15. JANUAR 1964 C Hi 94/44 JffUOjJKEA 1 H V CG’JU | L» . . - v-'1 cc CINKARN AR GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE | LETO XI. — ŠT. 1 Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2300 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. Ali smo v preteklem letu izpolnili vse naloge? LETNA KONFERENCA ZK V CINKARNI Delo komunistov je v pretekli dobi sovpadalo z izredno važno prelomnico našega razvoja, s sprejetjem nove ustave v kateri moramo videti novo etapo našega družbenega napredka, na poti vedno bolj sigurnega gibanja v socializmu. Takšen je začetek referata, katerega je podal sekretar TK ZK tov. ing. Cukrov. V referatu je bilo kritično ocenjeno delo TK ZK samega kakor vseh članov ZK. Celotni družbeno-ekonomski in politični sistem, ki smo ga utrdili z novo ustavo je obrnjen k človeku in služi človeku. S tem, ko človek dela z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, ko mu je omogočeno samoupravljanje v delovni organizaciji in vseh organih upravljanja, je delovni človek postal gospodar svojega dela in aktivni sodelavec pri usmerjanju družbenega razvoja. Zvezna ustava postavlja delovne kolektive kot nosilce vseh pravic samoupravljanja, katere uzakoni vsak kolektiv sain v svojem statutu. Sleherni statut delovne organizacije mora rasti iz njenih razmer. V našem statutu bi bilo potrebno bolj natančno obdelati perspektivni plan razvoja podjetja po tehnološki in kadrovski plati. Razvoj decentraliziranega samoupravljanja v podjetju na eni strani in centra-lizaciio sredstev kot pogoj ekonomičnega proizvajanja in napredka podjetja na drugi strani, bi bilo treba bolj konkretizirati. Ker je statut uzakonjena volja delovnega kolektiva, to je nosilca samoupravnih pravic, je jasno, »la se v statutu mora najprej obravnavati vprašanje samoupravljanja, kar pa v našem statutu ni bil slučaj. Še jasneje bi bilo po- trebno konkretizirati dolžnosti in pravice slehernega člana kolektiva. Pravice in dolžnosti posameznikov bodo stalno naraščale. Zato mora statut nuditi dovolj širok okvir za tak razvoj pri čemer moramo paziti, da se. sproti vzpostavlja ravnovesje, ki ustre- ne enotnosti eno od osnovnih nalog ZK, da so načela demokratičnega centralizma, to je boj mnenj v organizaciji komunistov, hkrati pa obvezno sprejemanje zaključkov in organiziranje akcij na podlagi vsestranske večine, izmenjave mnenj in sklepov večine, osnovno načelo delovanja ZK. Pri naših komunistih se opaža, organih ali pri drugih političnih funkcijah, da bo delovanje še nadalje takšno, kakor si ga vsi želimo, v prid splošnemu napredku. Ce hočemo komunisti aktivnejše posegati v probleme gospodarstva in življenja nasploh, potem se moramo stalno izobraževati in utrjevati tudi svojo prakso. Prakso pa si pridobimo z delovanje v za rasti pravic in dolžnosti. Istovetiti moramo cilje političnih organizacij s cilji delovne skupnosti in jim omogočiti, da odigrajo svojo najvažnejšo nalogo oblikovalcev samoupravne zavesti delavcev. Na pretekli konferenci ZK smo ugotovili, da je ideini nivo velike večine članov ZK nizek ter zaradi tega ne morejo odigrati tiste vloge, ki jim je namenjena. Sedai že ugotavljamo, da se je nekoliko izboljšalo delo osnovnih organizacij, ven»lar so osnovne organizacije pri svojem delu pozabile, da je boj za krepitev idej - da zelo težko diskutirajo o kakršnemkoli problemu, premalo se spuščajo v probleme, ki so bili zelo pereči v preteklem letu npr. vprašanje fluktuacije delovne sile v topilnici, vprašanje proizvodnje hidrosulfida, pomanjkanje kvalificirane in visokokvalificirane delovne sile v mehaničnih delavnicah, zakaj ni v delavskem svetu organske kemije nobenega komunista, zakaj komunisti izpadajo pri posameznih volitvah v razne organe itd. Še. vedno se srečujemo s problemi, koga postaviti na to ali ono o»l-govorno mesto v samoupravnih organizacijah. Zato moramo načelo rotacije dosledno izvajati, da bo v tem krogotoku čiinveč ljudi, da si bomo na ta način ustvarili rezervo v kadrih, sposobnih upravljati vse funkcije, ki jih terja naša vsakdanja prak- sa. Torišče v idejno političnem izobraževanju so bile v letošnjem letu OO z izvajanjem programa, ki ga je sprejel TK in z izvajanjem individualnega študija po izdelanih akcijskih programih. V izvajanjih je sodelovalo mnogo komunistov vendar pa smo opazili pri posameznikih nezainteresiranost. Osnovne organizacije bi morale nadaljevati s takim načinom tlela, s tem, da bi vključili tiste, ki so bili letos pasivni. Konferenca je dala velik pomen tudi strokovnemu izobraževan iu kadrov, ker bomo le s pomočjo kvalitetnega strokovnega kadra lahko dosegli naše planske zadolžitve. Ena smer izobraževa-nia je izobraževanje kadrov na Tehniški šo'i Cinkarne, kier imamo en oddelek za kemiisko in metalurško stroko, druga smer izobraževanja pa je izobraževanje na samem delovnem mestu. Izobraževan »e na delovnem mestu letos ni bilo takšno kot si ga želimo. Glavni vzrok, da izobraževanje ni potekalo tako kot si ga želimo, razen tonilnica, je pomanjkanje učnih kadrov in proizvodne potrebe praktično niso dopuščale možnosti organizirati to vrsto izobraževanja. Aktivnost komunistov v sindikalnih organizacijah in mladinski organizaciji lahko ugotovimo, da ni bila ravno zadovoljiva, tako npr. ugotavljamo, da mladi komunisti, od katerih pričakuje-(Nadaljevanje na 2. strani) Še nadalje intenzivni ekonomski porast Družbeni plan Cinkarne predvideva tudi v letu 1964 na»lalje-vanje izredno dinamičnega porasta obsega poslovanja, ki je značilen za leto 196». Za leto 1%2, ki predstavlja prelomnico v razvoju Cinkarne, je bil značilen za tiste prilike relativno hiter porast obsega poslovanju v primerjavi z letom 1961. ko je nastopila stag-naciju porasta obsega poslova-n»a na vseh področjih. V letu 1962 je poraste] celotni dohodek po fakturirani realizaciji za 9,14% (v letu 1961 za '2,5°/„). proizvodnja za 12% (v letu 1961 za 5%). Stugndcija, ki je nastopila v letu 1961 je bila posledica zaostajanja v gibanju vrednosti aktivnih osnovnih sredstev .posebno še zaradi njihove velike zastarelosti. Nezadostne investicije v predhodnih letih so začele postopoma vplivati na gibanje obsega poslovanja in gibanje rezultatov, predvsem pa ukuinulativnosti podjetju. Taka situacija je