Leto LXIX
Štev. 141 a
V Ljubljani, v sredo, 18. junija 1941-XIX nu*** »gotovi« Cena 2 din - Prezzo L 0.60
Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska Izdaja celoletno 96 din, za Inozemstvo 120 din. ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružn.! Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
| Urednlitvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. s | Kedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. I =	Teleion 4001—4005.	§
\bbonanienti: Mese Din 30; Estero, mese Oin 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120, C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per
le inserzioni. Filiali: Jeeenice, Kranj, Novo mesto.
Concessionaria eselusiva per la pubhlicitS. di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Duce;ev dar grški deci
Atene, 17. junija, lp. Italijanski pooblaščenec za Grčijo je obvestil grško vlado, da je Dure izvedel za težave s prehrano atenskih otrok in je sklenil obdarovati otroke na ta način, da jim bodo poslali dovolj mleka za 6 mesecev. Povsod je to dejanje novega dokaza Ducejeve človekoljubnosti napravilo kar najbolj ugoden vtis.
Nj. Vel. Kralj in Cesar in bolgarski kralj v Firenzi
Firenze, 17. junija. Ip. Včeraj popoldne sta z avtomobilom dopotovala iz San Rossora v Firenze Kralj in Cesar ter bolgarski kralj Boris. Napotila sta so v palačo Pitti, kjer sta obiskala kneza in kneginjo Piemontsko ter vojvodinjo d'Aosta. Vladarja sta čez kako uro odpotovala v San Rossore.
Rajhstag se ne bo sešel
Berlin, 17. junija, lp. Novice o seji nemškega parlamenta politični krogi niso potrdili.
Obisk vojnim silam na Kreti
Kreta, 17. junija, lp. Vrhovni poveljnik italijanskih vojnih sil na Rodosu je obiskal vzhodni del Krete, ki so ga zasedle italijanske čete. Poveljnik je prišel z Rodosa z letalom in so ga sprejele italijanske vojaške oblasti in civilne oblasti pokrajine. General sc je podal z avtomobilom na obisk notranjih odsekov otoka.
Na vsej poti je bilo ugotovljeno, da se grško prebivalstvo s popolnim zaupanjem vrača na SToja dela in da so dela na poljih v polnem teku. V Ierapetri je vojaškega dostojanstvenika pozdravil mestni župan, ki je poveljniku vojnih sil pre-
Vojno poročilo štev. 377
Pri Soilumu je imel sovražnik
hude izgube
Uničen h fe bilo nad 60 tankov En sestreljenih 11 angleških letal
Rim, 17. junija, lp. Uradno vojno poročilo St. 377 glavnega stana italijanskih vojnih sil se glasi:
V noči na 17. junij je bilo bombardirano pomorsko in letalsko oporišče L a Valletta.
Severna Airika: Na bojišču pri Soilumu se je bitka z vso ostrino nadaljevala včeraj ves dan. Sovražnik je imel hude izguhe zaradi protinapada italijanskih in nemških oklepnih sil. Na prvi dan bitke jo bilo uničenih nad 60 angleških tankov. Italijanska in nemška letala so uspešno sodelovala pri teh bojih s kopnimi silami in uničila ter poškodovala mnogo oklepnih sredstev. Med letalsko bitko je bilo sestreljenih II angleških letal. Sovražna letala so bombardirala nekatere kraje v pokrajini Ben^hazija.
Vzhodna Afrika: Premikanja, ki so bila predvidena, so nadaljujejo, ovira jih pa slabo vreme. Nič novega po drugih odsekih.
bral spomenico, v kateri prebivalstvo izraža svojo hvaležnost zaradi pomoči, ki jo je izkazalo vojaško poveljstvo prebivalstvu, ki jc toliko trpelo zaradi vojne.
Med rojaki in mornarji je obisk njihovega poveljnika izzval silno navdušenje. Vrhovni poveljnik je govoril vojakom in jih opozoril na obljubo, ki so jo dali pred odhodom na Kreto, da bodo zmagali in je podčrtal, da so držali svojo
obljubo. Vojaki pa so svojemu poveljniku znova ponovili obljubo, da se bodo bojevali in zmagali povsod, kjer to domovina zahteva.
Popoldne se je general Bastico t letalu podal v Heraklion. kjer se je sešel z generalom Ringe-lom, junaškim branilcem Narvika, s katerim se je dolgo prisrčno pogovarjal. Vrhovni poveljnik general Bastico se je nato vrnil z letalom na Itoilos.
Duce je sprejel Visokega Komisarja,
II Duce riceve I'AIto Commissario, Ecc. Grazioli e Ia Consulta per la Provincia di Lubiana. _
Eksc. Graziolija in sosvet Ljubljanske pokrajine.
Sul fronte di Sollum -il nemico ha subito perdite notevoli
II Quartier Generale delle Forze Armate eomunica:
Nella notte sul i? e^tata bombardata la base navale di L a Valldtta.
NeIPAfrica settentrionale la battaglia ha continuato, violenta per tutta la gior-nata di ieri sul fronte di Sollum.
II nemico, contrattaccato dalle forze coraz-zate italo-tedesehe, ha subito perdite notevoli.
Nella sola prima giornata della battaglia sono stati distrutti oltre 60 carri armati inglesi.
Formazioni uerec italo-tedesche hanno atti-
vamente cooperato con le forze terrestri distrug-gendo e danneggiando numerosi mezzi mecca-nizzati.
In combattimenti aerei sono stati abbattuti 11 velivoli britannici.
Aerei nemici hanno bombardato alcune lo-calitft del bengasino.
NeIPAfrica orientale, nel Galla e Sidamo, continunno i previsti movimenti delle nostre truppe ostacolati dal mal tempo.
Nulla di nuovo negli altri scacchierl.
Zona d i operazioni 1?. Da nno degli in-viati speciali agenzia Štefani: La base navale di La Vnlletta (Malta) come detto nelPodierno bol-lettino di guerra, ha subito anche questa notte un attacco dei nostri bombardieri. — L'nzione ha avuto esito fruttuoso. — Bacini depositi ed impianti porltiali sono stati centrati da bombe di medio cnlibro che hanno provocato danni ri-levanti. — f: stato provocato pure un incendio.
—	La reazione antiaerea nemira e stata debole.
—	I nostri velivoli — portata a termine la mis-sione — sono rientrati tutti alle loro basi.
II Maresdallo De Bono a Lubiana
Lubiana, 17 giugno.
II Maresciallo d'Itaiia De Bono, Quadrumviro della Rivoluzione e Ispettore delle Truppe d'OHre-mare, č giunto oggi a Lubiana da Postumia, ove si h recato a riceverlo il Comandante della 2 Armata.
Un picchetto armato del 1» Granatieri con musica e bandiera gli ha resso gli onori militari all'ingresso della Citta, dove era pure ad atten-derlo P Alto Commissario per la Provincia di Lubiana Ecc. Grazioli, il Comandante del Corpo d'Armata Ecc. Robotti, il generale Comandante della Divisione Orlando e altri.
Maršal de Bono
Po slovesnosti v Benetkah
Hrvatska bo zvesto izpolnjevala vse prevzete obveznosti
Izjava drja. Lorkoviča, hrvatskega zunanjega ministra
Zagreb, 17. junija, lp. Hrvaški zunanji minister dr. Lorkovič, ki se je včeraj vrnil iz Benetk, je sprejel zastopnike tujega tiska ter jim dal naslednjo izjavo:
Pristop Hrvaške k trojni zvezi je dogodek največjega pomena za Hrvaško, ki je komaj po dveh mesecih državne samostojnosti postala član te družbe držav. V tem je pomen slovesnega obreda v Benetkah ter navdušenega sprejema, ki so ga oblasti in italijanski narod pripravili poglavniku in njegovemu spremstvu. Za mlado državo, kakor je naša, je vse to dosti važnejše, kakor za katero drugo, ker predstavlja posvečenje, ki nam bo dovolilo sodelovati v novem evropskem redu. Po besedilu pogodbe o trojni zvezi more Hrvaška računati na varstvo vseh držav, podpisnic pogodbe.
Prepričani smo, da bo listina, podpisana v Benetkah, pomagala k ustalitvi razmer v južno-vzhodni Evropi, ker so odstranjeni vsi elementi, ki so tvorili ognjišče nemira in ker se svobodni narodi vežejo med sabo.
Lahko je razumeti, da Anglija take Hrvaške ne bo priznala. Zaradi tega je tudi lahko razložiti napade londonskega radia proti Hrvaški. Anglija noče priznati naše stvarnosti, temveč meni, da je stvarna utvara, ustvarjena po njeni volji. Sicer pa bi se mi morali samo ke-sati, če bi bilo drugače, zakaj očitali bi nam lahko, da ne gremo po pravi poti.
Komaj sta pretekla dva meseca od kar živi neodvisna hrvatska država, pa je ta država že
sklenila naslednje mednarodne pogodbe: priznanje neodvisne Hrvaške po Italiji in Nemčiji, razmejitvena pogodba, politične in razmejitvene pogodbe z Italijo, pogodba o končni ureditvi meja z Nemčijo na Vzhodu, krona vseh teh pogodb pa je bil pristop k trojni zvezi.
dami:
inister je svoje izjave zaključil z bese-
»Hrvaška je zvesta prejetim obveznostim. Zaradi tega so podpisnice trojne zveze lahko prepričane, da bo Hrvaška zvesto izpolnila obveznosti, katere je sprejela s pristopom k zvezi. S pristopom k trojni zvezi si je Hrvaška dobila poroštvo za lastno varnost in neodvisnost v tako obsežni meri, da to izključuje sleherno ogražanje. Hrvaška se bo pokazala vredna zaupanja, katerega je dolžna.«
Hrvatska si je za vedno utrdila svoj položaj
Vsi hrvatski dnevniki pa objavljajo v velikem obsegu poročila o poteku slovesnosti v Benetkah, zlasti pa poudarjajo glavne misli govorov, ki sta ju izrekla poglavnik in grof Ciano. V uvodnikih poudarjajo listi, da je poglavnik dosegel nov velik uspeli, kar dokazuje njegovo politično modrost. Listi poudarjajo, tla želi trojna zveza urediti politične razmere sveta na novih temeljih.
»Hrvatski narodt še enkrat izraža svoje zadovoljstvo, prav tako pa tudi zadovoljstvo
vsega hrvatskega ljudstva, ki je veselo, da je bila poglavnikova nstaška Hrvatska sprejeta v družbo držav, ki hočejo Evropi in svetu dati novo obličje. S tem je hrvatska neodvisna država za vedno utrdila svoj lastni položaj.
Bratislava, 17. junija, lp. Predsednik slovaške republike, msgr. Tiso, je ob priliki pristopa Hrvatske k trojni zvezi poslal brzojavne čestitke poglavniku dr. Paveliču.
Sofija, 17. junija, lp. Dnevniki objavljajo članke o pristopu Hrvatske k trojni zvezi. Dnevnik »Dumac piše, da je Hrvatska peta država, ki se je pridružila osi. Bolgarija in Hrvatska sodelujeta z Italijo in z Nemčijo in za Bolgare in Hrvate se je odprla nova doba srečnega in varnega razvoja. Sedaj bosta obe državi lahko delali za mir in pravičnost na Balkanu.
v Ljubljani
Ljubljana, 17 .junija.
Maršal Italije Emilio De Bono, kvadrumvir revolucije in nadzornik čet onstran morja, je prišel danes v Ljubljano iz Postojne, kamor ga je šel sprejet poveljnik druge armade.
Pri vhodu v mesto mu je izkazala vojaške časti četa grenadirjev z godbo in zastavo na čelu, tam pa ga je čakal tudi Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Grazioli.
*
Ljubljana si šteje v veliko čast, da lahko pri tej priložnosti pozdravi slavnega generala, ki je eden najožjih sodelavcev Duceja.
General de Bono je bil i kot fašist, i kol general vedno na prvih mestih javnega življenja v i zadnjih dvajsetih letih. Bil je tudi eden od članov kvadrumvirata. General de Bono je prišel v Ljub-1 ljansko provinco, da bi obiskal II. Armado.
Anglija brez varnega zatočišča na Sredozemskem morju
Letalstvo Osi pa ni delavno samo nad Sredozemskim morjem, ampak posega v boj tudi drugod, posebno pa še na Atlantiku
Berlin, 17. junija. Ip. Današnji jutranjiki objavljajo obširna poročila o uspehih nemškega in italijanskega letalstva na Sredozemskem morju.
»Volkischer Beobachter< piše, da napadi na Aleksandrijo, Haifo in na Ciper dokazujejo, da sovražno vojno brodovje ni nikjer več varno in da_ v vzhodnem delu Sredozemskega morja ni točke, kjer angleško vojno brodovje ne bi bilo ranljivo. Po zmagi na Kreti so vse izgube angleškega vojnega brodovja tem bolj občutne, ker je že v vodah pri Kreti angleško brodovje bilo deset-kovano. K temu pa se pridružujejo še stalni letalski napadi letalstva osi na Malto in na Gibraltar in vse to jasno podaja položaj Anglije po izgubljeni voini na Balkanu.
»Lokal Anzeigerc piše o istem vprašanju in pravi, da sovražne vojne ladje nimajo nikamor
več bežati in se morajo umikati iz pristanišča v pristanišče, ko skušajo najti vsaj eno varno zaklonišče. Tako je šo enkrat dokazano, da je v sedanji vojni letalstvo v premoči nad pomorskimi silami. Vsak dan bolj viden je pomen zmage na Kreti. V enajstih nočeh so namreč letalske sile osi sedemkrat napadle sovražni strateški trikot na Sredozemskem morju.
»Biirsen Zeitung* piše, da so Angleži sprožili ofenzivo pri Soilumu zaradi tega, da hi zmanjšali sovražni pritisk na Sredozemskem morju in da bi ušli iz klešč. Chuchill hoče sprožiti ofenzivo na afriškem bojišču, ki naj hi imela propagandni pomen, da hi se tako popravil ugled angleške vojsko, ki so je na Kreti zrušil po nekaj dneh boja. V Egiptu in v Siriji na bodo Churchillovi poskusi drago plačani
L*A3to Commissario ha visitato le istituzioni sociaii
Gospodarstvo
Lubiana, 17 giugno.
leri mattina 1'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana ha visitato gli ulfici e gli im-pianti della Borsa del Lavoro e della Camera del Lavoro. L'Eccellenza Grazioli, che era accom-pagnato dal cons. naz. Vagliano, fe stato ricevuto, alla Borsa del Lavoro, dal presidente e dal di-rettoro degli uflici di collocamento che lo hanno acompagnato nel giro minuzioso che egli ha vo-luto compiere nei vari reparti delPorganizzazione. L'Alto Commissario ha percorso i divorsi uffici. dovo continuavn il lavoro, e dove egli ha intrat-tenuto parecchi operai interessandosi sulle loro condizioni di lavoro e su que!le di famiglia.
L'Alto Commissario ha voluto essere messo al rorrente dei sistemi di iscrizione dei lavoratori disoccupati, annunciando la prossima istituzione dell'obbligatorieta delPiscrizione agli ulfici di collocamento. Da qui 1'Eccellenza Grazioli fe passato alla Časa degli operai dove si trova la mensn operaia. Dopo aver percorso le cucine, ogli si fe recato nei refettori dove fe stato accolto dal cor-diale benvenuto dei presenti. Mentre percorreva i relettori 1'Alto Commissario ha interrogato nume-rosi degli operai presenti, interessandosi anehe sulle condizioni di quanti di essi sono da poco ritornati alla loro terra natale. Continuando nel
suo giro egli ha visitato gli alloggi comuni e gli alloggi se|)arati, compiacendosi per 1'organizza-zione, per la prosperita e per la pulizia di questo settore. Prima di lasciare gli uffici dellorganizza--zione oporaia, 1'Alto Commissario ha rivolto agli irnpiegati parole di esortazione a sempre piu intensamente dedicarsi ai bisogni e alle necessltk dei lavoratori, verso i qua!i, egli ha detto, sono rivolte le sue piu attente cure.
