11   
Jesensko oranje.
Spisal V. Ro h rmanu, adjunkt dež, kmetijski šoli na Grmu.
Tako krasne jeseni in tako dolge, kakor smo jo imeli letos, posebno Dolenjci, uže veliko let ni bilo. In če je bila ta komu ugodna, bila je gotovo kmetovalcu, katero si je lahko pošteno obdelal svoje njive in na veliko korist pripravil uže v jeseni za spomladansko setev.
Skrbni in napredni kmetovalci so to tudi naredili in svoje polje, v kolikor ga niso prej obse-jali z ozimino, preorali, da ga puste sedaj v surovih brazdah čez zimo ležati. In kako pametno ravnajo taki kmetovalci! No, vsaj jih pa tudi gotovo lastna izkušnja več kakor živo prepričuje in uči, kako velekoristno, kake neprecenljive važnosti je jesensko oranje za boljšo in večjo rodovitnost zemlje.
Le žalibog pa, da je število takih naprednih kmetovalcev malo in da opazimo še zmiraj večino
takih, ki po stari navadi in šegi puščajo strnišča nezorana prezimiti? Koliko se je uže pisalo o takem kvarljivem početji in koliko priporočalo jesensko oranje?
Pa če to, kakor tudi dober izgled naprednih kmetovalcev sam nič ne pomaga, kako naj bi človek še pomagal tako malobrižnim ljudem? Da ni bilo za jesensko oranje ugodnega časa, se letos gotovo nikdo izgovarjati ne more, vsaj ga ni bilo le zadosti, marveč celo odveč.