narekovulu kolektivu, da kar najhitreje prične z obsežno rekonstrukcijo in modernizacijo tehnoloških postopkov in da s tem omogoči hitrejši porast obsega in rentabilnosti poslovunja. li tra manjša vlaganja!, tehnične izboljšuve, izboljšanje or-gunizueije, discipline, ter vrsta drugih ukrepov, vse to je vplivalo, da smo v letu 1962 prebrodili stagnacijo in krenili naprej, še predno smo pričeli /. investiranjem na širši fronti. Investicije, s katerimi smo pričeli v letu 1963 in so še v teku. so dale v letu 1963 že zelo zadovoljive rezultate. Pričel se je hiter vzpon obsega in rentabilnosti poslovanja. Po oceni (ob sestavi tega članka poslovno leto še ni zaključeno) bo celotni dohodek v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 porastel za 36%. Fizični obseg proizvodnje. računan po stalnih cenah pa bo porastel predvidoma za 22 23%. Proizvodnost dela 1k> poraslla za 16—17% na zaposlenega, izkoristek časovnega fonda pa izboljšan za 2,5»-5% v primerjavi z letom 1962. Netoorodukt bo porastel za 32—33%. dohodek podjetja za 32-33%. Močno 'bo izboljšana ekonomičnost podjetja, saj prvič po več letili ugotovijuino hitrejši, porast celotnega dohodka od porasta poslovnih stroškov. Pri tem pa ugotavljamo, da prehod na plačano realizacijo v letu 1962 ni v veliki meri vplivni na indeks porastu ekonomskih učinkov, temveč so bili le ti doseženi v nujvečji meri z povečanim obsegom in z bolj ekonomičnim poslovanjem v letu 1962. Skladno s porastom poslovnih rezultatov pa je naraščal tudi osebni dohodek delavcev. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega. ki je znašal v letu 1962 33.344) dinarjev, ho porastel predvidoma na 41.500 din ali za 24,4%, medtem bodo skladi podjetja porastli predvidoma za 40—41%. Družbeni plan Cinkarne za leto 1964, ki ga je sprejel Delavski svet na svoji seji. dne .27. 12. 1963, predvideva še nadalje zelo intenzivni ekonomski porast obsega in ekonomičnosti poslovanja. Plan predpisuje porast celotnega dohodka za 18%. porast netoprodukta za 20% dohodka podjetja za 17,5 % in čistega dohodka za 22—23%, vse v primerjavi z oceno rezultatov leta 1963. ki ne bo bistveno odstopala od dokončnih rezultatov, ki bodo ugotovljeni po zaključnem računu. Fizični obseg proizvodnje naj bi po planu porastel za 17—18%. Proizvodnost dela na zaposlenega pa za 5%. Izkoristek časovnega fonda je planiran na isti višini, kakor je bi 1 dosežen v letu 1963. ko smo dosegli že relativno dober izkoristek. Kljub nekaterim predvidenim podražitvam surovin in transportnih storitev (skupno za preko 300 milijonov dinarjev) pa je planiran porast celotnega dohodka enak porastu poslovnih stroškov. (Največji porast fizič-(Naduljevanje na 4. strani! Vrednost točke december 1963 2 » I. Ekonomska enota metalurgija: -a g o O rr* 7T > °i 1. Predpražarna in žveplena kislina ... 100.00 2. Aglomeracija 109,78 3. Skupne službe (1. in 2.) 105,(i7 4. Topilnica surovega cinka 101,23 5. Topilnica finega cinka 101,23 6. Cinkovo belilo 106,60 7. Keramika 107,90 8. Skupne službe celotne topilnice ... 102 30 9. Povprečje ek. enote metalurgije .... 103,43 10. Kem.-metalurški analit. aboratorij .. 105,77 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. Valjarna cinkove pločevine 87,88 2. Cinkografija 112,80 3. Oblikovalnica cinkove pločevine .... 125,72 4. Skupne službe predelovalnih obratov 92,41 III. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. Kromov galun 119,70 2. Na-hidrosulfid in metalit ICO 03 3. Na-sulfid 104,86 4. Litopon, Ba-sulfid in cinksulfat ... . 110,55 5. Svinčeni oksidi 100,04 6. Superfosfat 106,32 7. Ultramarin 100 37 8. Modra galica 100,00 9. Kemični obrat III. — Mozirje 100 0» 10. Skupne službe obratov soli lf 2 97 11. Skupne službe obratov pigmenti .... 106,51 12. Skupne službe obratov pigmenti - so 104,97 13. Novi litopon 104,97 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami 113.60 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati 1. Mehanična delavnica 103 78 2. Gradbeni oddelek 103 85 3. Elektro oddelek 110,49 4. Energetski in merilni oddelek 106 09 5. Oddelek za pripravo dela 110,07 6. Skupne službe vzdrževalnih obratov 105,32 7. Plinarna 128,51 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe 102.03 1. Družbena prehrana 100 03 VII. Celotno podjetje 1C2.78 Letna konferenca ZK v Cinkarni OB OTVORITVI MUZEJA REVOLUCIJE SLAVNE PRETEKLOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) mo največ zalaganj pri delu v mladinskih organizacijah ne odigrajo svoje vloge. Vse premalo spremljamo delo mladih članov ZK, nuditi bi jim morali nadaljnjo idejno izobraževanje, kakor jih tudi s konkretnimi nalogami zadolžiti za njihovo delo v organizaciji ZK ali ZM. Kako važna je stalna kadrovska politika v organizaciji mladih za ZK in sindikat, na mmora biti jasno, saj bomo pretežno iz mladinskih vrst črpali kader za bodoče delo. Število članov ZK raste z istim tempom kot narašča število zaposlenih v podjetju, število narašča toda ne s sprejemanjem, temveč s prihodom novih. Sprejeli smo samo 5 članov, je pa precej takšnih, ki bi s svojo razgledanostjo in aktivnostjo spadali v vrste ZK. Pri krepitvi in pomlajevanju ZK je tako poleg ostalih največ pozornosti posvetiti sprejemanju inženirjev in tehnikov in drugih strokovnjakov. Načrtno je treba omenjene delavce prepričevati o nujnosti njihovega delovanja v politično-družbe-nem življenju, kajti naloge, ki nas čakajo terjajo od inženirjev in tehnikov in ostalih strokovnjakov ne le strokovnih kvalitet, temveč tudi moralno političnih. Pri akcijah kot so bila predvolilna zborovanja, volitve same in vpisovanje ljudskega posojila za Skopje pa se o komunistih Cinkarne, kakor o celotnem kolektivu izrazimo pohvalno. V vseh teh akcijah pa je bil odziv članov kolektiva velik, udeležba na volitvah je znašala 93,1 %. kar je več od celjskega povprečja, ‘pri vpisovanju posojila pa smo presegli plan za 7.4 %. Pri izpoln ie-vrnju proizvodnega plana lahko trdimo, da so komunisti delovali progresivno, da so uvideli, da plansko obvezo lahko samo izpolnimo nikakor pa. da obveze ne bi izpolnili. V našem izvozu lahko ugotavljamo, da smo plan presegli in ne iz potrebe, kot mogoče nekateri mislijo, »da ustvarjamo zn vsako ceno devize«, ampak kot popolnoma enakopravni