Continuando le visite 1'Eccellenza Grazioli si fe recato alla Camera del Lavoro, dove erano ad aspettarlo il presidente e il segretario. Dopo aver visitato gli uffici dove ferveva il lavoro e dove egli si fe intrattenuto con gli addetti e con nume-rosi operai, 1'Alto Commissario ha visitato la biblioteca, dove fe stato ricevuto dal biblioteca-rio. Durante il giro egli ha comunicato di aver disposto perchfe fossero assegnate 5000 lire, desti-nandole al fondo d'acquisti di libri italiani. Da ultimo egli ha visitato le cucine e i refettori della mensa, accolto anehe qui con affettuosa cordialitž dagli operai, ai quali ha rivolto parole di saluto e di augurio. Prima di allontanarsi l'Eccellenza Grazioli ha ricordato agli addeti alPorganizzazione i loro iniportanti compiti verso quella che sono ! le necessitA del popolo, al quale intende sia ri-i volta ogni attenzione.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 17. junija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V Severni Afriki se boji na bojišču pri Solluma z uporabo močnih sil na obeh straneh nadaljujejo. Oddelki nemških in italijanskih letal so uspešno posegli v boj, strmoglavska letala pa so razbila angleške kolone vozil in zbirališča čet. Bojna in rušilna letala so napadla skupino tankov, ki je bila v pripravljenosti. Sovražne izgube tankov so se precej zvišale.
Letalstvo je bombardiralo več pristanišč na angleški jugozahodni in jugovzhodni obali, prav tako pa tudi na jugovzhodni obali in na vzhodni škotski obali. Bojna letala so ponoči bombardirala mnogo angleških letališč. Pri Plymouthu je bil potopljen sovražni trgovski parnik, ki je itnel 3000 ton. na škotski vzhodni obali pa je bil hudo poškodovan še en trgovski parnik.
Poskusi angleških letal, da bi podnevi prileteli v Nemški zaliv in nad zasedeno ozemlje, niso bili uspešni in je sovražnik imel hude izgube. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 15 letal, nekaj od teh je sestrelilo tudi protiletalsko topništvo, mornariške sile pa so sestrelile dve letali.
Sovražnik je ponoči metal na razne kraje v zahodni Nemčiji rušilne in zažigalne bombe. Več civilnih oseb je bilo ubitih in ranjenih, v stanovanjskih predelih mest pa so bila razrušena stanovanjska poslopja ali pa poškodovana. Bombe so zadele tudi nekaj industrijskih in železniških naprav. Nočni lovci so sestrelili devet angleških letal.
V času od 13. do 16. junija je sovražnik izgubil skupno 53 letal. Letalstvo je sestrelilo 48 letal, pet pa jih je sestrelilo mornariško topništvo. V istem razdobju smo sami izgubili 22 lastnih letaL
Gospodarsko sodelovanje med Hrvatsko in Italijo
Hrvatska bo izvažala les in živino, uvažala pa industrijske proizvode
Zagreb, 17. junija. Ip. Hrvatski dnevniki objavljajo pod velikimi naslovi, da bodo gospodarske zveze med Hrvatsko in Italijo kmalu urejene. Vsi
listi poudarjajo, da se hrvatski gospodarski krogi za potek teh pogajanj in za ureditev vseh teh vprašanj zelo zanimajo.
»Hrvatski narod« opozarja na važnost italijanskega trga za izvoz lesa in živine iz Hrvatske, iz Italije pa bo Hrvatska lahko zlasti uvažala stroje in tekstilne proizvode. Vsi ti predmeti bodo na Hrvatskem našli dobre kupce. Tako se bodo tudi na gospodarskem polju poglobile tesne vezi prijateljstva in sodelovanja, ki že vladajo na političnem polju.
Zagreb, 17. junija, lp. Semkaj je dopotovalo zastopstvo italijanske kemične industrije. Na jx>ga-' jan jih s hrvatskimi zastopniki bodo proučili možnosti izmenjave si rov in in kemičnih proizvodov.
Letalski promet med Italijo in Hrvatsko
Zagreb, 17. junija, lp. Objavljeno je bilo, da! se bodo v bližnjih dneh začela pogajanja z italijan-i sko letalsko družbo, za uvedbo letalskih potniških zvez med Hrvatsko in Italijo. Hrvatska bo s temii zvezami povezana z vsemi italijanskimi letalskimi progami proti jugu in severu.
Ukinitev odloga za denarne zavode in zavarovalnice
Pomanjkanje v Angliji narašča
Rim, 17. jul. lp. Angleški minister za prehrano VVoolton je imel po radiu govor, v katerem je povabil Amerikance, da naj napravijo zbirke za pošiljanje večjih količin mleka za an-glešk e otroke. Kljub razdelitvi nileka na karte, čutijo v Angliji silno pomanjkanje mleka. Prihodnjo zimo pa bo položaj še slabši, če se upošteva, da je jioljedelski minister Hudson moral izjaviti pred kratkim, da bodo morali poklati še 170.000 krav zaradi pomanjkanja krme.
Newyork, 17. jun. lp. Dopisnik lista »Daily Mirrori se je vrnil iz Londona in je izjavil, da je angleška prestolnica v zelo bednem stanju zaradi napadov nemškega letalstva. Časnikar je izjavil, da so bili uspehi nemških napadov na angleško prestolnico zelo učinkoviti in da v Londonu ni nobene ceste, ki bi ne bila razdejana ali pa poškodovana. Kadar je mesečna noč, tedaj zajame strah celotno londonsko prebivalstvo, ki mora živeti v podzemskih zakloniščih, kjer primanjkuje najpotrebnejših zdravstvenih sredstev. Tudi Londončani morajo priznati veliko vrednost in sposobnost sovražnih letalcev. Dopisnik zaključuje svoje poročilo z besedami: >Ni potrebno in tudi ne koristno govoriti, da se življenje Lon-dončanov normalno razvija in da je potek dnevnega življenja v Londonu običajen.«
Anglija izgubila 12 milijonov ton brodovja
Berlin, 17. junija, lp. Pristojni politični
krogi razpravljajo o uradnem |x>ročilu, ki pravi, da je Anglija izgubila dosedaj 12 milijonov ton svojega trgovskega brodovja. Listi poudarjajo, da je v vsej prejšnji vojni Anglija v 4 letih izgubila toliko brodovja. Uspehi nemških podmornic so še tembolj pomembni, ker je Roosevelt nedavno izjavil, da lahko ameriške ladjedelnice zgrade toliko brodovja, da bi mogle kriti komnj izgube dveh mesecev.
Boji v Siriji
Vicli.v, 17. junija, lp. Uradno poročilo vlade v Vichyju pravi, da so včeraj oddelki francoskih vodnih letal močno napadli angleške pomorske edinice ob sirski obali, v višini Saida je bil zadel sovražni rušilec, ki je začel goreti, neki drugi rušilec pa je bil poškodovan. Ob zori tega dne so francoske vojne ladje stopile v stik z angleško pomorsko eskadro, ki je štela dve križarki in štiri rušilce. Na francoski strani ni bilo nobenih Izgub.
Beirut, 17. junija, lp. Poročilo, da bi bili Angleži dosegli sredozemsko obalo po obko-li t vi A lepa, ni resnično. T« novica je bila zanikana dne 13. in 15. junija. Od tega dne naprej ni bilo nobenega sovražnega napada več v nnkrniini Evfrata.
' Vichy, 17. Jun. lp. Francoski državni tajnik zaletalstvo general Bergerv je bil Imenovan za poveljnika francoskih letalskih sil v Siriji.
Trgovinska pogodba med Japonsko in Indokino
Tokio, 17. jul. lp. Japonski tajni svet je po dveh sejah odobril treovinsko pogodbo med Ja-(>onsko in Indokino. Na obeh sejah je govoril zunanji minister Macuoka, ki je poudaril v svojem govoru, da bo trgovinska pogodba med Japonsko in francosko Indokino postavila gospodarske odnose med obema deželama na trdne temelje, prav tako pa bo ta pogodba zelo razčistila položaj v vzhodrii Aziji.
Roosevelt še bolan
TVasljington. 17. jun. lp. Izvedel ose je, da je predsednik Roosevelt odložil svoje nameravano potovanje v Hvdepark in v Boston, ker njecovo zdravstveno stanje še ni popolno, kakor izjavliaio v VVashington^.
Zaradi vojne je ban skupno t Narodnim svetom izdal dne 15. aprila 1941 uredbo o odložitvi plačil zasebnopravnih terjatev do 30. aprila 1941 z nekaterimi omejitvami. Ta uredba je pooblastila denarne zavode, da so izplačevali nekatere dele vloge vlagateljem in sicer banke do 1000 din naenkrat, hranilnice ter kreditne zadruge pa do 500 dinarjev naenkrat. Izjeme pa so veljale za nekatera plačila, za katera so denarni zavodi po svojih možnostih izplačevali tudi večje vsote.
Odlog je veljal tudi za zavarovalnice, zlasti glede odkupa polic, posojil in zapadlih vsot po policah.
Z naredbo Kr. civ. komisarja z dne 29. aprila, ki je «šla v »Službenem listu« z dne 30. aprila je bil ta splošen odlog plačil ukinjen dne 5. maja 1941. Za denarne zavode — banke je bila najvišja vsota izplačil omejena na 2000 din, za hranilnice in zadruge pa na 1000 din. Obenem je bil razširjen krog oseb, katerim se lahko izplačuje več, za razne namene javnega značaja ...
Za zavarovalnice je bilo izdano določilo, da se morajo po 5. maju izplačevali vse škode iz elementarnega zavarovanja, od 15. maja dalje pa tudi izplačilo glavnic v življenjskem zavarovanju
Naredba Visokega komisarja z dne 14 maja, objavljena dne 14. maja v »Službenem listu« je povečala vsote izplačil denarnih zavodov na 2000 do 4000 din z ozirom na višino naložb. Poleg tega je še naprej veljalo določilo o izplačilu tudi večjih zneskov za važne potrebe javnega značaja, vendar do najvišjega zneska 20% vseh naložb.
Zavarovalnice so do 15. junija bile oproščene dolžnosti dajati predujme in dovoljevati odkupe polic v življenjskem zavarovanju.
Z najnovejšo odredbo Visokega komisarja z dne 14. junija, objavljeno v »Službenem listu« z dnem 14. junija pa so bile uveljavljene tudi še druge važne novosti.
Predvsem se morajo vse vloge pri vseh denarnih zavodih razdeliti v tri skupine. Prva skupina obsega takoj izplačljive vloge, druga vezane na 3 ali 6-mesečno odpoved in navadne vloge, pri katerih lahko vlagatelji razpolagajo mesečno z 10% vse vloge, pri vlogah, ki so manjše kot 50.000 din, pa do največ 5000 din mesečno,
Vlagatelji imajo čas do 30. junija sporočiti denarnim zavodom, za kakšne je smatrati njih vloge (a vista, vezane in navadne). Če tega ne store, veljajo njih vloge za navadne vloge Na splošno pa je sploh smatrati vse vloge, nastale pred 15. aprilom 1941 za navadne vloge.
Kakor v prejšnjih naredbah tako so sedaj vsi denarni zavodi razdeljeni v tri skupine: prvo tvorijo banke in Hranilnica ljubljanske pokrajine, drugo hranilnice in Državna hipotekama banka in zadruge. V prvi skupini znašajo izplačila od 2000 do 4000 din, odn. za izredne potrebe do 10% vloge, odn. do 20% pri vlogah do 25.000 din, V drugi skupini znašajo plačila največ 10% vlog, odn. pri vlogah do 25.000 din do 20%, do največ 2500 din.
Za posamezne skupine vlog se določa obrestna mera na novo, dočim ostane do 30. junija 1941 obrestna mera nespremenjena.
Važno je, da ostanejo v veljavi določila glede odloga plačila vlog pri denarnih zavodih na osnovi prejšnjih zakonov, tako da se dejansko nanašajo vse nove določbe samo na nove vloge, ki so nastale pri denarnih zavodih na osnovi njih izplačilnih načrtov in one vloge, kl so nastale po dovolitvi odloga plačil po prejšnjih zakonih. Odlog plačil za zaščitene denarne zavode pa je bil itak že v novejšem času podaljšan.
Glede zavarovalnic velja omejitev pri odkupih in posojilih na police še nadalje v veljavi do 31. julija 1941, vendar z znatnimi omejitvami v korist zavarovancev,
S pričujočo naredbo Visokega komisarja so se razmere na našem denarnem trgu znatno ustalile, kar je dokaz uspehov dela za normalizacijo gospodarskega življenja v naši pokrajini.
Besedilo naredbe
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na prejšnje odredbe o odložitvi plačil,
glede na komisarlatski naredbi z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 12 in z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24, s katerima je bila odrejena odprava splošnega moratorija ter omejen moratorij za banke in zavarovalnice, in
ker smatra za umestno, da se obnove normalne razmere na denarnem trgu z ukinitvijo odloga plačil, ki jo je omogočil zboljšani položaj denarnih zavodov, pri čemer naj bi se istočasno prilagodili kreditni pogoji novemu gospodarskemu položaju, nastalemu v Ljubljanski pokrajini,
odreja:
Čl. 1. S 16. junijem 1941-XIX so ukinjene omejitve plačil denarnih zavodov po naredbi z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24.
Čl. 2. Od istega dne naprej se delijo vloge (na knjižice, v tekočem računu itd.) ne glede na čas,
Italljan&Ina brez uiltella
40
Si — namesto pasiva.
Trpni način se v italijanščini lahko nadomesti s povratnim zaimkom si in tvornim načinom glagola, to pa le:
1.	v tretji osebi ednine in množine,
2.	pri infinitivu (nedoločniku),
3.	pri participu (deležniku),
4.	pri gerundiju.
To bodo razložili najbolje nekateri primeri:
1.	Namesto da bi rekel: lo scolare e lodato — lahko rečem; lo scolare si loda (= učenec se hvali; možna je res dvoumnost: učenec samega sebe hvali — ali pa pasivi učenec se hvali od drugih; iz vsebine je vselej razvidno, kdaj gre za eno, kdaj za drugo).
2.	Namesto da bi rekel: Non dčve essere lodato — rečem lahko: Non deve 1 o dar si (= ne sme s e hvaliti, spet z dvojnim pomenoml).
3.	Namesto da bi rekel: stato lodato — lahko rečem: lodatosi Prevod je skoraj nemogoč. Smisel bomo izvedeli, ko bomo govorili o deležniku vobče
4.	Namesto da bi rekel: essendo lodato (= s tem, da sem hvaljen), lahko rečem lodandosi (= s tem, da se hvalim — namreč' od drugih!),
Nadomestilo za trpni način.
Italijan se lahko izogne trpnemu načinu na podobni način kakor Slovenec, Že način s »s i« ie blizu slovenščini. Popolnoma pa odgovarja slovenski rabi glagol v 3 osebi množine tvornega načina. Da Vam bo slovniška puščoba bolje užitna, nai pokažem povedano na primerih:
Namesto da bi rekel: Lo scoUre č lodato — ali: Lo scolšre viene lodšto — ali: lo scolare va lodato — ali: lo scolare sta lodato — ali: lo sco-
lare rimane lodšto (kar pomeni vse več aH manj i s t o I) ali namesto da bi rekel: lo scolare s i loda, — lahko rečem tudi: L o d a n o lo scolare, kar se slovensko lepo dobesedno prevede: hvalijo šolarja.
