Gregor Podlogar
Modri moteti
And love, the human form divine.
William Blake
Nad spominom
Moje znamenje postaja svetlejše, tvoja usta,
postavljena na konec
vsake knjige,
potapljajo vse spomine
v jesenske napeve
kostanjev.
Tvoje prsi
odpirajo jutra,
kjer se srečujem
neprepoznan,
kjer potujem
med zadnje zvezde
modre noči.
Ni me sram,
ko zapuščam sanje
20	LITERATURA
in poljubljam nebo. Ni me sram povedati, da je prava ljubezen vera metuljev.
Nikoli ne reci nikoli
Včasih je moja žalost neskončna,
rojena onkraj žitnih polj, razpeta med mano in bogom. Takrat se podirajo zidovi sna, takrat izhlapi moč, ki odteka iz tvojih ust, oči,
s katerimi si me križala, ljubezen. Nikoli čisto zapuščena, z oblaki narisana na nebo, na platnice moje knjige življenja. Čutiš, ljubezen bo večno, neslišno vstajala iz Erosovih rok in se prelivala v reko večnega hrepenenja.
L i T
ERATURA	21
Pesem v tvojih dlaneh
Ko mi bodo besede zdrsele
v glasbo življenja, v noto,
ki bo enaka Chopinovi,
in ko bo moja misel
objela tvojo,
takrat se bo v kaplji
lunine krvi
zasvetil safir,
takrat, v popolni nežnosti,
se bo razprlo vesolje
najinega sveta,
takrat bom v tvoje dlani
napisal
pesem brez besed.
22
U