ponudnik na naibolj zahtevnih tržiščih. S tem. da hočemo nastopati na tujih tržiščih smo prisiljeni, da proizvajamo čimbolj rentabilno, to bomo dosegli z mehanizacijo proizvodnih procesov. Za nrihodnie leto planiramo povečanje celotnega dohodka za 18%, povečanje storilnosti za 2 %, povečanje izvoza za 10% in povečanje osebnih do- Delo TK ZMS v preteklem mesecu V preteklem mesecu je Tovarniški komite ZMS imel tri seje, na katerih je razpravljal o najaktualnejših vprašanjih iz dela Zveze mladine v podjetju. Tako je razpravljal o reorganizaciji oblik dela Zveze mladine v podjetju, o osnutku programa dela KMP, o problemih dela Zveze mladine v podjetju, na kateri so sodelovali predsedniki ohrulnih aktivov ZMS in sekretar TK ZK. Zal pa se te pomembne razširjene seje ni udeležil kljub povabilu noben predstavnik Izvršnega odbora SP. Prav tako smo razpravljali tudi o organiziranju novoletnega zabavnega večera. Udeležba članov komiteja je bila zadovoljiva, saj neopravičenih izostankov ni bilo. Iz komiteja ZMS je bil izključen tov. CVERLE Konrad zaradi neopravičenih izostankov. Razrešen dolžnosti, zaradi študija, je bil tov. KOVAČ Jože. V komite je bila kooptirana tov. KRANJC Ljuba, ki opravlja dolžnost tehnične sekretarke. S. V. Dopisujte v Vaš list! hodkov za 2 %. Iz tega je razvidno, da bomo morali angažirati vse sile v podjetju, če bomo hoteli vse to doseči; dvigati stalno skrb za dvig produktivnosti, boriti se za znižanje proizvodnih stroškov, uvajati mehanizacijo itd. Ravno tu morajo komunisti odigrati najvažnejšo vlogo. Za nove rekonstrukcije in objekte po predvidenem programu bi rabili okoli 1000 novih delavcev raznih strok predvsem pa kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Če bomo hoteli uspešno reševati kadrovske probleme, potem moramo izdelati 7-letni perspektivni plan kadrov. Pripraviti bo potrebno že za obstoječe kadre, kakor tudi za nove samska oziroma družinska stanovanja, potrebno bo razširili naše kapacitete in izboljšati prehrano, zlasti onih, ki živijo ločeno življenje. Vsi ti našteti ukrepi in še drugi bodo potrebni, da ustavimo nezadržno naraščanje fluktuacije delovne sile, ki je v letošnjem letu dosegla izredno visoko stopnjo. Kadrovske probleme je treba reševati na novih osnovali na sodoben način z vso resnostjo in odgovornostjo za človeka proizvajalca in uprav-ljalca, ki je in ostane najvažnejši element proizvodnje. Zdi se mi nujno, da seznanim celotni kolektiv z nekaterimi problemi, s katerimi se srečuje organizacija Zveze mladine v podjetju pri svojem vsakdanjem delu. Eden od osnovnih problemov našega dela je pasivnost vseh mladih proizvajalcev do dela v svoji organizaciji in — če lahko rečem — tudi do ostalih dogajanj v podjetju, katera pa so življenjske važnosti za vse nas mlade proizvajalce, kot npr. sprejemanje statuta podjetja, aktivnejše poseganje v proces proizvodnje, dvig produktivnosti dela, uveljavljanje mladih v organih upravljanja itd. Kljub temu, da so bili v preteklem letu storjeni prvi uspešni koraki, da nam je že uspelo pridobiti določeno število mladih v naše vrste, da smo z decentralizacijo našega dela — ustanovitvijo aktivov ZMS po EE, omogočili boljše pogoje udejstvovanja mladih v svojih EE, nam kljub vsemu dosedanjemu prizadevanju ni uspelo angažirati večjega števila mladih v delo naše organizacije. Če analiziram letne konference obratnih aktivov ZMS. dobimo zelo porazno sliko: od 335 mladincev in mladink, kolikor jih je v našem podjetju, je sodelovalo na letnih konferencah aktivov ZMS po EE le 47 mladincev ali 14 odstotkov. Poglejmo, kako je izglodalo po obratnih aktivih! — kemija I od 35 mladincev prisotnih 18; — kemija II od 35 mladincev prisotnih 5; — metalurgija od 56 mladincev prisotnih 7; — uprava od 37 mladincev prisotnih 8; — predelovalni obrati od 30 mladincev prisotnih 8; — skupne delavnice od 45 mladincev prisoten 1. 7Tb tem dejstvu so prod celotno organizacijo ZMS, kakor tudi pred ostale politične organizacije postavlja vprašanie. kie so vzroki za takšno pasivnost mladih. To vprašanje je zelo pereče in zn takšno stanje v organizaciji ZMS nismo krivi samo mi. temveč vsi člani ZK, sind'kat in če hočemo tudi vodilni kader v pod-jetin. od vodij izmen pa vse do direktorjev sektoriev. seveda z redkimi izjemami, ko iti postavlja se vprašan ie. koliko =o vsi ti subjektivni faktorji vložili svojega ča«n da bi pomacnli vodstvom ZMS po ekonomskih enotah? Odeovor ie jasen — nič — ali pa zelo malo. SPOMENIK V soboto 21. decembra 1963, je Celje dobilo pomembno zgodovinsko ustanovo — Muzej revolucije. Zaradi obilice gradiva se je kmalu pokazalo, da prostori v Mestnem muzeju, kjer je bil oddelek NOB ne bodo zadoščali potrebam. Misel o graditvi muzeja je vedno bolj naraščala, toda pojavila sta se dva problema: najti lokacijo in finunčmi sredstva. Izmed mnogih idej je zmagal predlog o adaptaciji stavbe nekdanjega mestnega magistrata. Za ta predlog se je zelo navduševal pokojni narodni heroj, Ivan Ko-vačič-Efenka. predsednik okrajnega odbora ZBNOV, ki je mnogo pripomogel pri realizaciji tega dolgoletnega načrta. S finančnimi sredstvi, ki sta jih prispevala okrajna in občinska skupščina Celje in s prispevki mnogih gospodarskih organizacij, se je gradbeni odbor lotil težke naloge. Po idejnih načrtih ing. arh. Dušana Samca je nekdanji magistrat dobil novo podobo. Sprehod po muzeju nam kaže potek razvoja naše revolucionarne preteklosti. Menim, da so poleg Zveze mladine odgovorni za idejno rast in vzgojo mladih tako organizacija ZK, sindikat, kakor tudi vodilni kader v podjetju. Ne morem in ne smem reči, da nam TK ZK in IO SP pri našem delu nista pomagala, pač pa hočem grajati vse tiste člane ZK, mojstre in vodje oddelkov, ki v svojem okolju niso izpolnili tiste dolžnosti, katera je naložena vsakemu od omenjenih, da vzgaja in tudi politično dela z mladimi proizvajalci. Pri tem pa je velika večina odpovedala. Zdi se mi nujno, da v tem kompleksnem vprašanju napišem nekaj besed o vlogi vodilnega kadra z ozirom na naše delo. Hočem poudariti to, da se na današnji stopnji družbenega razvoja zahteva od vsakega strokovnjaka, vsake vodilne osebe poleg strokovnih kvalifikacij tudi pravilna družbeno politična usmerjenost, ali z drugimi besedami, da mora biti