Pripomnja h koncu.
Preden končamo svojo razpravo o »trpnem« načinu, naj kljub primeru, ki nam je služil začetkoma (sono tormentato — mučen seru = mučijo me), še dodam, da pri trpnem načinu ne gre vselej za izražanje kakega — trpljenja . . Saj smo to videli že na primeru: sono lodato — hvaljen sem — hvalijo me!
Trpni način samo pove, da n I osebek tisti, ki kaj dela, da se marveč z njim nekaj godi.
In s tem svoj pomenek o trpnem načinu kon-čajmo. Ker smo sredi Medardovega režima, bo jutrišnji naš pomenek o vremenu gotovo aktualen. Nanj bomo navezali razpravo o brezosebnih glagolih.
KljuS k vajam v 39. nadaljevanju.
On je pohvaljen od vseh slov.: Vsi ga hvalijo. Vrata se bodo zaprla ob devetih. Obveščeni boste o vsem. Naše molitve so uslišane od Boga = slov.: Bog usliš, naše prošnie Dobri bodo poplačani. Tat bo odpeljan v ječo.
Ljubljena sem od svojih staršev = Vengo amata ddi miči genitori Tudi on bo povablien = Anch'egli verrš invilato. Spoštovan1	, i u«eh
= Verršnrto rispettati da tutti Čeici.:i je od vseh svojih someščanov s= Egli vične onordto da tutti i suoi concittadim
i kdaf so nastal«, pri denarnih zavodih, v sledeče
skupine:
a)	vloge a vista, ki so vlagatelfaa vsak čas in brez omejitve zneska na rakpolago;
b)	v e z a p e vloge, s katerimi morejo vlagatelji razpolagati s tri ali šest mesečnim odpovednim rokom;
c)	navadne vloge, glede katerih morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10% vseh pologov, pri vlogah, manjših od 50.000 dinarjev, pa s 30%, do največ 5000 dinarjev mesečno.
ČL 3. Denarni zavod kakor tudi vlagatelj smeta vsak čas v celoti ali deloma odpovedati vloge iz točke c) prednjega člena z odpovednim rokom 3 mesecev, po čigar preteku Ima vlagatelj pravico, da z vlogo oziroma z odpovedanim delom vlo£s prosto razpolaga.
Če odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah, določenih v prednjem členu, tudi glede odpovedanega dela; če pa odpove vlagatelj, te pravice nima, dokler ne poteče ta rok.
Velja, da je odpoved preklicana, že vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo ali ie njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku tega roka.
Čl. 4. Navadne vloge iz točke c) člena 2. se morajo na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvoriti v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po točki b) istega člena.
Čl. 3. Denarni zavod sme dovoliti vlagatelju v primeru dokazane nujne potrebe pretvoritev vezane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni vlagatelja z razliko med obrestno mero za tisto skupino io za vloge a vista.
Čl. 6. Obrestno mero za posamezne skupine vlog iz člena 2. določa odbor, sestavljen iz po enega zastopnika sledečih strokovnih organizacij: Društva bančnih zavodov, Zveze hranilnic in iz enega odposlanca, ki ga določijo zadružne zveze.
Sklepe mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Tako določena obrestna mera, ki se objavi v Službenem listu, je obvezna za vse denarne zavode.
Čl. 7. Do vštetega 30. junija 1941-XIX morejo vlagatelji sporočiti denarnim zavodom, v katero skupino naj se njihova vloga uvrsti Če tagp ne sporoče, se uvrste vloge v skupino c) člena 2. (navadne vloge).
Vsekakor se uvrste v to skupino vloge, nastala pred 15. aprilom 1041-XIX, z izjemo tistega dela, s katerim je mogel vlagatelj razpolagati na podlagi členov 1. in 4. naredbe z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24, v kolikor vlagatelj tega dela ni dvigniL
Čl. 8. Z izjemo Hranilnice Ljubljanske pokrajine , ki bo opravljala izplačila v mejah, določenih za redne denarne zavode, se za prvo uporabo te naredbe določajo meje mesečnih izplačil iz navadnih vlog po točki c) člena 2., omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938, za zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937, in za Državno hipotekarno banko z 10%, za vloge, manjše od 25,000 din pa z 20% do največ 2500 din.
Čl. 9. Do vštetega 30. junija 1941-XIX ostane obrestna mera pri denarnih zavodih nespremenjena.
Čl. 10. Odložitev odkupovanja in dajanja posojil na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-X1X, se podaljšuje do vštetega 31. julija 1941-X1X. Vendar se smejo dati posojila, kolikor so potrebna za plačilo dospelih premij, a tudi v višji izmeri do polovice zneska, ki bi se dal na podstavi vplačanih premij dobiti za odkup na dan izdaje te odredbe, toda največ 5000 din na vsako polico.
čl. 11. V ničemer se ne spreminjajo določbe člena 1. naredbe z dne 20. maja 1941-XIX, št, 27, o podaljšanju odlokov ministrstva za trgovino in in-dustrijo bivše jugoslovanske države z dne 12. novembra 1940, št. 35332, za Ljubljansko kreditno banko, z dne 12. novembra 1940, št. 40282, za Zadružno gospodarsko banko in z dne 5, marca 1941, it, 5701, za Obrtno banko. Do nove odredbe ostanejo tudi v veljavi odredbe, izdaje na podstavi uredbe z dne 23. nov. 1934, št. 41032&C, o zaščiti denarjih zavodov in njihovih upnikov in z dne 23. novembra 1934, št. 81.070-V, o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez, kakor tudi banska uredba Z dne 12. aprila 1941 za Poštno hranilnico.
ČL 12. Vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem Uitu za Ljubljansko pokrajino, se razveljavijo,
Ljubljana, dne 14. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL
Zvišanje družinskih doklad za nameščcnce fašistične stranke v Italiji. S posebno odredbo v rimskejn »Službenem listu« je določena višina družinskih doklad za nameščence v nacionalnem vodstvu fašistične stranke in fašističnih federacij na 110 lir čistih mesečno za ženo in 40 lir mesečno za starše in otroke, mlajše kot 21 let, ki žive skupaj v gospodinjstvu z glavarjem družine. Istočasno je zvišana družinska doklada za stalno osebje pri istih uradih za ženo na 85 lir mesečno (čistili) in 35 lir mesečno (čistih) za starše in otroke do 21 let. Tp določilo velja za nazaj od 1. januarja 1941.
Sckvcsfer pri Trlioveljski preniogokopni družni. Namesto komisarja pri Trboveljski premogo-kopni družbi je sedaj vpostavljen sekvester, za katerega je imenovan odvetnik prof. Teobaldo Zennaro.
Ii trgovinskega registra. Jugoslovanska tiskarna in knjigarna je spremenila svoj naziv v Ljudska tiskarna in knjigarna, družba z omejeno zavezo. — Pri parni žagi »Gorjanci«:, družbi z omejeno zavezo, sta bila izbrisana poslovodji dr. •vlal Josip in Sever Franc, vpisana pa Hren Ignacij in Hren Kurol z Vrhnike. — Pri Privilegirani agrarni banki v podružnici v Ljubljani se vpiše sckvester rag. Umberto Tosoni. ki je pooblastil naslednje podpisnike: dr. Povh Vekoslav, dr. Irance Adolf, ing. Burja Ivan in Jošt Ivan (po dva skupno). — Pri Akcijski družbi za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani, je vpisan prokurist Palme Gustav.
Občni zbori. Motvoz in platno v Grosupljem •10. junija ob 11 v Ljubljanski kreditni han-vl; Učiteljska tiskarna 13. julija ob 10 v Ljubljani.
Zamena krušnih kari za sladkorne karto v Nemčiji. Nemška oblastva so dovolila v dobi treh' poletnih mesecev: maj, junij, julij, da lahko vsak prebivalec zamenja svojo krušno karto za ustrezajoče sladkorno karto. Za vsakih 500 tjraniov, za kolikor veljajo odrezki krušne knrle, se lahko' dobi 125 gramov sladkorja, seveda po plačilu ustrezajoče cene za 6ladkor.
ftfiV
^SUCTVENELV, ereOa, '18. JunTja ftSff-XIX.
Stnu g
Eksc. Visoki Komisar Grazioli
v Borzi dela, Delavskem domu in Delavski zbornici
Povsod Jo naročil, da se mora delavskim potrebam posvečati največja skrb
Eksc. Visoki Komisar na obisku v knjižnici Delavske zbornic
Eksc. Visoki Komisar pokuša obed ▼ Javni kuhinji Delavske zbornice.
Ljubljana, 17. junija. prisrčnostjo delavci, katerim je izrekel nekaj pozdravnih besed in voščila. Preden je odšel, je uslužbence v Zbornici opozoril na njihove važne naloge do potreb ljudstva, kateremu je treba posvečati vso pozornost.
ziolija, katerega je spremljal nar. sv. Vagliano, sta v Borzi dela sprejela predsednik in ravnatelj posredovalnega urada, ki sta ga spremljala pri natančnem ogledu po različnih oddelkih organizacije. Visoki Komisar je šel po različnih pisarnah, koder se je delo nadaljevalo. Razgo-varjal se je tam z več delavci, se zanimal za njihove delovne razmere in za razmere njihovih rodbin.
Visoki Komisar se je hotel seznaniti o na-činu za vpisovanje nezaposlenih delavcev. Sporočil je, da bo v kratkem uvedeno obvezno vpisovanje nezaposlenih v posredovalnih uradih.
Iz Borze dela je Visoki Komisar odšel v Delavski dom, kjer je delavska kuhinja. Ko je pregledal kuhinje, je odšel v jedilnice, kjer so ga navzoči prisrčno sprejeli. Med obhodom po jedilnicah je Visoki Komisar spraševal šte-vi'ne navzoče delavce in se zlasti zanimal za razmere tistih, ki so se pred kratkim vrnili na rodna tla.
V nadaljnjem ogledu je obiskal skupna in Hočena stanovanja ter izrazil zadovoljstvo nad organizacijo, čistostjo in snažnostjo v tem oddelku. Preden je odšel iz pisarn, je Visoki Komisar spregovoril uslužbencem nekaj besed, s katerimi jih je opomnil, naj se vedno bolj vneto posvečajo potrebam delavstva, katerim je namenjena njegova najpozornejša skrb.
Nato je Visoki Komisar odšel v Delavsko zbornico, kjer sta ga pozdravila predsednik in tajnik. Obiskal je pisarne, kjer je bilo delo v največjem teku in kjer se je pogovarjal z uslužbenci ter številnimi delavci. Zatem je šel v knjižnico, kjer ga je sprejel glavni knjižničar. Med ogledom je sporočil, da je zapovedal nakazati pet tisoč lir za nakup italijanskih knjig.
Nazadnje je obiskal kuhinje ter jedilnice ▼ menzi. Tudi tam so ga sprejeli z navdušeno
Šport
Dva poraza hrvatskega nogometa
Hrvaški nocomet jo imel v nedeljo svojo mednarodno premiero. Dve moštvi, reprezentanca hrvaško države in reprezentanca Zagreba, sta nastopili v Nemčiji, prva na Dunaju proti reprezentanci Nemčije, druga v Gradcu. Tekmo Nemčija : Hrvatska je gledalo v praterskem stadionu 40.000 ljudi. Hrvati so nastopili v postavi: Gla-zor; Brozovič, Dubac; Kokotovič, Jazbinšek. Dja-nič; Cimermančič, VViilfl, Kacijan, Pogačnik, Pleše; nemška postava je bila sledeča: Jahn; Šesta, Schmaus; Urbanek, Mock, Hahnreiter; Lehner, Hahnemann, Walter, Williniowsky, Fiederer. Hrvaško moštvo so je v prvem polčasu dobro držalo ter je doseglo vodilni gol po \Voiriu, Nemci so nato izenačili, igra pa je bila odprta ter se je polčas\končal t : 1. Nalo pa so Nemci izrabili slabost hrvaške krilske vrste ter zabili kljub sijajni obrambi Glaserja še štiri gole. S 5 : 1 se je Nemčija revanžirala za dva lanska poraza na Dunaju in v Zagrebu. — I'a tudi v Gradcu je bila reprenzentanca Zagreba poražena. Reprezentanca Gradca je zmagala z 2 : 1 (0:1). •
Izredni olični zbor lahkoatletskc sekcije ŽSK Hermesa je bil pretekli petek. Udeležilo se ga je okrog 30 aktivnih članov. Izvoljeno je bilo sledeče vodstvo sekcije: načelnik Perovič, podnačelnik Berdajs, tajnik Zupančič, blagajnik Šumak, tehnični referent Vahtar, propagandni referent Bratovž, gospodar Peternel, odliorniki Polak, Kosec, Stadler, Brelih, odbornica I'ril>ovškova, nadzorni odbor: inž. Jesih, Lukežič, Cigler in Burja, vodja juniorjev Boltavzer.
2500 atletov na startu. V nedeljo je bil v Gradcu tradicionalni štafetni tek okrog grajskega hriba. Udeležba je bila impozantna: 97 moštev z 2500 atleti je nastopilo.
Skok ob palici. Poročali smo o novem svetovnem rekordu v skoku ob palici, ki ga je postavil Cornelius Warmerdani v Los Angelesu: 4.71 je res čudovit rezultat. Prav za prav je bilo 4.71 in 8 m m. Zanimivo, kako raste višina v tej disciplini. iMednarodna atletska zveza je priznala dosedaj sledeče rekorde: 4.01 VVright (USA 1920), 4.09 Foss (USA 1920), 4.12 Hoff (Norveška 1922), 4.24 Hoff (Norv. 1923), 4.30 Barmes (USA 1928), 4.31 Miller (USA 1932), 4.37 Graber (USA 1932), 4.43 Varoff (USA 193G), 4.54 Sefton in Meadows (oba USA 1937), VVarmerdam pa 4.57 (1940), 4.60 (1940), 4.6-1 (1941) in 4.71 (1941).
Mednarodna tekmovanja v Breslavi. Letos slavij Breslava 700 letnico obstoja. Proslava bo združena z velikimi športnimi prireditvami, na katerih bodo sodelovali reprezentanti Italije, Madžarske, Romunije, Nizozemske, Danske. Finske, Slovaške in Nemčije, od 1. do 9. avgusta bodo teniške tekme Nemčija—Madžarska, 2. in 3. avgusta atletika Nemčija—Romunija, od 9. do 20. avgusta tekme plavalk Nemčije, Danske, Madjarske, Nizozemske, 10. avgusta mednarodna kolesarska dirka s sodelovanjem Italije, Nemčije, Danske in Nizozemske, 16. avgusta četveroboj telovadcev Nemčije, Finske, Italije in Madžarske, 17. avgusta pa nogometna tekma Nemčija—Slovaška ter mednarodne strelske tekme.
Danske in nizozemske plavalke. V Kopenhag-nu je bila tekma med danskimi in nizozemskimi plavalkami. Rezultati: 100 m hrbtno Gor Kint (Nizozemska) 1:10,5, Tilda Jorgensen (Danska) 1:16,4. — 400 m prosto: Ragnhild Hveger (Danska) 5:11,6, Karin Margarete Harup (Danska) 5:32,2. — 400 m prsno: Inge Soerensen (Danska) 6:17,8, Waalberg (Nizozemska) 6:23,6. Štafeta 3X100 Nizozemska 3:49,5, Danska.