vsak poleg svojega strokovnega dela tudi aktivni družbenopolitični delavec. Če bi zadovoljili tem potrebam, po drugi strani zahtevali od teh večjo družbeno politično dejavnost in upoštevali pri naši kadrovski politiki tako strokovnost, kakor tudi družbeno aktivnost, .potem menim, da bi bila situacija bistveno drugačna. Zakaj ne bi bili vsi ali pa večina taikšni kot je tov. OSTRU-IIOVA, ki v svoji bližini pripravlja mlade ljudi za delo v organizaciji in nanje pozitivno deluje? Izboriti si bomo morali, da bo vsak mojster, vsak tehnik in inženir, vsak vodja oddelka in vsak komunist, posvetil mnogo več pozornosti vzgoji mladih proizvajalcev. Zelo redki so primeri, da ibi ti. ki imnio neposredni stik z mladimi, vplivali na niih in jim tudi pojasnjevali potrebe po aktivnosti mladih v družbenem doga ianiu. Torei — če zaključim . .. Vzrok pasivnosti mladih do dela v naši oreanizaciji moramo iskati v premaihnem direktnem kontaktu z mladimi, slabemu delu mladih komun'etov. kakor tudi ostalih članov 7.K in pasivnosti večine strokovnega kadra, kakor tudi vodilnih osebnost; v podjetni do dela mladinske organizem' le. Eden od nadaljnjih vzrokov neaktivnosti mladih je tudi način n"šegn dela. Obbke in metode našega dela ne odgovarjajo stanju kakršno je v naši organizaciji. Pri našem delu vse premalo upoštevamo že- V šestih prostorih so prikazana posaineznu obdobja naše borbe za boljšo prihodnost. Otvoritvi so prisostvovali član Izvršnega komiteja CK ZKS Franc Leskošek-Luka, predsednik Glavnega odbora ZB NOV Janko Rudolf in drugi predstavniki družbeno-političnih organizacij. Ob otvoritvi sta spregovorila tov. Milan Loštrk in tov. Jože Jošt, nakar je tov. Franc Leskošek-Luka odprl vhodna vrata novega Muzeja revolucije. Tovariša Franc Leskošek-Luka, predsednik Glavnega odbora ZB NOV in generalni major, Franc Rojšek-Jaka, komandant celjske garnizije, sta se pri mnogih razstavljenih predmetih živo spomnila težkih dni med NOB. Težave, ki spremljajo delo organizacije ZM v Cinkarni lje in hotenja mladih, ker to dosedanja organizacija našega dela ni omogočila. Zato smo primorani, da izvršimo neke vrste reorganizacije našega dela. Naše bodoče delo naj bi bilo organizirano na interesnih skupinah, to se pravi — mladi enakega interesnega področja bi predstavljali svojo interesno sikupino, drugi drugo itd. Vendar pa bi za dvig splošne izobrazbe še nadalje delovale oblike kot »Sola za življenje«. mesečni zunanji politični pregledi, razna poljudno znanstvena predavanja in oblika »Vi vprašujete — mi odgovarjamo«, katero bomo kmalu organizirali. S to preusmeritvijo našega dela bomo skušali angažirati večje število mladih v naše delo, posebno pa še mladega strokovne- Pojav, ki zavira proizvodnjo Za nemoteno izpolnjevanje proizvodnih nalog in planov je nujno potrebno, da imajo posamezni obrati dovoljno število delavcev, kateri pa morajo imeti potrebne fizične in strokovne kvalifikacije. Zato je planiranje kadrov v proizvodnji kakor tudi tehničnih kadrov zelo pomembno vprašanje. Največje težave v preteklem letu so bile v tem, ker je kadrovska služim pogosto dobila obvestilo o potrebi po kadrih šele takrat, ko so te že nujno rabili v proizvodnji. Tak način povzroča precejšnje težave pri naboru potrebne delovne sile, kar nedvomno vpliva tudi na kvaliteto izbora delavcev. Zaradi težine dela, pomanjkanja stanovanj in pogosto tudi zaradi slabih medsebojnih odnosov v poedinih obratih smo imeli v preteklem letu rekordno fluktuucijo, kar je nedvomno tudi negativno vplivalo na proizvodnjo. V zadnjem obdobju smo opazili, da je ponudba delovne sile za potrebe Cinkarne iz celjskega področja minimalna in zdaleč ne zadostuje našim potrebam. To je narekovalo, da smo v letu 1963 morali navezati stike z raznimi zavodi zn zaposlovanje delavcev v drugih republikah. Ker pa imajo ti delavci v večini še nezadostne delovne izkušnje niso vzdržali delovnih poirojev in delovnega okolja v naših obratih, zato so masovno zapuščali podjetje. To je imelo za posledico, da smo imeli v letu 1963 fluktuacijo kakršne ne pomnimo v zadnjem obdobju. saj bo preseglo preko 30 odstotkov števila zaposlenih, kar je približno zn 10 odstotkov več od leta 1962. V 9 mesecih lanske- ga kadra in mlade proizvajalce v Klub mladih proizvajalcev -upravljalcev. Problem našega dela, ki je tesno povezan z neaktivnostjo mladih, je tudi izmensko delo, ki onemogoča mladim večjo udeležbo na mladinskih sestankih. Vendar bi se vsi ti problemi lahko odpravili, če bi mi sami z večjo odgovornostjo, večjo aktivnostjo posegli v delo naše organizacije, si s tem omogočili lastno izživljanje, širjenje svojega obzorja in mnogo več prispevali pri reševanju skupnih nalog — celotnega kolektiva .pri boju za dvig produktivnosti dela, doseganju proizvodnih planov in zmanjšanju neopravičenih izostankov od dela. S. V. ga leta smo na novo zaposlili 587 delavcev, v istem času pa je izstopilo 416 delavcev. Največji premiki so bili v obratu topilnica in obratih kemija L Od celotnega števila novosprejetih odpade na topilnico 36% in 45% od števila, ki so zapustili podjetje. Če pogledamo način kako so delavci prekinjali delovno razmerje, zavzema prvo mesto prekinitev v prvem mesecu, kar znaša 45% in okoli 24% samovoljnih odhodov. Že ti podatki nam kažejo masovnost premikov, zaradi česar je nujno, da se vprašamo kaj je storiti, da bi se to stanje izboljšalo. Mislim, da je nujno potrebno, da podjetje zgradi dovolj stanovanjskih kapacitet in omogoči redno prehrano novodo-šlim. Ti ljudje prihajajo iz oddaljenih krajev v glavnem brez sredstev za preživljanje, zato je potrebno, da jim |M>djetje nudi vsaj osnovno pomoč. Ugotovili pa smo tudi, da ni edini vzrok odhoda delavcev nezadovoljstvo s stanovanjem in hrano, ampak da v preceišnji meri vplivaio Judi nepravilni odnosi starejših delavcev in vodstva obrata do novincev. Res je, da ie tehnično vodstvo obrata zelo obremenjeno s problemi proizvodnje saine, vendar bodo morali naiti tudi potrebni čas, da navežejo stike z delavci in to predvsem z novinci, se zanima io zn n jihovo počutje oziroma težave in jim skušajo tudi pomagati. Tu pa bodo morale odigrati tudi važno vlogo politične organi/.aci ie, predvsem sindikalne podružnice in mladina i" Inko z združenimi močmi izbo''šali medscboinc odnose in zmanjšati te nevzdržne premike delovne sile. Notice z razširjene seje TK ZMS Dne 13. 12. 1963 je TK ZMS organiziral razširjeno sejo s predsedniki obratnih aktivov in sekretarjem TK ZK. Razpravljali so o najbolj perečih problemih, ki se pojavljajo pri delu mladinske organizacije v podjetju. Od povabljenih se je seje udeležil sekretar TK ZK in predstavnik Obč. komiteja ZMS, nihče pa se ni udeležil seje od članov IO SP. Predsednik TK ZMS tov. Skrt Vili je v uvodnih besedah spregovoril o nekaterih problemih našega dela. Poudaril je, da je vzrok premajhne aktivnosti mladih do dela v organizaciji ZM v preslabem delu z mladimi proizvajalci tako s strani organizacije ZM, kakor tudi članov ZK in sindikata ter nekaterih vodilnih delavcev. Zato je potrebno, kakor je poudaril tov. predsednik, ak-tivizirati vse subjektivne sile v podjetju, da se to stanje izboljša. Iz plodne diskusije sekretarja TK ZK, predstavnika ObK ZMS in ostalih članov TK ZMS so bili sprejeti naslednji zaključki: 1. V podjetju morajo posvetiti vse subjektivne sile več pozornosti vzgoji mladih proizvajalcev in pomagati vodstvom obratnih aktivov ZMS pri njihovem delu. 2. Uvesti moramo takšne oblike dela, v katerih bo najširše število mladih našlo svoj interes. 3. Člani TK ZMS so zadolženi za delo obratnih aktivov ZMS v tistem obratu, kjer delajo. 4. Pri vsakdanjem delu moramo več individualno delati z mladimi in jim prikazati potrebo po njihovem udejstvovanju v organizaciji Zveze mladine. Seja je bila zelo koristna, saj je obravnavala določen problem in ga tudi obdelala ter nakazala pot k izboljšanju stanja v mladinski organizaciji. Kaj smo in kaj bomo storili V zadnji številki »Cinkarnar-ja« smo brali med drugim sestavek o delu tovarniškega komiteja ZKS v letu 1963, o proizvodnih uspehih podjetja v lanskem letu itd. Ravno tako se je odločil izvršni odbor sindikata Cinkarne, da opiše svoje delovanje v preteklem letu. Pred novo izvoljenim izvršnim odborom (bil je res novo izvoljeni, saj je od članov starega odbora samo en član v novo izvoljenem) so bile obširne, včasih tudi težke naloge. Lahko bi rekel, da smo se znašli čez noč pred izdelavo predosnutka statuta podjetja, pred razpravami o 42-urnem tedniku, pred volitvami v občinsko, okrajno, republiško in zvezno skupščino ter drugimi nerešenimi vprašanji. Morda bi začel z izdelavo pred- OB PRAZNIKU LJUDSKE ARMADE Minilo je 22 let, ko je bila 22. decembra ustanovljena prva proletarska brigada. Takoj po prihodu okupatorja so se mnogi Jugoslovani odzvali klicu domovine. Zgrabili so za orožje in se spoprijeli z mnogo močnejšim sovražnikom. Iz posameznih slabo oboroženih skupin so se razvijale čete, odredi, brigade — nastajala je naša ljudska armada. Vsako leto se s ponosom spomnimo tega dne. Letos sta mladinski komite občine Celje in mladinski odred predvojaške vzgoje občine Celje organizirala v Narodnem domu svečano akademijo v počastitev dneva JLA. Po izčrpnem poročilu o delu, ki ga je podal komandant odreda, tovariš Zaveršnik Vinko, je načelnik oddelka za narodno obrambo, tov. PIKL Emil prebral odločbo o imenovanju odreda po narodnem heroju Ivanu Kovači-ču-Efenku. Izid medsebojnega tekmovanja vodov odreda PVV, v posameznih disciplinah je naslednji: Ko je tov. Piki prebral odločbo o imenovanju odreda, so navzoči s ploskanjem izrazili navdušenje 1. mesto t. vod, II. mesto 7. vod, lil. mesto 8. vod, IV. mesto 3. vod, V. mesto 2. vod, VI. mesto 6. vod, Vil. mesto 5. vod. VIII. mesto 10. vod, IX. mesto 9. vod, X. mesto 4. vod. REBUS Mladinci so se pomerili v tekmovanju »Pokaži, kaj znaš«. Zmagala je ekipa Gimnazije pred ekipo mladinskega odreda in Ekonomske srednje šole. Dijakinje in dijaki ESŠ so odlično izvedli recitacijo Ob tabornem ognju«. Ob koncu prireditve je predstavnik ZROP Celje predal odredu priznanje in nagrado — zračno puško, za požrtvovalno delo. Tudi posamezni delovni kolektivi so nagradili zaslužne komandirje in najboljše mladince. Naš kolektiv je nagradil komandirja tov. Franca Grabarja in Slobodana Stojakoviča ter mladinca Emila Šarlaha in Ivana Jelena. Vsem nagrajencem čestitamo in želimo tudi v tem letu mnogo uspehov. Z recitacijo »Ob tabornem ognju«, je dijakinjam in dijakom ESŠ uspelo vzbuditi predstavo o junaškem, toda težkem življenju naših borcev za svobodo osnutka statuta? Na eni prvih sej izvršnega odbora sindikata smo sestavili predlog komisije za izdelavo statuta in ga dali v potrditev UO podjetja. Moramo reči, da je komisija z delom pričela resno, tako, da smo imeli izdelan predosnutek že v mesecu avgustu. Res, da se je komisija, katero smo pooblastili, da izdela predosnutek, srečala z nekaterimi težavami pri svojem delu, zato smo sklicali skupno sejo vseh družbeno političnih organizacij in na tej seji skupno rešili ne-razjašnjena vprašanja. Da bi komisijam za izdelavo statuta olajšali delo, smo organizirali v Cinkarni, na pobudo Republiškega sindikata industrije in rudarstva, posvet desetih sorodnih podjetij o nekaterih najvažnejših vprašanjih, kot delitev čistega dohodka itd. Izdelavo predosnutka statuta smo poslali vsem predsednikom sindikalnih pododborov s podrobnimi navodili za razpravo predosnutka na masovnih sestankih. V nekaterih SP so pričeli z razpravami takoj in poslali zapisnike z raznimi dodatki in spremembami, medtem ko imamo pododbore kjer še z razpravami sploh niso začeli. Mislim, da takšna indiferentnost nekaterih SP do tako pomembnega vprašanja, kot je statut podjetja, meče slabo sliko na SP, kjer je do tega prišlo, še slabšo pa na komuniste iz te SP. Prav oni bi morali pričeti z razpravami, če tega ni storila SP, člane SP pa poklicati na odgovornost. Zelo pomembna vprašanja za naše podjetje, o katerem smo že razpravljali in o katerem bomo morali še temeljito razpravljati v prihodnjem letu, je prehod na 42-urni tednik. Napačno bi bilo, da bi se pri tem vprašanju prenaglili. Zavedati se moramo, da ta prehod na 42-urni delavnik potegne za seboj še vrsto vprašani, kot so produktivnost dela, osebni dohodki posameznega člana kolektiva itd. Žalostna je ugotovitev, da se tudi tega vprašanja niso lotile vse SP dovol i resno in da so v enem največiili naših obratov šele po iniciativi ob-ratovodje sklicali masovni sestanek in razpravljali