Bela kuga in smrtna kazen
Useda vojnih ujetnikov
Prizadevanja Rdečega križa, da bi dobil z njimi stike
Naš list je večkrat pisal n beli kugi, tako da je postalo to imo že kar obrabljeno in se je z nasmehom odpravil že sam tak naslov, nikar da bi bil kdo prebral vsebino članka s tem naslovom. Toda čas za novo preureditev Evrope .ie spoznal, da se človeštvo pač ne more preurediti in prenovili, če gre brez misli mimo poglavitnega izvora, mimo rojstva človeka samega! Vse mlade in na novo preurejene državo so z vso strogostjo začelo pobijati belo kugo, to je umetni splav, iu med temi državami se jo nova neodvisna Hrvatska prav v teh dneh oglasila s tozadevnimi nared-baml, in sicer s smrtno kaznijo. Uradni list nove hrvatske države z dne 10. junija 1911 objavlja zakonski dekret, ki po njem zadene smrtna kazen vsako osebo, ki bi umetno odpravila človeški plod ali hi prekinila nosečnost. Dotični paragraf se glasi: »Noseča žena, ki sama povzroči odpravo ali dovoli drugi osebi tak poseg, se kaznuje s težko ječo od 5 do 10 let.« In dalje: >Kdor noseči ženi na njeno zahtevo ali na njeno privoljenje povzroči odpravo in jo izvrši, se kaznuje z dosmrtno ječo. Toda smrtna kazen doleti vsakega zdravnika, lekarnarja ali babico, ki so žo bili kaznovani zaradi sličnih prestopkov. Ves novi paragraf (173) sc glasi: »Kdor pregovori nosečo ženo k odpravi plodu ali ji da sredstvo zn odpravo, bo kaznovan s težko ječo od 10 do 20 let. Kdor da takšno sredstvo noseči ženi brez njenega privoljenja ali ga na njej uporabi v ta namen, bo usmrčen. Če pa izvršilec kaznivega dejanja v smislu teh paragrafov sprejme kakšno nagrado ali kakšno posestno korist ali pa obljubo česa takega, mu bo poleg izvršitve smrtne kazni zaseženo tudi vse premoženj« v korist države za pomoč materinstva.« Po paragrafu 174. je določba tale: »Kdor javno ali prikrito hvali, razstavlja, ponuja, prodaja ali nabavlja pripomoček ali pripravo. ali ponuja svoje ali tuje nasvete ali pomoč za odpravo plodu, bo kaznovan s težko ječo od 10 do 20 let, v denarju pa ne z manj kot s sto tisoč dinarji. Denarne kazni jc treba izvršiti v smislu novih paragrafov nc glede na obstoječo predpise o omejitvi prisilnih izvršb ali izjem glede njih.c Pn novih hrvatskih zakonih se more prekiniti nosečnost lo v tem primeru, če hi s« s tem rešilo noseči ženi življenje ali čo je resnična nevarnost za njeno zdravje in se to ne bi dalo drugače doseči. A le v javnih bolnišnicah in na podlagi zdravniških izvedencev se sme prekiniti nosečnost. Za to pa je potrebna posebna komisija, ki jo sestavljena natančno po določbah tozadevnega zakona. Ce sc koniisijn ne more sporazumeti, tedaj mora komisija iznova pregledati nosečo žensko.
V smislu človeštva, države in družine moramo iskreno pozdravljati to stroge določbe. Zakaj po zdravi pameti in po božji zapovedi je nenravno in protinnravno, da lii smeli umorili človeka v kali, ko ga no smemo umoriti, ko jc odrasel. Najvišje dostojanstvo ženske je vprav v materinstvu in ženska, ki je toliko nečloveška, dn se ubrani svojega lastnega mesa in krvi, pač ni ženska, nikar da bi imela kaj čuta za materinstvo. Imamo innogo puhlih ugovorov glede na to vprašanje, predvsem materialne razmere. A vprav tiste družine. ki so v dobrih gmotnih razmerah, imajo večidel najmanj ali nič otrok. Z umetnimi splavi razrahljano zdravje mnogih žensk in mater pn je žo povzročilo nešteto živčnih in drugih, še hujših bolezni. Koliko otrok jo izgubilo mater prav zaradi umetnih splavov njihove matere. Tudi v naš narod se je že več let prilivalo mnogo tega strupa, ki so ga širili razni kupčijski krogi, pa tako čtivo in taki oglasi po listih. In mnogo besed se je oglašalo kot svarilo in opomin glede nn fa največji strup slehernega naroda. Dajmo, da nam bo sosednja država tozadevno za zgled!
Ljubljana, 17. junija.
Poizvedovalni oddelek Rdečega križa v Ljubljani, ki ppsluje v poslopju Delavske zbornice, ima poseben odsek za evidenco vojnih ujetnikov. Ta odsek ima najtežjo nalogo: zanimanje za usodo vojakov, ki se do sedaj še niso javili, je ogromno, povpraševanja stalno prihajajo, toda le redki so zaenkrat tisti, ki dobe zadovoljive odgovore. Kakor kaže število prijav, ki jih je zbiral mestni vojaški urad ter jih dal potem Rdečemu križu, je na področju Ljubljanske pokrajine še veliko pogrešanih vojakov, ki se nahajajo v ujetništvu. Nekateri od teh so se svojcem že javili, velika večina pa še ni poslala nobenega obvestila. Razumljivo, da je potem naval na odsek za evidenco vojnih ujetnikov tako velik.
Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je do sedaj ugotovil šele za 982 vojnih ujetnikov nesporno, kje se nahajajo. In še te ugotovitve je dobil Rdeči križ samo po srečnem naključju, na podlagi lastnih prizadevanj. Bilo pa je v vojni ujetih okrog 9000 slovenskih vojakov. Rdeči križ ni dobil do sedaj še nobene liste z imeni in kraji, kje se nahajajo.
Precejšnje število ujetnikov se je že javilo svojcem s tiskanimi obvestili, na katerih jim sporočajo samo, da so živi in zdravi. Ta obvestila so svojcem najbolj dobrodošla, toda z njimi še ni mogoče dobiti zveze z ujetnikom. Ta bo omogočana šele tedaj, ko bo prišel v svoje stalno taborišče
Izdelovanje glasbenih instrumentov
Najmlajša, a zelo pomembna umetniška obrt v Sloveniji
Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se nahaja poleg drugih obrti tudi šola za glasbila. V tej šoli se uče učenci poleg izčrpne teorije
flasbil in akustike, izdelovanja citer, mandolin, itar in harf, tudi izdelovanja gosli, to je: violin, viol in violončel. Največjo skrb posveča šo-
la izdelovanju violin. Izdelovanje violin je bila in je velika umetnost pri vseh kulturnih narodih. O. P. Apian stavi goslarstvo (pa ne tovarniških izdelkov in tistih instrumentov, ki jih izdelujejo v domači obrti) med umetnine, ki se kakor umetnine Rafaela in Michelangela še danes le težko dajo doseči, kljub velikanskemu napredku vseh znanosti, v času pare, elektrike, fizike in kemije in kljub bistrosti duha, s katerim človek skuša rešiti to uganko iz deščic in črevesnih vrvic.
Šola nudi v treh letih zadosten pouk, da so učenci zmožni izdelovanja vseh prej omenjenih glasbil, s čimer si lahko služijo vsakdanji kruh. Marsikateri učenec, ki so mu bile rojenice naklonjene, bo pa postal umetnik, ki bo dostojno zastopal slovensko goslarsko umetnost.
Ni pa lahko postati umetnik goslarstva. Imeti mora izreden talent, da že v sirovem lesu približno določi glas instrumenta; kajti les ni
kovina in violina ni stroj, ki bi ga mogel vnaprej matematično določiti.
Goslarstvo je namreč umetnost. Umetnost pa mora uresničiti lepoto. Podlaga lepote je mera in harmonija. Zaradi tega mora umetnik iskati in določiti skladnost vseh delov, da vsak najmanjši del opravlja samostojno svojo funkcijo, v skladu s celoto. Najmanjša disharmonija enega samega delca pokvari ves akustični sestav.
Violina je lik, ki govori. Ako kipar naredi lik, ki odgovarja vsem zahtevam, je stvar gotova. Pri violini je pa zadeva drugačna. Naj bo instrument tehnično še tako dovršen, naj odgovarja estetiki v polni meri, glas pa ni zadovoljiv, tedaj izdelek ni umetnina. Goslarska umetnost zahteva nekaj, kar mora biti prirojeno in izpopolnjeno z velikim trudom in znanjem.
To znanje upošteva.šola v polni meri s tem, da poučuje vse konstrukcije starih italijanskih mojstrov, posebnosti vsakega umetnika posebej, da učenec spozna vse finese. lepoto in bistvo instrumenta in da mu nudi znanje, da sam lahko rekonstruira slavna dela velikih italijanskih umetnikov, ustanoviteljev raznih šoi iz najbolj cvetoce dobe italijanskega guslursUti.
ter bo dobil šifro, na podlagi katere se bo potem vršilo dopisovanje. Šifre pa ni dobil še noben naš vojni ujetnik.
Kakor smo že omenili, je ugotovil Rdeči križ usodo in bivališča nekaterih vojnih ujetnikov samo s svojimi lastnimi sredstvi. Največ s pomočjo kurirjev. Nekateri spretni kurirji so na Madžarskem in v Srbiji prodrli naravnost v ujetniška taborišča ter so tam zbrali imena slovenskih vojakov. Lepo število imen so javili Rdečemu križu tudi iz nekega kraja na Koroškem, kjer so iz transporta vojnih ujetnikov, ki je pasiral dotični kraj, izbrali imena Slovencev ter jih poslali v Ljubljano.
Usoda vojnih ujetnikov s področja Ljubljanske pokrajine pa se bo po zaslugi Visokega Komisarja itak kmalu obrnila na bolje. Italijanske vojne oblasti so vse Slovence že kmalu po prenehanju bojev izpustile. Sedaj pa so v teku prizadevanja, da se izpuste tudi Slovenci, ki se nahajajo v nemškem vojnem ujetništvu.
Z razstave moderne-slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu
L udske predstave v Drami
Letos vlada kljub poletnemu času za gledališke predstave nenavadno zanimanje, o čemer pričajo domala stalno razprodane nise. Zato oo igrala naša Drama tudi še po oficielnem skltpu sezone, ko bodo odigrane vse predstave za abo-nente. Zadnja abonentska predstava v Drami bo v četrtek 19. t. m. V načrtu so ponovitve najuspelejših predstav zadnjih dveh sezon in sicer dela klasikov, italijanskih, slovenskih in drugih dramatikov. To so: Shakespeareova dela »Othello«, »Romeo in Julija« ter »Komedija zmešnjav« Ln Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen«. Izmed italijanskih del bodo uprizorjena: Praga »Zaprta vrata«, Benedetti »Trideset sekund ljubezni« in »Rdeče rože« ter Camasio in Oxilio »Bog z vami. mlada leta!«, slovenske igre: Kozak »Lepa Vida«, Milčinski »Cigani« in Detela »Učenjak« ter Golievi mladinski igri »Princeska in pastirček« in »Sneguljčica«. Od tujih dramatikov pridejo na vrsto: Klabund »Krog s kredo« in »Praznik cvetočih češenj«, Gogolj »Revizor«, Gehri »šesto nadstropje« Vuolijoki »žene na Niskavuoriju« in Sclion-than »Ugrabljene Sabinke« ter mladinska predstava Burnettove »Mali lord«.
Predstave bodo izven abonmaja, ljudske predstave, po globoko znižanih cenah od 1+ din navzdol. Vršile se bodo v običajnem večernem času ob 19.40. Na ta način bo vsakomur obisk najuspelejših iger preteklih sezon omogočen.
Stane Kregar: »Sonata« (olje).
£Da /e
Aspirin
ortginoCen
zajamčuje vtisnjeni „Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah.
»un r«Mlll.n»rilt una 'tla
novice
Koledar
Sreda, 18. junija: Marko in Marcelijan, mu-cenca, Efrem Sirski, cerkveni učenik.
Četrtek, 1Q. junija: Gervazij in Protazij. mu-čenča; Julijana Falconieri, devica in ustanoviteljica reda.
Novi grobovi t Egon Srebre
Iz Zagreba je prišla nenadna vest, da je tam umrl dolgoletni komercialni ravnatelj enega največjih slovenskih industrijskih podjetij Združene papirnice Vevče, Ooričane in Medvode. Smrt ga je dobila v polnem razmahu njegovega dela, ki je bilo sedaj večje kot kdajkoli prej. Pokojni Egon Srebre je bil sin brežiškega odvetnika dr. Ovida Srebreta, rojen S. junija 1888 v Brežicah. Po končanih študijah na gimnaziji in trgovski akademiji je stopil Srebre najprej v bančno službo, kjer je delal dolgo vrsto let. Bil je v službi pri podružnici Kreditnega zavoda v Ljubljani, pri Dunajski bančni družbi na Dunaju ter Jadranski banki na Dunaju. Leta 1924 pa je prišel k Vevčam, kjer je I>ostal komercialni tavnatelj. Zlasti je vodil prodajni urad družbe v Zagrebu, bil predstavnik družbe v papirnem kartelu in v drugih kartelih te stroke za vse področje bivše kr, Jugoslavije. Sodeloval je tudi v drugih podjetjih, ki so spadala k Vevčam ter je ves živel samo za podjetje. Odlikovala ga je izredna zvestoba do podjetja, kateremu je posvetil vse svoje velike zmožnosti in energije. Bil je srčno dober človek za nameščence podjetij in se je zase manj brigal kot za podjetje. Le malo Časa je lahko preživljal v svojem vinogradu pri Brežicah, ker je bilo njegovo delovno polje vsa širna prejšnja država. — Podjetje ga bo zelo pogrešalo, pa tudi V6i njegovi sorodniki, nadalje tudi prijatelji in znanci, katerih je imel izredno veliko vsepovsod. — Žalujočim sorodnikom izrekamo
naše sožaljel N. v m. p.l •
+ V Ljubljani je umrla go?pa Terezija Strniša,
vdova po trg. uslužbencu. Pogreb bo v četrtek, 19. t. m. ob 3 popoldne z Žal, kaj>ela sv. Petra. — Naj počiva <1 miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
IV Metliki je umrl oče metliškega g. prošta = . ob Klemenčič. Pogreb bo v sredo, 18. t. m. ob pol treh popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Poročila sta se v Zagrebu v cerkvi sv. Blaža gdč. Slavica Mastnak iz Vidma ob Savi ter gosp. Kranjc Polde, poštni uslužbenec iz Grahovega pri Cerknici. Obilo sreče in božjega blagoslova!
LJUBLJANSKI INEMATOGRAFI
Ptedatavo ob 16., 19. <n 21. url
Sp.oSna sodna: Nalve6|i In naibolJSl film XX.stol.
A t C X Z X R
Mirellle Balln. Fo-en Giae'<etti, Maria Denl« ln
in.irn i Bralcev. Nabavile «1 vstopnice v predprodafl I
Kino M»Hc». t g I c » o «1 2 2 - 4 t CARMtlN M£D RDEČIMI
Linbnvna drama iz krvavih dni Snanske revolu-ciie Conohitn Monter.. liafa"! Rlvelle*, Juan de de Manrla. Uežii« : Edttnr Neville režiser film« „Alcaznr ' — Premiera danua oo IU., 19. ln 21. url
Kino Sloga, t c I o t o n 27-30
Duhovita italijanska komedija
Gospodi Maks
Film je opremljen s 450 slovenskimi napisi PoleK lp|ta nredvajamo Se film:
Zrakoplov! in vojaki v puilavi Sirle
Kino Union, leltlon 22-21
dan dvigne običajno za 10 stopinj. Zelo vpliva na hladno vreme oblačnost in okolnost, da je na Gorenjskem pred dnevi močno snežilo Po nekaterih krajih je sneg zapadel celo prav nizko v nižave, vsi visoki gorski velikani pa so bili odeti z novo snežno odejo. Kakor poročajo, je močno snežilo v Karavankah in v Triglavskem pogorju.