o 42-urnem tedniku. Mislim, da lahko tega obratovodio samo pohvalimo, kajti kot kaže v tem obratu nista čutili potrebo niti SP niti osnovna organizacija, da bi organizirali sestanek. Kot sem že uvodoma omenil so bile ena od večjih akcij sindika- ta v lanskem letu tudi priprave za volitve v organe občinske, okrajne, republiške in zvezne skupščine. V našem podjetju smo imeli dva predvolilna predavanja s katerima smo lahko prav zadovoljni. Prvo smo organizirali v obratu valjarne, kjer smo potrdili predlagane kandidate in se ga je udeležilo čez 500 članov kolektiva, drugo pa v sindikalni dvorani podjetja. Na drugem predvolilnem zborovanju je podal izčrpno poročilo prejšnji odbornik občinske ljudske skupščine, tov. Pozvek Drago, o delu skupščine za dobo preteklih petih let, potem pa je govoril kandidat za novo skupščino, glavni direktor podjetja tov. Čeh ing. Drago, o perspektivi Cinkarne. Rezultat vseh teh priprav so bile dobro izvedene volitve, saj so se jih udeležili vsi razen bolnikov. Z veseljem lahko beležimo izredno velik odmev naših članov pri vpisu ljudskega posojila Skopju. Pri tej akciji je dokazal miš kolektiv visoko zrelost, politično zavest in humanost. Lahko bi še naštevali o delu sindikata v preteklem letu, o njegovih uspelih in neuspelih akcijah. Že uvodoma sem dejal, da je Izvršni odbor sindikata sestavljen iz članov, ki še po večini v sindikatu niso delovali. Zato je razumljivo, da je pri našem delu bilo tudi nekaj napak in slabosti. Prepričan sem, da bomo v prihodnjem letu te napake vsaj delno odpravili. Naša želja pa je, da bi tudi SP v letošnjem letu bolj resno in z večjo odgovornostjo prijeli za delo v svojih podružnicah. In še nekaj besed o načrtih. Prva in najpomembnejša naloga je vsekakor dokončati statut podietia in temeljito analizirati prehod na 42-nrni tednik. V letu 1964 cn pred nami volitve članov v UO. CDS in delavske sver te FE. Zato ie prav. da že sedaj pričnejo v SP misliti na predloge novih članov v delavske svete. kajti le z dobrimi pripravami na volitve bomo lnhko volili najboljše člane kolektiva v naše samoupravne organe. V teko so priprave in sklepanja pogodb z letovišči, kier bodo lahko naši č'ani koristili svoj letni dopust. Podrobna pojasnila o kraiih kjer bomo letos letovali, regresih, cenah itd. bodo dobili naši člani koncem meseca februarja. Večjo pozornost nameravamo v prihodnje posvetiti vprašanju zaščite na delovnem mestu in še vrsti drugih problemov. Uvodna razmišljanja o dokumentaciji Zadnja leta se pri nas v Sloveniji in v Jugoslaviji mnogo govori o dokumentaciji. Kaj pa je dokumentacija? Dokumentacijo so na mednarodni konferenci znanstvene informacije v Washingtonu 1958. leta tako definirali: Dokumentacija je strokovno-intelektual-na dejavnost, ki zbira, registrira, klisificira, ureja in proučuje dokumente ter se ukvarja z obveščanjem o dokumentih in literaturi in dajanjem v uporabo zato, da bi se skupno umsko delo in skupne izkušnje, ustvarjene v tisočletnem procesu človeškega dela in misli prenesle na vse človeštvo v cilju nadaljnjega razvoja in izpopolnjevanja tehnike in znanosti. V vsakem večjem podjetju se ustanavljujo 'fairoi zu dokumentacijo odnosno dokumentacijske službe. Taka podjetja imajo nekaj strokovne literature, predvsem strokovne revije; saj je znano, da se v revijah prej objavljajo novi izsledki, da iz njih prej zvemo vse novosti iz znanosti in tehnike kot pa iz knjig. Ce hoče biti strokovnjak v svoji stroki na tekočem, mora to literaturo zasledovati in si večino-ma tudi delati nekakšne zapiske, i da pozneje, ko se bo mogoče sam ukvarjal z isto zadevo, tudi hitro najde vse podatke, ki jih rabi. To je nekakšna individualna dokumentacija. Ker bi pa porabili storkovnjaki, če bi delali vsak za sebe tako dokumentacijo, preveč časa se pri podjetjih snujejo dokumentacijske službe. Danes se knjige liizdajajo v taki meri, da znanstvenoraziskovalna knjižnica, ki bi rada zbrala vse, kar se objavi o neki temi, podvoji svoj fond vsakih 16 let. Preko 50.000 periodičnih publikacij s .področja prirodoslovnih ved in njihove aplikacije objavi letno nekaj milijonov člankov v nekaj desetinah jezikih. Pravijo, tla je danes lažje izdelati neko teorijo, kot pa iz literature izvedeti, ali je to dejstvo že odkrito. Dokumentacijska služba mora biti v središču vseh zbirk dokumentov, od katerih je najvažnejša strokovna kn jižnica z vsemi evidencami in katalogi. Zato je najboljše, da se strokovna knjižnica vključi v dokumentacijsko službo. Služba za dokumentacijo mora razpolagati — če hoče v redu delati — s širokim izborom tako imenovanih primarnih dokumentov. To so publikacije, ki prinašajo aktualne informacije v originalni neskrajšani obliki kot so knjige, revije itd. Patenti so eden najvažnejših primarnih virov za tehnične informacije, ker se nanašajo na nove iznajdbe. V vseh razvitih industrijskih deželah se objavljajo standardi, ki predpisujejo izgljd, obliko, dimenzije in kvaliteto proizvedenih artiklov. Razen teh primarnih dokumentov so pa v zbirkah dokumentacijske službe oziroma v njeni knjižnici še drugi primarni dokumenti. To so razni zapisniki in poročila s kongresov, konferenc in simpozijev, in seveda tudi katalogi in prospekit različnih firm. Med primarne dokumente spadajo še fotografije, mikrofilmi in fotokopije. Razen primarnih dokumentov pa mora imeti dokumentacijska služba še lepo zbirko sekundarnih dokumentov. To so publikacije, ki v zgoščeni obliki prikazujejo skrajšano vsebino pomembnih strokovnih del (različni referativni časopisi, abstrakti, dokumentacijski bilteni itd). Imamo še terciarne dokumente: indeks, strokovne slovarje, ka- taloge vsebinskih gesel in podobno. Službe za dokumentacijo v podjetju morajo zbirati publikacije vseh vrst, vse ono, kar bi kakorkoli moglo koristiti organizaciji in osebju podjetja. Zato se ne ukvarja samo s proizvodi svoje firme, temveč s splošnimi vprašanji izdelave, prodaje, planiranja. notranje in zunanje ekonomike podjetja, kot tudi z ostalimi ekonomskimi in družbenimi vprašanji. V strokovni knjižnici se vse to gradivo obdela, izdelajo se evidence in katalogi, ki služijo dokumentacijski službi. Doku-metacijska kartoteka pa je sestavljena iz prikazov, izvlečkov člankov in časopisja. Da bi se vsi strokovnjaki seznanili z novitetami v tehničnem svetu, izdajajo večja podjetja interne informacijske biltene, kjer objavljajo podatke o novo pridobljenih knjigah in naslove člankov in časopisov, važnih za proizvodnjo, včasih pa tudi prevode pomembnejših člankov. V Sloveniji izdajajo take biltene, a samo z bibliografskimi opisi knjig in člankov Zavod za av- (Nadaljevanje na 5. strani) PERSPEKTIVNI PROGRAM OBRATNE AMBULANTE CINKARNE (Nadaljevanje in konec) V prejšnjih sestavkih smo opisali formacijo in dosedanjo dejavnost obratni; ambulante. Vsi vemo. v kakšnem razmahu je podjetje Cinkarna: obsežen rekonstrukcijski program, gradnja povsem novih obratov z novimi končnimi produkti, povečano število zaposlenih — vse to nujno terja, da se službe, ki niso direktno vezane na produkcijo, a so vendarle pomemben činitelj v verigi delovnega okolja, prila-gode novim, večjim zahtevam kolektiva. Tako bo tudi zdravstvena služba morala pristopiti k delni preureditvi svojega poslovanja. da bo lahko čim uspešnejše še nadalje spremljala in po svojih močeh ohranjala pozitivno zdravstveno stanje zaupanega ji kolektiva. Obratna ambulanta ima po zakonu in po navodilih zdravstvenih organov v gospodarski orga- nizaciji to nalogo, da sodeluje v vseh akcijah, ki so namenjene preprečevanju in širjenju bolezni. ali nesreč v kolektivu bodisi sodelovanje v smislu HTV zaščite ali drugih akcijah za dvig življenjskega standarda, za urejanje medsebojnih odnosov, za dvig zdravstvene prosvete; .šele na kraju pa zdravljenje obolelih ali ponesrečenih članov kolektiva. Sele, ko zadosti tem nalogam, lahko prevzame ob dovol jnih kapacitetah v zdravljenje eventu-elno neke zunanje zavarovance ali svojce. Gornje poudarjam zato. ker bo zaradi vedno bolj rastočega števila notranjih — tovarniških potreb nujno ukrepati v smislu omejitve dosedanje ku-rative (svojci, upokojenci, zunanji necinkarnarji«). Obstoja normativ, da je potreben za delo v obratni ambulanti v smislu zgoraj navedenih dolžnosti na 800 zaposlenih ljudi Še nadalje intenzivni ekonomski porast Nadaljevanje s 1. strani) nega obsega proizvodnje je planiran v ekonomski enoti »Organska kemija« kar za 31,7%. Planirani porast fizičnega obsega proizvodnje v ekonomski enoti »Anorganska kemija «zna-ša 22,5%. Na ta porast bosta v naj večji meri vplivala dva nova objekta, ki sta bila zgrajena v letu 1965 — novi obrat za proizvodnjo litopona z letno kapaciteto 5.000 ton in obrat za proizvodnjo modrega bakra z letno kapaciteto 60 ton. Na povečanje proizvodnje ekonomske enote »Metalurgija lvosta v največji meri vplivali dve novozgrajeni mehanizirani štirietažni destilacijski peči. Predvideno povečanje proizvodnje v tej enoti znaša 12%. sama proizvodnja surovega cinka in prahu pa Ivo povečana na 15 14% \ primer- jav i z letom 1963. Zaradi izrednega skoka proizvodnje v letu 1963 je v ekonomski enoti Predelovalni obrati predvideno le 10"d povečanje proizvodnje. S porastom poslovnih rezultatov _in_proizvodnosti dela je planiran tudi porast osebnih do- hodkov. ki pa seveda ne bo mogel biti tako intenziven, kakor v letu 1963. Plan predvideva povečanje prodaje v tujino za nadaljnjih 10% v primerjavi z letom 1965. ko bomo dosegli vrednost izvoza okoli 3.300.000 dolarjev. V letu 196-1 bomo nadaljevali z intenzivnim investiranjem in to z rekonstrukcijo metalurških obratov, pričeli bomo z rekonstrukcijo obratov organske kemije in z izgradnjo nove sioti-sočtonske naprave za proizvodnjo 66° Bo žveplene kisline z modernimi pražilnimi napravami. Vzporedno pa bodo tekle priprave za gradnjo novega objekta za proizvodnjo titanovega dioksida. Za izpolnitev teh izredno zahtevnih nalog pa botno morali vložiti vse sile. Dosedanji žejo dobri rezultati, ki jih je kolektiv dosegel in svetle perspektive. ki stoje pred nami po rekonstrukciji in dograditvi Cinkarne. so nam garant, da bomo kos tudi nalogam, ki stojijo v letu 1964 pred nami. en zdravnik s pripadajočo delovno eKipo, a morajo varčevati za novo pohištvo. seliti. Namesto v prazno stanovanje pa padeta v zasedo! Konča se tako, da gosposkega kavalirja preženejo, z lastnico stanovanja, ki spozna zahrbtne namene gosposkega kavalirja, pa sklenejo prijateljstvo. Vse to se zgodi potem, ko se z družinico vred prestavljamo na železniško |h>-stajo, v vlak, na vzpenjačo, pred planinsko kočo, nazadnje pa še otrokoma na ljubo v indijanski vigvam. Ker pa obljuba dela dolg, si izmisli oče izlet, kakršnega otroka še nista doživela in bržčas tudi mladi obiskovalci gledališča ne. Izlet je kratko in malo izmišljen. Potovanje se začne, nadaljuje in konča v samem stanovanju. Toda zato ni nič manj slikovito in polno razburljivih doživetij. K razburljivosti prispevata še lastnica stanovanja in njen gosposki kavalir, ki oonoči v dobri veri. da so podnajemniki odšli na pravi izlet, vdereta v njihovo stanovanje. Hotela sta jih nasilno iz- To domiselno in nadvse šaljivo igrico je zrežiral novi režiser Slovenskega ljudskega gledališča Miran Herzog. Zlasti lepo in nevsiljivo je izpovedal pisateljevo misel, da je treba otroke navajati k pametnemu in razumnemu ravnanju, ne pa k maščevalnosti. Očeta in mamo igrata Janez Škof in Marija Goršičeva. otroka pa učenca osnovne šole na Sp. Hudinji Branko in Zvone Trnovšek. Lastnica stanovanja in njen gosposki kavalir sta Nada Božičeva in Marjan Dolinar. SPOZNAJMO NAŠE OBRATE (Nadaljevanje) Kako mora potekati sušenje retort? V izoblikovani retort i se nahaja 15—20% vlage. Ce bi takšno retorto hitro sušili bi retorta sigurno razpokala. Retorta bo pravilno izsušena, oziroma bo prišla iz sušilnice brez defektov, če se bo vlaga pravilno in počasi odvzemala. Ce so stene retort različno posušene, se v njih pojavljajo neizbežno notranje napetosti. ki imajo za posledice deformacije sten — retorte pokajo. Sušenje poteka v posebnih sušilnih komorah, katere ogrevamo s toplim zrakom. V sušilne komore postavljamo retorte vertikalno na dno sušilnice v pravilni razdalji (2 — 3 cm), drugp od druge, tako da topli zrak obdaja retorto po celi površini. Ce se retorte dotikajo, sušenje ne bo popolno, pokanje retort pa je skoraj sigurno. Ko je sušilna komora napolnjena. se inorujo vrata dobro hermetično zapreti, nakar se spusti iz strojnice topli zrak. Pri sušenju retort moramo