— Lipovo cvetje je posušeno prav izvrstno za okusen in zdravilen čaj, £ala naj ga ljudje letos nabero mnogo več kakor minula leta. Seveda naj povsod nabirajo lipovo cvetie samo z dovoljenjem lastnika dreves, zlasti naj pri nabiranju pazijo, da ne polomijo vej in ne poškodujejo lubja. Pri nas raste tudi še polno drugih zdravilnih rož in rastlin, ki so nekatere zares prvovrsten nadomestek za najdražji kitajski čaj. Sicer pa nikomur ni skrivnost, da smo tudi doslej popili prav mnogo dragega kitajskega čaja — iz naših domačih rož, ki so se vrnile v ljubo domovino lepo zabite in etiketirane. Nabirajmo torej domače zdravilne rože in rastline ter jih pravilno v senci posušimo in porabimo doma ali pa prodajmo raznim trgovinam in zadrugam, ki to blago tudi letos spet prav dobro plačujejo, da pomeni zbiranje in sušenje takih rastlin nov vir dohodkov zlasti za naše najrevnejše prebivalstvo Ljubljančane pa moramo pri tem opozoriti, da mestna občina ne vzdržuje svojih parkov in nasadov ter drevoredov za tako udejstvovanje prebivalstva.
Ljubljana
—	Sprejemni izpiti za prvi razred klasične gimnazije v Ljubljani bodo dne 25. junija ob 8 v II. nadstr. I. moške gimnazije v Vegovi ulici. Za izpit se je treba priglasiti v ravnateljevi pisarni na klas. gimn. v Tomanovi ulici v ponedeljek, dne 23. in torek. 24. junija od 8 dalje. Prošnji, kolkovani s kolkom za 10 din, se mora priložiti rojstni list ali družinska knjižica in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. K izpitu se morejo prijaviti samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1923, 1929, 1930 in 1931. Zunanji učenci se lahko pri-glase tudi pismeno po pošti, toda mora biti prošnja vsaj v torek, 24. junija že v ravnateljevih rokah. Na poznejše priglase se ne bo mogoče ozirati. V jeseni ne bo sprejemnih izpitov.
—	Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za sprejemne izpite 20. in 21. junija. — Izpiti bodo 23. junija ob 8.
—	Letošnja pevska tekma v Operi bo v nedeljo, 6. julija. Tekme se bodo lahko udeležili pevci in pevke vseh leg glasov do 30. leta. Za to pevsko tekmo se lahko priglasi vsak, ki razpolaga z lepim glasovnim, četudi ne šolanim materialom, ki ima veselje do pevskega študija in namen posvetiti se pevskemu poklicu. Za tekmo naj pripravi vsak tekmovalec po eno značilno narodno pesem iz svojega kraja in eno umetno pesem ali operno arijo. Prijave za »pevsko tekmo« je poslati do 1. julija na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. V njej je navesti ime in priimek, starost, poklic, kraj bivanja in izbrani točki za petje. Note za spremljavo, naj prinese vsak tekmovalec na tekmo s seboj Podrobnejše določbe slede.
—	Sodniki so zborovali. V nedeljo 15. t. m. dopoldne je bil občni zbor Društva sodnikov v Ljubljani. Ob prav lepi in častni udeležbi je zborovanje poteklo mirno in stvarno. Na dnevnem redu so bila najprej poročila funkcionarjev društvenega odbora, ki so bila sprejeta in s priznanjem obo-brena. Poleg sodnikov so se zbora udeležili tudi državni tožilci. O raznih aktualnih in važnih vprašanjih , ki segajo globoko v gmotni in socialni položaj slovenskih sodnikov, so bila podana kratka poročila, očitno je bilo, da se je odbor prizadeval vsestransko v vseh stremljenjih za izboljšanje položaja. Po stvarni debati so bili sprejeti razni predlogi in sklepi z obsežnimi pooblastili, danimi novoizvoljenemu odboru Na občnem zboru so bila sprejeta tudi nova društvena pravila.
—	Pred kresom še hladno vreme. Še nekaj dni nas loči od kresnega večera, ko se dan obesi, kakor pravi stari rek. Nastopilo bo poletje, ko vročina običajno najhuje pritiska. Nekatera leta je bil junij izredno vroč in so meteorološki zapiski zaznamovali, da smo dosegli n. pr konec junija najvišjo toploto, kar + 38 stopinj. Letos je junij nasprotno zelo hladen. Jutranja temperatura se navadno giblje okoii + iO stopinj Ceizija in se čez i
1 Nakaznice za krušno moko ali kruh, riž ln testenine bodo po razpisu Prehranjevalnega zavoda Visokega Kainisariata za Ljubljansko pokrajino uvedene 21. junija. Vsak državljan, ki stalno živi v ljubljanski občini, bo imel ne glede na starost ali spol pravico na eno živilsko nakaznico, glasečo se na njegovo ime. za nabavo 6 kg krušne moke ali 7.5 kg kruha, poleg tega pa še 1 kg riža in 1 kg testenin na mesec. Pridelovalci žita z družinami in posli ter tudi tisti, ki imajo zaloge moke, pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža na mesec ter jim bo zato izročena živilska nakaznica brez odrezkov za moko ali kruh in testenine. Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo upravičenim razdelil karte na podlagi dosedanjega popisa in prijav g posredovanjem trgovcev. V ta namen mestni preskrbovalni urad vabi vse ljubljanske trgovce na drobno, naj za svoje odjemalce pridejo po živilske nakaznice v četrtek, 1!). junija, v drugo nadstropje Mestnega doma, in sicer oni 7. začetnimi črkami svojega imena od A —M dopoldne od 8. do 12., od N—Z pa popoldne od 14. do 19. Opozarjamo trgovce, da bodo zaradi preprečenja navala dobili živilske izkaznice izključno saino po tem razporedu. Obenem bodo dobili trgovci za plačilo v gotovini tudi nakaznice za akontacijo moke, in sicer najmanj po dve vreči po 100 kg, trgovci z večjim številom odjemalcev pa več. Vse prebivalstvo pa opozarjamo, naj ne pričakuje, da bi na junijske nakaznice dobilo živila za ves mesec, temveč jih ho dobilo seveda samo za dneve od 21. do 80. ju<-nija, torej samo tretjino za ves mesec junij določene količine moke ali kruha ter testenin in riža, kar bo razvidno tudi z nakaznic za ta mesec.
1 Občni zbor Klov. glasbenega društva Ljubljane bo dne 26. junija ob 20 v društveni sobi v Beethovnovi ulici 7-1., z običajnim dnevnim redom.
1 Kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani obvešča, da bo za našo pokojno sestro gospodično Lucijo Trampuš zadušnica v sredo, 18. t. m. ob pol 7 zjutraj.
1 V mali lilharmonični dvorani bo v sredo ob Vk na 7 zvečer javna produkcija šole Glasbene Matice. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili: Kristan Janja, Šubic Andreana, Potočnik Zora, Ivančič
Stojan, Rupnik Jana, Triller Marjanca, Rems Fedor, Verbič Nada, Bučar Tatjana, Osterc Lidija, Mi-klavčič Alirjam, Strniša Aletka, Ziberna Alsnčica,
Polgar Lizelota, Hašlakijevič Žutka, Janežič Marija, Lamnič Stanislav in Pehatii Frida. Iz violinskega oddelka bodo nastopili: Sancin Nasto, Bujas Drago, Habe Bogdan in Molka Viktor. Iz oddelka za klarinet bo nastopil Bajt Marko. Ravnateljstvo vabi vse, ki se zanimajo za glasbeni pouk, da v velikem številu posetijo produkcijo šole Glasbene Matice. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
1 Druga premiera Mariborčanov je bila v ponedeljek zvečer v Drami. Člani bivšega mariborskega gledališča so uprizorili pretresljivo žaloigro švicarskega pisatelja Johna Kiiittla »VIA MALA« v režiji Peira Maica. Predstava je bila velik umetniški dogodek. Gledališče je bilo zopet do zadnjega prostora zasedeno. Gledalci so igralce neštetokrat priklicali na oder, jih nagradili i ovacijami in cvetjem. Prihodnja predstava Mariborčanov bo v petek. Ponovili bodo dramo »Via Mala«, na kar ljubljansko občinstvo že sedaj opozarjamo.
1 Redna letna skupščina »Stavbne zadruge Trnovski prosvetni dom«, r. z. z o. j., bo 25. junija ob 20 v Prosvetnem domu, Karunova ul 14. Dnevni red: 1. poročilo upr. odbora; 2. poročilo nadz. odbora; 3. odobritev sklepnega računa za leto 1910, 4. predlogi in pritožbe; 5. Sklepanje o razrešnici upr. in nadz. odboru; 6. volitev upr, in nadz. odbora; 7. določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti; 8. slučajnosti. V slučaju, da ob napovedani uri ta skupščina ne bi bila skle]>čna, oo čez pol ure na istem kraju druga skupščina z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ob vsaki udeležbi.
1 Sprehajalcev na gradu je vsak dan več, ker prihajajo uživat vonj cvetočih akacij in bezga, prav radi se pa zadržujejo tudi pred grajskim poslopjem ter preračunavajo, kakšen bo grad po prvi prezidavi. Veliki skladi podpeškega kamna gledalce posebno mikajo in prav pogosto se oglašajo vprašanja, zakaj je treba toliko ohdelanega kamna. Nekoliko že sami vidijo, saj so že po-stavljeni odri in opaži za visoki obok glavnega vhoda, ki bo res inonumentalen in tako okrašen, kakor zasluži Ljubljanski grad kot krona vse pokrajine. Najprej je bilo treba prestaviti vse električne vode, kar je delo precej zamudilo, a sedaj je kamenje že okle-sano in obdelano ter popolnoma pripravljeno, da bodo prav naglo sestavili kamnite stebre in loke ter ^napravili križne 6vode arkad, ki bodo nosile prostorno razgledno teraso grajske restavracije. Kakor že vemo, bodo glavni restavracijski prostori v okroglem stolpu na desni strani glavnega vhoda. V pritličju stolpa bo velika klet, ob stolpu pod teraso pa kuhinja in drugi potrebni prostori. Iz kleti bomo prišli v okroglo dvorano z balkoni na vseh straneh, od koder bo najlepši razgled na vzhodno in severno stran rajsko lepe okolice. Prav posebno bo pa goste mikala manjša soba nad glavnim vhodom z razgledom po glavnem grajskem drevoredu tja doli čez tako lepo 7a=ajene okope in preurejene ter okrašene utrdbo Iz dvorane bomo pa ob iopiem vremenu hodili na ieraso uživai razgled
na mesto, prijetnosti udobja zares sodobnega gostoljubja in poezijo z zvezdami posejanih poletnih ljubljanskih noči. Nestrpni Ljubljančani že komaj čakajo, kdaj bo grajska reslavracija odprta, zato jim pa moramo povedati, da bodo odslej dela prav naglo napredovala, saj Je, kakor rečeno, že vse gradivo pripravljeno in sploh je na vsem grajskem hribu vedno več mestnih delavcev pri urejanju nasadov, da bo naš grad v kratkem dobil tudi svojemu dostojanstvu primerno kra.-,otno okolico.
I »CARMEN MED RDEČIMI« je pretresljiva filmska drama iz krvavih dni španske revolucije, roman dveh mladih src, ki stojita lik pred poroko, ali ju zla usoda loči. ko izbruhne državljanska vojna Carmen je v Madridu, njen zaročenec pa se priglasi kot prostovoljec v vrste falangistov. Njo in njenega očeta odvedejo komunisti v ječo, kjer ji očeta kmalu nato ubijejo, n njej uspe, da pobegne iz peklenskega zapora. Tudi njenemu zaročencu se ne godi bolje. Na fronti pred Madridom piide v roke sovražnikom težko ranjen. Glavne vloge v filmu imajo odlični španski filmski umetniki: Conchitn Montez, Rafael Rivelles, Juan de Llanda, a režiser tega filma je genialni Edgar Neville, režiser filma »Alcazar«, ki ludi leče te dni v Ljubljani. — Vsakdo, ki je občudoval prizore domoljubja v Alcazarju, si mora ogledati ludi la film — pričo globoke ljubezni v vojnem času. Film je od danes dalje na sporedu kina Sloga.
1 Abonenti reda Sreda o Operi bodo imeli v sredo Baletni večer, ki je dosegel pri kritiki in občinstvu živahno odobravanje. Skrbno izbrani spo-redn na kompozicije Oriega, Giucka, Ravela, Novaka in Liszta ter zanimivo zasnovani plesi, bodo nudili občinstvu v interpretaciji celokupnega baleta zelo prester večer.
1 Mati, ki je ostala popolnoma brez sredstev, naproša blaga srca, ako bi ji kdo mogel odstopiti otroški vožiček za malega otroka. Svoj cenjeni naslov blagovolite oddati pri upravi »Slovenca«.
I V Ljubljani umrli od 6. do 12. junija 1941: Plevnik Rozalija, 32 let, hči posestnice. Ižanska cesta 73; Tepina Alojz, 72 let. bivši sluga, Jap-Ijeva ul. 2; Pogačar Jerica roj. Jankovič, 70 let, zasebnica. Ob Ljubljanici 69: Geiger Romana roj. Gregorič, 37 let, žena uradnika, Kranj, Kobler-jeva ulica: Herčnik Angela roj. Flis, 27 let, zasebnica, Borštnikov trg 3; Žiberna Simcn. 73 let, žel. čuvaj v p„ Sv. Florijana ul. 24. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Rupnik Angela roj. Pi-bernik, 64 let, žena skladiščnika. Celovška c. 57; Vadnjal Alojzij, 33 let, delovodja, Breg 34 pri Borovnici.
1 Stroj mu je odtrgal prst« leve roke. V delavnici delniške družbe »Avtomontaža«, ki se nahaja v Kamniški ulici, je zaposlen tudi 31 letni koLar Janez Dežman, doma iz Savelj. Okoli 9 dopoldne ga je v torek zagrabil stro' in mu odtrgal prste na levi roki. Z reševalnim avtomobilom je bil takoj prepeljal na kirurgični oddelek splošne bolnišnice.
1 Najdena kolesa. Na Hradeckega cesti za hišo št. 32 je bilo te dni najdeno moško kolo znamke »Ava«, črnopleskano. Kolo je brez evidenčne številke. Tovarniška številka 320.737. Obroči so bron-cirani, v sredini z modro črto, prost tek. Na zadnjem blatniku je pritrjen pritlažnik. Najdeno je bilo dalje ogrodje moškega kolesa, znamke »Bismarck«. Je dobro ohranjeno. Tovarniška številka ogrodja je 38.826. Lastnika naj se javita na kriminalnem oddelku Kraljeve Kvesture.
Gledališče
Drama. Začetek ob 19.30. Sreda, 18. junija: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Cene od 14 din navzdol. — Četrtek, 19. junija: »Bog z vami, mlada letal« Red Četrtek.
Opera. Začetek ob 19. Sreda, 18. junija: »Baletni večer«. Red Sreda. — Četrtek, 19. junija: »Traviata«. Izven. Gostovanje koloraturke Alde Nonijeve in tenorista Anatola Manoševskega.
Mrakovo gledališče
V soboto, 21. t. m. v Irančiškanski dvorani ob 20: »Sinovi starega Rimljana«. — Cene od 20 din navzdol.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Radio Ljubljana
Sreda, 18. junija:
7.30 Poročilo v slovenščini. — 7.45 Pisana godba. — 8.15 Vesti — 12 30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Slovenska glasba — 13.00 Napoved časa — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo v sloveiščini. — t3.30 Orkester. — 14.00 Poročila.
—	14.15 Orkester. — 14.45 Poročila v slovenščini.
—	17.15 Operetna glasba — 19.00 »Govorimo ita-lijanskic Poučuje profesor dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 1945 Simfonična glasba. — 20.00 Napoved časa in radijska poročila. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Operetni spevi. — 21 15 Filharmonični zbori. — 21.35 Orkester. — 22 00 Poročila v slovenščini. — 22.20 Slovenska glasba. — 22.45 Poročila v slovenščini.
Novo mesto
Tržne cene. Na stojnicah prodajajo češnje po 24 din kg, čebulo po 16 din, nov krompir 14 din, stročji fižol 26 din, jieso po 18 din, jabolka pa so že dosegla ceno 26 dinarjev.
Avtobusna zveza z Kostanjevico je že vzpostavljena. Zal je zveza zaenkrai le dnevno enkratna. Avtobus odhaja izpred pošte dop. ob 11 uri, vrne se pa zvečei ob 6. uri.
Iz Spodnle štajerske
Spodnještajerski pevci v Monakovem. Pod
vodstvom mariborskega odvetnika dr. Kieserja so odpotovala nemška pevska društva iz Maribora, Celja in Ptuja v Monakovo, kjer so jih slovesno sprejeli.
Otrok zgorel. V Godežicah je zgorela 11 letna Antonija Hafner. Deklica je bila sama doma ter je kurila pod svinjskim kotlom. Naenkrat pa se ji je vnela oblekca. Bežala je k sosedom, da bi ji gorečo obleko pogasili, med begom .pa se je ogenj še bolj razpihal ter je otrok dobil takšne opekline, da je kmalu umrl.
Nesreče t orožjem in razstrelivi so. na Sp. Štajerskem jako pogoste. V gozdu pri Sv. Duhu nad Mariborom so otroci našli kup nabojev za topove. Naboje so izpraznili ter smodnik nasuli na kup in ga zažgali. Silovit plamen, ki je šinil iz smodnika, je ožgal več otrok tako močno, da so zaradi opeklin umrli, nekateri pa 60 oslepeli.
Kdor ima kravo z mlekom, ne dobi masti. Kmetje in viničarji, ki imajo krave i mlekom, ne dobe nakaznic za mast in za olje. Posebno za revne družine je to jako hud udarec, ker so mleko dosedaj prodajale, poleg tega pa je bila sedaj v poletnem času glavna hrana teh ljudi salata, za katero pa sedaj ne dobijo oija.
E. 1. A. R. - Radio Lubiana
Parliamo Pitaliano Schema della VIII* lezione che verrft tenuta dal prof. dott. Stanko Leben 18 giugno 1941-X1X, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zalo je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19 zvečer.
LEZIONE OTTAVA Forma riflessiva del verho vergognarsi	difendersi
mi vergogno	io mi difendo
ti vergogni	tu ti difendi
si vergogna	egli, ella si difende
ci vergogniamo	noi ci difendiamo
vi vergognate	voi vi difendete
si vergognano	essi, esse si difendono
pentirsi
mi pento ti penti si pente ci .pentiamo vi pentite si pentono
Le Bocche di Cattaro, fiordo delPAdriatico
Tre fortezze difendono Pangusta entrata alla profonda insenatura, chiamata Bocche di Cattaro, che poi si riparlisce in vasti golfi, in lumiuosi specchi d'acqua. La strada segue la costa dentel-lata, sicchč non si perde mai di vista il bellissiino panorama che si offre ai nostri occhi. Sulle acque tranquille saprono successivi laghi, dove si ri-flettono le ombre delle grige montagne. Sulla pia-nura costiera antichi villaggi si spingono contro le rocce selvagge. Ed intanto il mare continua ad insinuarsi nel vivo della terra come in un gran fiordo norvegese, e forma un bellissiino porto. Poi le montagne si chiudono e formano un canale. Si riaprono, e appare una vasta baia, ri-splendente come cristallo. In fondo sopra le col-linette incombono le precipiti pareti delle aspre alture montetiegrine. NelPultima insenatura, contro la grande niontagna nera, appare Cattaro, la Gibilterra delPAdriatico, tutta raccolta nelle anti-che mura. Le vie della cittadina sono strette, le sue piazze sono piccole. Vigila in alto il castello che si apre sulla via del Montenegro...
Esercizi
1.	Coniugate le seguenti proposizioni: Ricor-darsi delle belle ore passate insieme. — Io alzarsi presto, vestirsi con cura e recarsi subito al lavoro. —• lo non sentirsi bene. — Levarsi il cappotto, perchš avere troppo caldo. — Divertirsi dalla mat-tina alla sera, senza occuparsi un momento di cose serie.
2.	Premettete le preposizioni da, in, su, con ai nomi seguenti: lo scaffale, 1'orologio, le sca-tole, la gabbia (kletka), lo straccio, Pocchio, il pane, i quaderni, le montagne, 1'erba.
Iz Goriške pokrajine
Gorica, 16. junija.
Dve poroki. V sredo, 11. junija, sta se poročila v Gorici g. dr. Vladko Baša in gdč. Danica Kutin iz znane goriške trgovske hiše. — V soboto, 14. t. m., sta v Cepovanu stopila v sv. zakon g. Valerij Polavec, trgovski sotrudnik pri tvrdki Mavrič v Gorici in gdč. Danica Šavli iz ugledne čepovanske družine. — Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova!
Smrtna nesreča na goriškem Travniku. Zadnjo soboto okrog 10 dopoldne 6e je na Travniku v Gorici ravno pred prefekturno palačo pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. G. Valdo pl. Reja, posestnik v Kozani, je prihajal mimo vladne palače proti spodnjemu koncu Travnika, kjer zavije pot v Reštelj. Hodil je ob pločniku in držal kolo v roki. Nenadoma pridrvi vzdolž Travnika težak avto in 'naglo zavije na na cesto ob prefekturi. Zaradi prehitre vožnje je avto zdrknil s svoje predpisane desne strani na levo in je z vso silo treščil v nič slutečega Rejo. Zadel ga je odspredaj, ga prevrnil pod kolesje in ga povlekel več metrov s seboj. Ko je šefer voz ustavil in so izpod njega izvlekli g. Rejo vsega razbitega, je bil revež že mrtev, ker je dobil več težkih zunanjih in notranjih poškodb. Na kraj nesreče je prihitel »Zeleni križe, policija, sodna komisija, pa nihče ni mogel nič več pomagati. Mrtveca so odpeljali v mestno mrtvašnico, od koder so ga v ponedeljek prepeljali v domačo vas Kozano. kjer je bil slovesno pokopan. Vest o hudi nesreči se je bliskoma razširila po mestu in vse pretresla. Še bridkeje je odjeknila v Br-rlili, zlasti v Kozani, kjer je bil rajnki spoštovan in ugleden posestnik. Pokoj njegovi duši. žalujoči družini, zlasti obupani ženi in bratu odvetniku naše najiskrenejše sožalje!
Slabo vreme. Minuli teden smo imeli na Goriškem in v vsej Julijski Krajini zelo slabo vreme. Vsak dan je deževalo in napravilo mnogo škode pri senu in pri sadju, zlasti pri češnjah. Neurje je doseglo svoj višek v petek za god sv. Antona. Na Krnu in bližnjih vrhovih je zapadel nov sneg, pa tudi na Lokvah na Trnovskem pogorju je metlo. V soboto je bilo zato v Gorici zelo hladno. V nedeljo se je nato zjasnilo. Dal Bog, da bi imeli vsaj nekaj lepih, suhih tednov. Co ne bo jo j za poljske pridelke, češnje, ki so že itak mnogo pretrpele, bodo pa docela uničene.
Nesrečna smrt slovenskega akademika. Akademik Anton Doles, doma iz Štandreža pri Gorici, je dokončaval svoje pravne študije. Pri nekih navadnih telovadnih vajah v Turinu je tako nesrečno padel, da si je zlomil hrbtenico in po nekaj dneh v hudih bolečinah svoji poškodbi podlegel. Rajnki jo bil rojen 1. 1913. Po končanih gimnazijskih študijah v Tolminu je ohiskoval visoko šolo v Padovi in Trstu. Bil je iz revne družine. Po naravi priden in vztrajen se je s poučevanjem rinil skozi šolska leta in končno bil že tik pred ciljem, ko je zaradi traeične nesreče omahnil v prerani grob. Tihega, skromnega in poštenega fanta, ki je bil zaradi svoje šegnvosti zelo prijeten družahnik, bodo njegovi tovariši in prijatelji ohranili v lepem spominu Naj počiva v Bogu!
Se ena poroka. Posestniški sin Danijel Trčon s Klanca pri Gorjanskem se je poročil t. vrlo mladenko Anico Cotar s Taborja nad Dornber-
gom. Bog daj srečo!
Spoznal ga Je
Neki slepi prodajalec vžigalic pride v kavarno, ponudi škatlico in drži odprto dlan. da bi dobil dinar. A tisti gospod bi se rad s slepcem malo pošalil in mu dn na dltin — gumb.
»Osel!« ga slepec ogorčeno zavrne.
»Čudno. Ha to |p Uoi spoznal,« pravi pri* lateli tistega gospoda.
KULTURNI OBZORNIK
Koncert Glasbene Matice
Pevski zbor in Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske sta priredila v ponedeljek koncert, ki so ga prenašale vse radijske oddajne postaje.
Koncerta so se udeležili Visoki Komisar Eksc. Orazioli s soprogo, Poveljnik armadnega zbora Eksc. Robotti, divizijski general Or-lando in župan dr. Adlešič ter drugi odlični zastopniki javnega in kulturnega življenja,
V prvi polovici je izvajal zbor Glasbene Matice v mešani, moški in ženski postavi motete in madrigale Jakoba Gallusa, v drugi polovici srno slišali »Concerto da chiesa« E. F. dalPAbaca, italijanskega skladatelja iz konca sedemnajstega in prve polovice naslednjega stoletja. Za tem smo ponovno slišali že ob priliki koncerta slovenske sodobne glasbe izvajano simfonično delo Antona La-jovica »Pesem jeseni« in kot zadnje L. M. Šker-janca najnovejšo stvaritev »Koncert za klavir in orkester«.
Prvi del koncerta je vodil digirent g. Mirko Polič. Zbor Glasbene Matice je tehnično vedno boljši; tudi topot se je oblikoval po lepi, jasni izgovorjavi in po dokaj boljšem tonu, zlasti na p in mf mestih, dočim v f m ff spričo slabe akustike dvorane ni mogel zadobiti potrebne uravnovešeno-sti, čemur je vzrok tudi š« vedno ne dovolj homogena tenorska skupina in tu pa tam tudi posamezni re^ko izstopajoči glasovi v sopranu in altu. Najboljša je basovska skupina. Zbor je dobro discipliniran. Vendar bi ga bilo potrebno še nekoliko renovirati predvsem v ženskih glasovih z mlajšimi svežimi močmi. Interpretacija in podajanje Gallusovih skladb je nekoliko presenetila. Gallusova glasba je lepa, v bistvu priprosta in iskrena; že gradba njegovih stvaritev poteka v linearnem smislu v taki popolnosti estetske muzikalne zaključe-nosti, da je težko ji kaj dodati osebnostnega v in-aerpretaciji. Zato je treba tudi pri raznih poudarkih im pri dinamičnem dejstvovanju vedno paziti, da ne dovede do pretiranosti, ki bi zasenčevala dano glasbeno lepoto, ki se zrcali v duhu Gallusove slogovne značilnosti. Pri Gallusu je treba upošte-
Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu
Zdenko Kalin: Pepe
Zdenko Kalin
Rodil se je leta 1911 v Solkanu pri Gorici. Gimnazijo in Srednjo tehnično šolo je absol-viral v Ljubljani, na umetniški akademiji v Zagrebu je študiral pri prof. Kršiniču in prof. Frangešu. Študiral je tudi v Italiji in Franciji.
Mlada generacija slovenskega kiparstva je uveljavila čisti kiparski volumen in oblikuje telesne oblike v izrazito plastičnem slogu. Tudi Kalin se zavzema za klasično prefinjeno kompozicijo, a ji daje pečat lastne duhovne koncepcije, jo prepaja z elementi sodobnega čustvenega obeležja. Posebno pozornost vzbujajo kiparjeve sposobnosti portretne karakteriza-oije, pa tudi v podajanju polne okrogle figure je Kalinovo delo doseglo znatno umetniško višino.
•
Italijanski matematik prof. Gabriel Mam-mano se je udeležil zadnje seje braziljanske akademije znanosti in umetnosti v Rio de Ja-neirn, ki je potekla v znamenju kulturnih vezi med Italijo in Brazilijo. To misel je podčrtaval
vati prav natančno ritmični element, v polifoniji pa na popolno izdelano frazo v vseh svojih prvin-skih pogojih estetske muzikalne nujnosti. Pri dirigentu pa je bila opazua težnja za izraznost v smislu sodobnega pojmovanja vertlkalnosti, kar se je izražalo v premočnih in slogovno manj nujnih poudarkih (Vao nobis). Dasi je bilo dinamično dejstvovanje bogato (Ave Maria, Pater noster, Planzit David rex Absalon), se vendar mora ozirati vedno na celolno frazo, ki se je ludi z raznimi staccati in poudarki no sme raztrgati, ker se sicer celotna gradba slabi in obledi. Najboljše je zbor zapel »Planxit David rex Absalon« in »Ave Maria« ter pravilno dojeto zadnje, manj dovršeno delo za tri zbore »Alleluial Cantate Domino«. »Vae nobis« je bil najbolj šibak oblikovalno in tudi zbor ni bil dovolj glasovno zlit. Zlasti na sinkopiranih mestih je bil oslabljen »Pueri concinite«. Veliko krivdo pa nosi tudi akustično slaba unionska dvorana.
Drugi del koncerta je vodil g. L. M. Škerjanec, ki je predvsem dobro oblikoval svojo najnovejšo skladbo. Delo nosi bogato izraznost, močno grajeno, izvrstno instrumentirano, bogato v barvnih odtenkih, polno toplote Poteka v svoji izpeljavi široko in se človeka dojmi z globoko notranjo prepričljivostjo. Krasen je klavirski del, ki ga je z močno kultiviranostjo oblikoval pianist, rektor Glasbene akademije v Ljubljani g. Anton Trost. Pri izvedbi dalPAbacovega »Concerto da chiesa« je sodelovala tudi pianistka ga. Silva Hrašovčeva. Lajovčova »Pesem jeseni« je bila morda za spoznanje prehitra; Žebretova interpretacija tega dela je bila bolj poglobljena. Orkester je izvrstno igral. Dobra priprava se mu je poznala v vseh delih, zlasti v zadnjem stavku v »Concerto da chiesa« in v celoti pri »Koncertu«; skupine lepo uravnovešene, dovolj zlite, čista pihala in trobila ter ostali precizni. Najboljši so seveda primi. G. Škerjanec je dobro dirigiral, le pri širokih melodičnih črtah bi bilo želeti pri njem v smislu dinamičnega viškp
I in padanja v zaključenih frazah. Kljub temu pa je g. Škerja<nec pripravil in nudil najboljši instrumentalni koncert v drugi polovici sezone, sil.
zlasti predsednik akademije v svojem govoru, s katerim je pozdravil slavnega gosta.
Guida di Lubiana. Mali vodnik po Ljubljani v italijanščini. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani je izdala poseben mali vodnik po Ljubljani v italijanščini za orientacijo tujim gostom, ki prihajajo v našo prestolnico. Vodnik vsebuje kratek pregled zgodovinskih podatkov o Ljubljani, opis spomenikov in muzejev, opis cerkva, knjižnic in arhivov, javnih zgradb, gledališč, škofije itd. Potem popoln imenik odvetnikov, notarjev, zdravnikov z oznako njihovih specializacij, dentistov, industrijcev in trgovcev, inženirjev vseh strok, veterinarjev, bolnišnic in sanatorijev, farmacevtov, konzulatov, knjigarn, kinematografov, hotelov, restavracij, gostilen ter kavaren. Priložena je nazorna karta ljubljanskega tlorisa z oznako posameznih poslopij. Dobi se povsod.
JUGOSLOVANSKA TISKARNA IN KNJIGARNA
d. z o. z. v LJubljani
je na svojem izrednem občnem zboru dne 20. maja 1941 spremenila svoj naslov. Besedilo firme se glasi odslej:
Stamperia e libreria popolare
s. a g. I. Lubiana
Ljudska tiskarna in knjigarna
d. z o. z., Ljubljane

Stamperia popolare s. a g. 1. Lubiana
Ljudska tiskarna, d. z o. z. Ljubljana Kopitarjeva 6
Oddelki podjetja so:
Libreria popolare s. a g. 1. Lubiana
Lfudska knjigarna d. z o. z. Ljubljana Pred škofijo 5
Legatoria della stamperia popolare s. a g. 1. Lubiana
Knjigoveznica Ljudske tiskarne d. z o. z. Ljubljana Kopitarjeva 6
Cartoleria della libreria popolare s. a g. L Lubiana
Papirnica Ljudske knjigarne
d. z o. z. Ljubljana Kopitarjeva 2 (prej Ničman)
Podružnici:
Stamperia popolare s. a g. L Lubiana, filiale: Novo mesto
Ljudska tiskarna d. z o. z. Ljubljana podružnica Novo mesto
Libreria popolare s, a g. 1. Lubiana, filiale: Novo mesto
Ljudska knjigarna d. z o. z. Ljubljana podružnica Novo mesto
Poslovanje podjetja In posameznih oddelkov ostane nespremenjeno v dosedanjem obsegu. Cenjene naročnike In odjemalce prosimo za nadaljnjo naklonjenost.
Kaj dandanes starega kupujemo
Greš na starino. Starinar ne prodaja toliko, ampak bolj kupuje. In sicer kupuje obnošeno blago, obnošene obleke, plašče in perilo. Vsako jutro gre kam na razprodajo, ali na dve, potem gre on na eno, njegova žena na drugo, a hči medtem vodi prodajalno. Vsi trije delajo za napredek svoje trgovine. Starinar kupčuje že trideset let, je doživel že svetovno vojno in si je po vojni trgovino iznova uredil.
Starinar le malokdaj kaj kupi iz prve roke in večidel svojega blaga si nakupi na razprodajah. Ima v zalogi o b le k e in tudi pohištvo, »novo« staro pohištvo. Sleherni kos se pri starinarju najprej lepo popravi. Potem pridejo odjemalci, ki kupujejo vse, karkoli jim pri pohištvu še manjka, pa je zdaj novo vse preveč drago. V kuhinji manjka stolček: starinar ti za majhen denar postreže z njim. Ali v sobi ni pravšne mize; starinar jo ima. Bolj kočljiva je zadeva s posteljnjaki, zlasti še z
žimnicami in rjuhami. Mnogo je zdaj ljudi, ki so zgubili vse. Nemogoče jim je, da bi si nabavili kaj novega. Pri starinarju so izdatki manjši. Drugi bi radi kupili čevljev, ki so zdaj dragi. Nemara dobijo kaj za otroke pri starinarju, dasi to seveda ni toliko higieničuo, toda »sila kola lomi«,
Pri starinarju so pa tudi izredni predmeti, ki imajo svojo starinsko vrednost. Marsikdo si jih zaželi, da spopoini kako svojo zbirko, pa bodi da je to porcelan ali slika ali kaka knjiga. Dandanes, ko je marsikaj težko novo kupiti, kupiš na starini tudi kako gumijasto cev ali obroč za na kolo ali celo sedlo za na kolo, pa tudi kako kladivo, klešče in podobno. Nemara se bo precejšen del naših ljudi moral zateči vprav k starinarju po to in ono, eno je pa res, da imata oba — prodajalec in kupec ko-| risti od tega. ?e pazimo na obnošene in obrabljene predmete.
Pustolovski beg nemških letalcev z Nove Gvineje
Ko se je septembra leta 1939. začela sedanja vojna, niso bili vsi nemški letalci, piloti na Junkersovlh letalih, doma. Raztreseni so bili daleč okoli po svetu. Nekaj jih je bilo prav daleč v pozabljenem delu sveta, kjer so morali izpolnjevati posebno nalogo — tu je bila posadka letala F 13. Ta posadka je bila namreč v Novi Gvineji, nekdanji nemški koloniji, ki je
Robinzon bi se rad oženil
Celo v naših časih ni kar teko lahko za modernega Robinzona, ki bi se rad oženil, Mož, živeč nekje sredi Oceana, si ne more na vsem lepem poiskati primerne in voljne življenjske družice, kakor bi rad. Tako je tudi z Donaldom Killar-neyem, enim takih modernih Robinzonov, ki so obrnili hrbet vsem nevšečnostim obljudenega sveta in se umakniti nekam v pozabljeni košček zemlje, da bi lahko tam mirno živeli. Donald Killar-ney je posal ženitni oglas v tri največje ameriške dnevnike. V tem oglasu je razložil, da je gospodar majhnega otočka v skupini Polinezijskih otokov v južnem morju, da je brez dolgov, ima tam lepo hišo, štiri domačine kot sluge in It po premoženje, pa bi se rad zdaj, ko je dopolnil 40 let, še oženil. Tako bi delil svojo osamljenost / zvesto življenjsko družico. Dekleta, ki bi jih veselilo tiho, toda nebeško lepo življenje na samotnem otočku v Južnem morju, naj mu sporoče svojo odločitev ter pošljejo svojo sliko.
Uspeh Donaldove ženitne ponudbe je bil nad vse presenetljiv Nad 1000 pisem ]e prišlo iz vseh krajev Amerike na upravo treh listov, odtod pa naravnost h koprnečemu Robinzonu. V nekem pismu, ki ga je objavil Donald Killarney v nekem newyorškein listu, je napisal, da ni pričakoval take povodnii ženskih pisem. Gotovo je zelo mnogo v življenju razočaranih ali po romantičnem življenju koprnečih žensk, ki vse žele postati Robin-zonove žene Resničnost pa je maio drugačna, kakor domišljija. On živi na tem otoku res skoraj
nebeško življenje, vprašanje pa je, če bi lahko vse te gospodične, ki so mu pisale, živele odslej za ves čas brez družbe, gledališča in kina, brez časopisov, modnih salonov in frizerjev, Killarney je lakoj izločil precejšen kup pisem, ki so jih pisala 18- do 20-Ietna dekleta in so po večini brez vednosti svojih staršev obljubljale, da so pripravljene živeti na samotnem otoku kot zveste žene. V burni mladosti so si slikale to življenje zelo romantično in jih ie mikalo, pn tem pa so pozabljale, da ima zakonsko življenje na samotnem otoku tudi slabe strani in sence pa nevarnosti in da mora imeti precej močan značaj tista žena, ki bi to življenje v resnici tudi vzdrzala. Tako je Robinzon pregledoval prihajajoča pisma, jih izločeval, nato pa si je začel dopisovati s kakimi 30 mladenkami, ki so prišle po njegovem mnenju v poštev, jim v pismih slikal življenje na otoku v najbolj črnih barvah. 24 deklet je obupalo in mu odpovedalo, ali pa se sploh niso več oglasile. Preostalo jih je še šest, ki so zatrjevale, da so vkljub vsemu voljne postati Robinzonove žene. Killarney se ni mogel prav odločiti in jih je povabil vseh šest, naj poidejo za eno leto na poskušnjo na otok.
Tri so se temu izvirnemu vabilu odzvale. Tako se je vkrcala na pot v Polinezijo neka tipkarica iz Cikaga, hčerka nekega farmerja iz Arizone in neka mlada brezposelna vdova iz majhnega mesteca blizu San Frančiška. Vse so sklenile, preživeti ieto dni na tem otoku. Ali in katera bo postala ga. Killarney — to bomo zvedeli šele čez leto dni.
po prvi svetovni vojni pnd avstralskim mandatom. Motor tega letala so nazivali »Papua« in je opravljal promet in še nekatere druge važne naloge med posameznimi nemškimi postajami v bivši koloniji. Tiste dni, ko se je začela vojna, je bjlo letalo s posadko vred nekje v Novi Gvineji. Nekaj tednov pred začetkom vojne je dobila posadka iz domovine močan radijski aparat, s katerim je lahko nemoteno poslušala poročila iz Nemčije Ob izbruhu vojne je bilo jasno, da preti vsem letalcem internacija. Zato so se rajši odločili za beg. S svojim F 13 so se na tihem dvignili in odleteli v notranjost kolonije, in sicer v Mont-IIagen, kjer so nameravali prebiti nekaj časa in se pripraviti na dolgo pot proti Evropi Ker pa ie bila lam kratkovalovna postaja avstralske policije, so spremenili smer proti Gafugi. kjer so bili bolj na varnem. Da hi Avstralce premotili, so nalašč pokvarili neko malenkost na motoriu in obvestili avstralskega častnika, ki jih ie že čakal na naslednji postaji, da imajo defekt. Prevara je dobro uspela. Odleteli so na neko drugo postajo, kjer se jim ie posrečilo kupiti nekaj stn litrov avstralskega bencina, Posadka pa ie bila še bolj smela. Vsi člani so se zaprisegli, da se ne bodo vrnili domov z angleškim, marveč z nemškim bencinom. Na postaji Kapnjit ie bilo še veliko skladišče nemškega bencina. Zato so šli tja. Od Kapaiita so potem nadaljevali pol proti Mi-raukeju v nizozemski Novi Gvineji — z nemškim bencinom. Po pustolovskem potovanju, na katerega so se podali prvotno le s starim šolskim atlasom in z neka i litri bencina, so prišli v Mirauke Od lam je bila potem pot mnogo lažja. Zavili so proti Japonski, od tam pa preko Rusije proti Nemčiji. Na Silvestrovo so bili v Sibiriji, nn novega leta dan pa so pristali v nemškem mestu Dessau. Prepotovati so skupno 21.000 km.
| Elaftl Alkil imnortante riitta lombnrda neqnt-hKUIIIIPII nterehho prodiulonl 10/15 mila ciihl annui di«po»U anehe aiipolnrBl appnrtanrio cunltnli. — Scrlvere a Cansetta 227 M. Unione Puhhllelta Ilallana. Milano
I E( vaJna lombardljska tvrdka hi kupila žapo. pro-■ dukcija 10-la tisoč kubikov letno. nriura\liina tudi zdruttti sn s prlnosom kanitala. Pisati na Cassctta 227 M, Unione PubbllcitA Italiana. Milano.
čuden vzrok za ločitev zakona v Ameriki
V Združenih ameriških državah so ločitve zakonov še mnogo bolj na dnevnem redu, kakor po drugih državah. Skoraj da bo res tako, kakor so včasih govorili pri nas: »Pojdi v Ameriko, tam pomahaš z robcem, pa si poročen, in spet malo pomahaš z robcem, pa nisi več poročen.« Prav lako na lahek način Je bila izvršena ločitev gospe Mary Cornvvallove, ki se je na sodišču priložila, da ji jo nemogoče živeti z njenim možem, ker se kopijo samo po enkrat na teden! Gospa Cornwallova brez dvoma ni poznala nobenih skrbi, na vsak način pa ni imela otrok, da ji je bila že ta majhna zadevica tako nadležna, da se je morala pritožiti na sodišču. Bolj graje vreden pa je sodnik Herbert Rhoades v Omahi, ki je sprejel tožbo gospe Mary Corn-wallove in je ločil zakon z razlogom, »da je nemogoče živeti s takim surovim človekom«.
Kako pregovoriš samomorilca
»Na ljudi, ki se hočejo sami ubiti, moraš vpiti in jih zmerjati,€ pravi portir nekega hotela, ki je pred nedavnim rešil neko mlado gosjjodično, da ni skočila na ulico. K njemu je prišla na teraso mlada, zelo razburjena deklica in mu rekla, da bo skočila na ulico. Ker je bila tik ob ograji, 6e ji vratar ni upal približati, marveč je 06tal miren in ji začel govoriti: »Zakaj hočete skočiti ravno s te strani, kjer je ulica? Kdo pa ste sploh? Ce bi imeli kako slavno ime, bi bila to vsaj dobra reklama za naš hotel. Tako pa bo samo nekaj vrstic v časopisih in nič več. To za nas res nima pravega jx>niena.« Samomorilka ga je začudeno gledala. Vratar pa je naglo nadaljeval: »Ce pa 2e na vsak način noteče izvršiti vas neumen sklep, pojdite sem čez na drugo stran! Skočite tja doli v dvorišče. Vsaj teden dni bo preteklo, preden vas bodo našli!« Mlada gospodična se je jezno zasukala, zabrusila vratarju, da še take neotesanosti ni doživela ter odšla v svojo sobo te dalje mirno — živela.
Pri slikarju »To je moja zadnja umetnina.« »Zadnja? To me res veseli.«.
Otroški podlistek
20
Pravljice Bozene Nemcove
0 Zar-ptici in morski deklici
(Nadaljevanje.)
Tako jo je povabil v šotor. Ni si dala dvakrat reči ter je vstopila. Za njo pa njene spremljevalke. Stopile so k zlati mizici in oči vseh so se pasle koprneče po krasnih sponkah. Jenik jih je pustil, da so se čudile, ter samo čakal.
Ko pa se je morska deklica obrnila k njemu in ga vprašala, koliko hoče za vse te dragocenosti, jo je prijel za desno roko; namesto pa, da bi ji odgovoril, je poklical svojega konjiča, Ta je že tisti hip stal ob njem, Jenik pa je kot blisk skočil z morsko deklico nanj in zdirjal proč. Preden so se spletične zavedele, da bi poklicale morskega kralja, je bil Jenik že daleč za gorami.
Nezaslišno so se v gradu začudili, ko se je Jenik vrnil z morsko deklico, lepo, kot še nobeno dekle na svetu. Kralj se ni mogel dovolj naveseliti ter je Jenika bogato obdaroval, da mu je pripeljal tako lepo nevesto. Toda Jenik ni bil vesel kraljeve radosti in bogatih daril, kajti mnogo rajši bi lepo morsko deklico vzel sam za ženo. Pa tudi morska deklica ni bila vesela, ko je stopila v grad. Ni se zasmejala, ni hotela govoriti, temveč je hodila žalostna sem in tja po dvoranah. Kralju je njena žalost delala precej preglavice, ni pa vedel, kako bi jo razveselil in se ji prikupil, kajti bil je že star, pa se je slepo zaljubil vanjo. Ni mogel strpeti trenutka brez nje ter je neprestano silil, naj se ga usmili in naj takoj zapove svatbo.
Ko jo je zopet nekoč vprašal, kdaj bo svatba, mu je odgovorila: »Midva ne moreva iti skupaj, kajti ti si star, jaz pa mlada.«
»To je res, toda čeprav sem star, te vendar tako ljubim, kakor da bi bil mlad,« je odvrnil kralj, katerega so njene besede razžalile.
Morska deklica se je obrnila vstran in rekla: »Moje lice cvete v rdečih rožah, na tvoje lase pada beli sneg. In roža in sneg ne gresta vkup!«
»Ah, gorje mi! Kaj bo z menoj, ko pa se ne morem narediti mladega!« je žalostno potožil kralj.
»Ko bi imel živo in mrtvo vodo, bi se lahko pomladil,« mu je odgovorila morska deklica. Tedaj je poklical kralj svojega slugo in mu ukazal, naj povpraša, kje bi se dobila živa in mrtva voda. Ta sluga je bil Jenikov sovražnik. Šel je in se kmalu vrnil, kajti o živi in mrtvi
vodi ni zvedel ničesar. Kralj je postal še bolj žalosten in sluga mu je svetoval, naj pošlje po Jenika.
Kralj je poklical Jenika in mu takoj tudi ukazal: »Prinesi mi žive in mrtve vode, če je ne bom imel v treh dneh, te bom dal na kosce razsekatil«
Ubogi Jenik ni vedel kaj reči, temveč je jokaje odšel v svoj hlev.
»Jenik moj dragi, kaj jočeš? Kaj ti je zopet?« ga je vprašal konjič.
»Ah, moj dragi konjiček, kako naj bi ne jokal, ko pa me kralj pošilja po živo in mrtvo vodo. Če mu je v treh dneh ne prinesem, me bo dal na kosce razsekati.«
»No, le nikar ne obupaj, pomagal ti bom, kar bom mogel. Toda prej zaprosi kralja za dve majhni stekleničici, tako lahki, da bi ju mogel ponesti tudi ptič. Ko ti ju da kralj, se takoj odpraviva na pot.«
Potolažen se je vrnil Jenik h kralju in ga zaprosil za dve stekleničici, tako lahki, da ju more nesti tudi ptič. In kralj je ukazal, naj mu napravijo takoj dva mešička iz mehurjevine. Ko so mu ju izročili, je sedel na konjiča. Ta je na krilih vetra zdirjal v goro in se pognal v globok gozd.
Tu se je konjič ustavil in ukazal Jeniku, naj stopi z njega. Ko je bil na tleh, mu je rekel: »Ti se skrij za to bukvo, jaz pa se bom vlegel na tla in se napravil mrtvega. Čez trenutek bodo prileteli krokarji, da me raztrgajo. Glej, tamle že vidim krokarski par in mladiča. Ko bodo sedli name, pazi, da ujameš mladiča. Stara dva se bosta prestrašila in te bosta prosila, da jima ga vrni. Ti pa jima povej, da ga pobiješ, če ti takoj ne prineseta žive in mrtve vode. Daj jima potem tista dva mešička, mladiča pa obdrži pri sebi.«
Jenik se je skril za bukvo, konj pa se je stegnil na tleh kakor mrtev.
Čez nekaj časa pa so prileteli krokarji in se spustili na konja, misleč, da je mrhovina. Tedaj se je Jenik splazil izza drevesa ter srečno ujel mladiča in ga spravil pod kapo.
»Ah, dobri človek, ne pobij najinega mladiča! Uslugo ti bova poplačala,« sta hitela prositi stara dva.
»Samo tedaj vama pustim vašega mladiča, če mi prineseta žive in mrtve vode!«
»Prineseva ti, prineseva,« sta zaklicala kakor iz enega grla.
Jenik je dal vsakemu po en mešiček, krokarja sta zletela z njima v zrak in izginila Jenikovim očem. Tedaj pa se je dvignil konjič. Jenik je trdno držal mladiča in čakal, da se vrneta stara dva. Minul je dan, minula noč in šele drugi dan rano sta se na vzhodu prikazali dve črni piki in leteli naravnost k Jeniku pod drevo. Spoznal je krokarja, držeča v kljunu mešiček iz mehurjevine. Jenik je vzel mešička, toda mladiča jima ni še izročil. Na konjičkov
I nasvet je mladiča najprej ubil, potem ga pa namazal z mrtvo in živo vodo in ga spustil. Mrtvi mladič je vztrepetal s krili in živ in zdrav poletel za starima. Ko se je tako prepričal, da ga nista krokarja prevarila, je vzel mešička, skočil na konja in se kot veter pognal domov.
Mali oglasi
B sjjjjjjg j
Dobe:
Usnjarskega pomočnika
sposobnega ln učenca proti plači sprejme us-njarna J. Gllha, Kostanjevica na Krki.
Fotografinjo
veščo vseh amaterskih del, takoj sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod »Fotogra-finja« št. 8956.	b
1 Sebe g
Jttclo:
Dve opremljeni sobi
skupaj ali v isti hiši — iščeta zakonca s 14- ln 17-letnlma otrokoma. Pismene ponudbe pod »štirje« upravi »Slov.« štev. 8061.

JStcfo:
Sobo in kuhinjo
iščo starejša gospa. - Ponudbe na upravo »Slov.« »P/Točna plačnica 8950.«
Kupim takoj
večjo hišo ali več manjših, tudi lepe parcele skupno do štiri milijone. Ponudbe neposredno od lastnikov pošljite upravi »Slovenca« pod »Industri-alee - begunec« št. 8933.
Do 800.000 din
kupim stanovanjsko aH trgovsko hišo. Plačam v gotovini takoj. Naslov ln ceno oddati upravi »Slovenca« pod: »štajerski Slovenec« št. 8932. p
»REALITETA«
posestna posredovalnica
v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI UL. 54, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
j Poizvedbe !
za živali
Iščem kobilo
svetlo pramo, staro 8 let, na glavi ima zvezdo, prednje kopito plitvo, v nosnici ima majhne bradavice, prijema za jasli - heren pajsar. žig štev. je bil 3715. Kdor sporoči, dobi dobro nagrado. Ivan Dovč, Sneberje 3, D. M. v Polju.	o
Iščem kobilo pramo
brez lise, griva črna ln kodrasta na obe strani vratu, stara 10 let, mera 168—186 cm, žig štev. 37, močne noge, malo kodraste, nič bele, ena zadnja noga malo zabrekla. Kdor jo Izsledi, naj sporoči na naslov: Kokalj Joža, Celovška c. 14, Ljubljana. -Dam dobro nagrado. o
IU'IUi!ll
Šiviljsko vajenko
takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8947.	v

Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Nikeš
Ljubljana, Frančiškanska ulici
nasproti hotela Unioo ■■■■■■■■■■■■■■■■
Zavese za zatemnitev
praktične in poceni dobavlja
Danilo Puc
tapetnik Slomškova ulica štev. 9
Naznanjamo, da je umrla v 77. letu starosti, gospa
Marija Kcršič
Pogreb bo v četrtek, dne 19. junija, iz hiše žalosti Društvena ul. 7, Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 17. junija Idil.	Žalujoči ostali
Potujemo v Beograd in Zagreb
Naročila trgovskega tn privatnega značaja sprejemamo do sobote, dne 21. t. m. opoldne. »Servis biro«, Sv. Petra cesta 29, II. nadstr. — Ljubljana. Telefon 21-09.	r
Kdo bi posodil
pribegll družini pohištvo, ki ga ne rabi, ali ga želi morda spraviti v suho in snažno stanovanje? - Ponudbe na upravo »Slov.« »P/Snažna družina 8930.«
Mig
p-uvaneepp ,,p0 P" ,1 termieo	*eB 0ss<d«>° J. bombole
V S e,	A
vino, * b0 rVsp0d8, v V	"V
od PBP,r,d0\s.Uovrs«n*^* h-Ut,. ,,o«
•.,olacH°.<io V,nli<°9r8' ,.rvoari«"19
P L., »	«>»eV.rsVcun, U. P ^
Green:
43
Luč in tema
»Dovoli veliko, da bi bilo v njem tudi to pismo?« je podal Hanino priznanje.
»Seveda, gospod!« je pritrdila začudeno gledaje papir.
»Ali še dvomile, od kod je to pismo?«
Za hip je obmolknil in užival svojo zmago, nato pa je pobral papir in ga vtaknil v žep.
»Kaj nameravate sedaj'« sem ga vprašal.
Prijel me je za roko in odvedel v drugo sobo.
»Vračam se v Newvork. da nadaljujem z iskanjem. Moram odkrili, od kod izhaja strup, ki je usmrtil ubogo dekle in kdo je pisal lo navidezno Hanino priznanje.«
»Dolgi nos pride takoj s preiskovalnim sodnikom, ali ne bi malo počakala?«
»Ne, sledu je treba sledili, dokler je še svež. Ne smem se dalje obotavljati!«
Če sc ne varam, so že tu,« sem pristavil, ko sem začul možke korake.
»Res so!« je dejal detektiv in hitel došlecu odpirat vrata.
Bala sva se, da najti bo motil v najinem poslu preiskovalni sodnik, ker sva vedela za predpise, katerih se mora držati. A k sreči je bil dr. Fink iz R., zelo razumen, ki je takoj u videl, zakaj gre, pa je tudi umel, kako važen primer je za našo preiskavo. Celo odobraval je najin načrt in obljubil v vsakem pogledu iti na roko. Obenem pa je tudi izvršil vse formalnosti, da smo mogli nemoteno izvršili preddela.
Tako se je mogel Grvce že s prihodnjim vlakom vrniti v Newvork. dočim sem jaz sledil šele z vlakom ob desetih zvečer.
XXX. Fino delo.
Grvce mi je natanko še pred odhodom razložil ves svoj načrt, in tako sem vedel vse, kaj moram storiti.
»Če najdemo še to,« je dejal, »od kod je iztrgan ta papir, potem imamo v rokah dvojnega morilca.«
Ko sem ga obiskal naslednjega dne, sem ga dobil pri pisalni mizi in pred njim je ležala gospodinjska mapa. Na moje največje začudenje mi je rekel, da je to Eleonorina mapa.
»Kaj?« sem vstal, »kaj še vedno niste prepričani o njeni nedolžnosti?«
»Seveda sem. \ jaz moram vse prav temeljito preiskati. Vidite, jaz sem ravno pregledal Claveringovo listnico. Dokazi se ne iščejo samo tam, kjer jih upamo dobiti, temveč Itidi tam, kjer se jih najmanj nadejamo. Sedaj ne verujem, da bi tu našel to, kar želim, a ni izključena možnost, in to je detektivu dovolj.«
»Ali sle danes videli gospico Eleonoro,« sem vprašal, ko je bil izlresel vso mapino vsebino.
»Gotovo, drugače ne bi mogel priti do tega, kar potrebujem. Zelo ljubezniva je bila, pa mi je lastnoročno podala mapo brez vsakega obotavljanja. Prav gotovo je menila, da iščem v mapi ono listino, katero je bila skrila. O vseeno bi bilo, če bi tudi vedela o čem se gre, ker tukaj n ničesar, kar bi morala skrivati,« in odložil je mapo.
»Ali je gospica zdrava?« sem vprašal, ko že nisem mogel več prikrivali svoje skrbi. »Ali jc že zvedela za Hanino smrt?«
»Da. bila je silno razburjena, ko je zvedela. No pa poglejmo, kaj bomo tu našli!« je dejal in potegnil zavoj s papirji, katerega je skrbno pregledal. »Ta zavoj sem našel v miznici v Le-avemvorlhovi knjižnici. Če se ne motim, bova tukaj našla, kar iščeva.c
»No.«
»Papir, na katerem je napisano Hanino priznanje, je dtugega formata, ste hoteli reči. To vem tudi sam, a se spominjate še, da je bil papir odrezan.«
In primerjal je Hanino pismo z eno polo papirja. Dovolj ie bil samo površen pogled, da se je ugotovila ista barva.
»Dvignite polo proti luči.«
Obe poli sta bili čisto enaki.
»In sedaj še poglejva črte,« in položil je črte ene pole na črte druge pole in čisto zlagale so se, s tem je bilo vprašanje rešeno.
»Prepričan sem bil o tem,« je triumfiral Grvce.
»Ali ni mogoče le prevara? Papir je čisto navadne vrste, pa je mogoče najti v vsaki družini to zalogo.«
»To baš ne, ker ta format se več ne prodaja. Brez dvoma ga je gospod Leaven\vorth uporabljal za svoje delo, ker drugače bi ga ne imel v knjižnici. Ce mi ne verujete, idiva še dalje, dokler se le da.« Vstal je in šel s papirjem k oknu. Ko je našel, kar je iskal, se je vrnil k mizi, na katero je položil papir in mi je s prstom označil eno debelejšo in eno tanjšo črto, ki se je komaj razločila. Ko bi mogel najti tak slog papirja, poleni bi bil to najbolj gotov dokaz, do kakršnega sploh moremo priti.«
Pričel jc šleti pole, bilo jih je samo osem. Mogoče je od tu, a ko je razmotrival enakomerno in pravilno liniaturo, se je videlo, da ni. »Hm! Torej, tu nič,« je mrmral.
Vzel je drug ducat pol, in zopet enega. Tako je šlo dalje. Obadva sva šlela. Jaz sem naštel dvanajst pol. V naslednjem skladu je naštel on enajst... »Enajst!« je zaklical Grvce.
»Preštejte še enkrat,« sem mu svetoval.
»Ušlel sem se.« je dejal in štel naprej — a zastonj. Težko je vzdihnil, vrgel papir na stol in me značajno gledal.
»Alo! Kaj je? Kaj je?« je vprašal.
»Tu je samo dvanajst pol,« sem odgovoril.
Silno ga je to razburilo. A ko sem videl, kako je ta razburjenost rastla do napetosti, sem mu podal papir.
»Krasno, divno!« je zaklical. »Ali vidite te svetlejše črte odznotraj, a temnejše od zunanje strani, čisto take kakor na Haninem papirju! Kaj pravite sedaj? Ali hočete še več dokazov?«
»Vsak neveren Tomaž mora biti zadovoljen.«
»Sam sebi si moram čestitati,« je govoril Grvce šaljivo, »čeprav je bila stvar zelo resna.
To je vendar tako enostavno, a kljub temu tako
zamotano. Čsto presenečen sem. Kakšna ženska premetenosti Vzela je polo iz najobilnejšega sklada, spremenila format in pomislila na to, da Irkinja ne zna pisati, pa je kračkala nespretne črke — sijajno!«
Bil je tako vesel, da sem ga pustil govoriti, kar ga je bila volja.
»Pametneje in oprezneje res ne bi mogla storili, ln vendar je še zavito v temo, zakaj je Hano učila pisati na begu. No, tega se ne bo mogla ubraniti.«
»Gospod Grvce, ali ste danes govorili z gospico Marv?«
»Ne saj ludi nameraval nisem. Dvomim, če ve, da sem bil danes v njeni hiši. Služkinja, ki ne mara gospodinje, je izvrstna pomočnica detektivu. Kuharica mi je pripomogla, da me ni bilo treba najaviti.«
»Gospod Grvce, kaj nameravate storiti sedaj? Sledili ste sledovom v najglobokejše dno, pa sle z uspehom tudi zadovoljni. Tolika izbira dokazov že zadostuje za odločno postopanje.«
»Hm! Moram še pregledati neke momente,« ie dejal in potegnil nekakšne spise iz svojega kovčka. Vsebina teh spisov je obsegala povesi gospe Belden, poročni lisi Marv in Claveringa, kakor tudi pol tucata drugih pisem. Ko sem pregledoval le listine, me je vzdramil Grvcejev vzklik.
»Kaj je zopet?« sem vprašal.
»Čita jte sami,« je dejal in mi pomolil neka) listov iz Eteonorinega dnevnika. Po večini je bilo opisano to. kar mi je bila pravila gospa Belden, samo da je vso zadevo motrila z drugega stališča. »Tu je neko mesto, ki nam bo, če se ne molim, skrajšalo pot do razjasnitve umora, kakršnega še nisva našla. Pričniva od začetka, ne bo vas dolgočasilo.«
»Dolgočasili! Eleonorina čustva in misli naj me dolgočasijo?« Razvrstil sem strani in čilal. Meslo, ki je bilo za nas tako važno, v Elconorinem dnevniku, se je glasilo takole:
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarili
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
Mrednik: Viktor Cenlii