zelo skrbno kontrolirati temperaturo izhodnega in vhodnega zraka, predvsem pa vlažnost zraka. Za to kontrolo postavljamo na vhodno in izhodno mesto po dva termometra. Prvi termometer meri temperaturo suhega zraka, drugi termometer meri temperaturo vlažnega zraka. Z izenačevanjem teh dveh temperatur se približujemo rosišču. To je znak. da povečamo dovod vode v kondenzator, kjer vlažen zrak odda vlago in se ponovno preko kaloriferja vrača v sušilnico. Sušenje retort se začne pri temperaturi 20" C do 30° C in konča pri 85 do 95 C". V sušeni retorti vlaga ne sme presegati 1 — 2 %, ker sicer je nevarnost, da bo pri šarjenju postala defektna. Pred šarjenjem moramo retorte glazirati, ker zmesi dodajamo zmleti koks, ki ima pomembno vlogo v steni retorte. Zato moramo preprečiti, da nam koks ne ne zgori, ker je retorta močno porozna, je možno pronicanje cinkovih hlapov skozi njo, .kar pa znatno zmanjšuje izplen. Vse to pa lahko zavarujemo z dobro glazuro, ki zalije vse zunanje pore. Končni proces izdelave retort je temperiranje ali šarjenje retort, ki pa je zelo pomembna konča faza. Pri temperiranju retorte ogrevamo 850 — 950" C. temperatura v peči za žganje retort mora naraščati zelo počasi. Pri temperaturah do 120" C izhaja iz retort preostala nevezana vlaga, pri naraščanju temperature na 400 — 450° C začne izhajati iz retote vezana vlaga, nadalje izgorevajo organske snovi in se začne razpad karbonatov (CaOO* in MgCOi). Vsaj do temperature 500" C mora biti temperiranje zelo previdno. Ce temperatura prehitro narašča se voda zelo hitro spremeni v paro, kii zavzema znatno večji prostor kot voda in lahko razžeue stene retort. Najbolj nevaren del retorte za poškodovanje je zgoraj, kjer sega skoraj v plamen. Da ne bi pri temperiranju zgorel koks v re-tortah, jih pokrijemo s črepinjami. Predpogoj za uspešno tem-peniranje retort je, da so bile v sušilnicah res dobro posušene in da procent vlage ne presega 1 — 2 %. Zelo pomembna temperatura je med 850 in 950" C. Pri tej temperaturi nastopajo spremembe v retortni zmesi, pri katerih se različne snovi vežejo v silikate, izhaja C02, talila v stenah retort postanejo učinkovita ter vežejo Samotna zrna in koks z ognjestalno glino. To temperaturo moramo zadrževati določen čas. da se proces konča. Glazura se na površini sten retort razmehča in pronica v stene retort in zamaši pore. Retorte se pri temperiranju kot pri sušenju krčijo 3 — 4 cm, vendar je to krčenje odvisno od osnovnih lastnosti, ki jih imajo surovine iz katerih so retorte izdelane. Pravilno temperiranje retort vpliva ugodno na osnovne lastnosti retort, poveča se trdnost, odpornost proti temperaturnim spremembam in kemičnim vplivom. Žarjeno retor- to vstavljamo v peč. vstavljanje naj bo čim hitreje, da se retorta ne bi preveč ohladila, ker lahko v destilacijski peči zaradi velike temperaturne razlike poči. Kako izdelujemo predleže? Predleži so manj izpostavljeni visokim .temperaturam kot rev torte. Temperatura v predležu ne preseže 1000° C, zato se za izdelavo predleža uporabljajo slabše vrste gline. Življenjska doba predležev je veliko krajša kot življenjska doba retort in znaša 6 — 7 dni. Velikost predleža je različna in je odvisna od načina vodenja proce sa. Ce želimo več Zn prahu, uporabljamo manjše predleže, oziroma predleže z manjšo prostornino in obratno za manj Zn prahu večje predleže oziroma večjo pro stornino. Zmes za predleže izdelamo iz slabše vrste gline; pri nas uporabljamo lončarsko glino Običajno se zmes za izdelavo predležev sestoji iz 2/3 gline in 1/3 slabše kvalitete samota. Zmes se najprej zmeša ročno in nato v gnetilcu pregnete. Nato mora zmes zoreti. Pred uporabo jo ponovno pregnetemo. Prdleže izdelujemo pol strojno., to se pravi da se končna oblika izdeluje ročno. Po oblikovanju predleže sušimo v sušilnih komorah, katere segrevamo s toplim zrakoma od 60 — 80° C. Pred uporabo .predleže znotraj oblijemo s tekočo glazuro, katera ščiti notranjo stran predleža, da tekoči cink ne pronica preveč v pore predleža. Končno obliko , DOKUMENTACIJA V novembru je bilo: 25 poškodb z 419 izgubljenimi dnevi in 5 poškodb na poti z 75 izgubi lenimi dnevi. Skupaj 28 poškodb 7. 494 izgubljenimi dnevi. Pri delu so se poškodovali: V topilnici : BLAŽAN Slavko, star 25 let. Pri prevozu cinka mu je spodrsnilo. Padel je na kup cinka ter si poškodoval roko. BLAŽAN Slavko, star 25 let. Pri vlivanju cinka v modele se je že drugič v tem mesecu ponesrečil zaradi neprevidnosti. Ker je prenaglo vlival cink v modele in ker v čevljih zaradi malomarnega obuvanja ni imel več jezikov ga je cink opekel. BLAŽAN Buro. star 22 let. Pri podiranju pred-ležev mu je zaradi površnosti pri vlečenju cinka ostanek iz predleža brizgnil na desno nogo ter mu jo opekel. Bemai Metuš, star 24 let. Pri odvozu cinkovega prahu je hotel odstraniti izpod kolesa grudo. Ker je sodelavec voziček potegnil. mu je kolo stisnilo prst. HORVAT Franjo, star 26 let. Pri prediranju regeneratorja je udaril s čistilcem ob izsipno cev. Z udarcem je sprožil žareče o-gorke. ki so ga opekli po nogi. KUKIČ Miodrag, star 27 let. Pri podiranju je sodelavec zadel z nogo v kavelj, ki je ponesrečenca udaril po glavi. LAZIČ Miodrag, star 53 let. Pri dvigunjupredleže je občutil bo lečine v hrbtu. Poškodba je verjetno nastala zaradi nerodnega giba. MIOČIČ Sime, star 28 let. pri prevozu šaržirnega stroja je bil opozorjen naj se odmakne od peči. Ponesrečenec je kljub temu odmikal vedro 7. notro. pri tem mu jo je kolo šaržirnega sirota poškodovalo. STRAŠEK Nikola, star 52 let. Pri vlivanju cinka v kalupe z vlivno žlico jp začutil bolečine v hrbtu. V valjarni: CVETREŽNIk Anton, star 48 let. Ko se je pri pobiranju odrezkov pripognil, je stopil na upognjen odrezek, ki ga je urezal v nos. DURDEVIČ Zvonko, star 19 let. Pri valjanju blokov, je s kolenom udaril v blok. MARKOVIČ Slavol jub, star 25 let. Pri šaržiranju cinka v ra-Finacijsko peč je začel cink zaradi vlage brizgati. Ponesrečencu je brizgnil cink pod ščitnik ter ga onekel po obrazu. PETKOVŠKI Simon, star 52 let. Ko je hotel pri valjanju s kolenom naravnati paket, mu je spodrsnilo. Ker se je z roko prestregel na vročem paketu, je dobil opekline. V e'ektrodelavitici: PEKIČ Vukadin. star 58 let. Pri razkladanju električnega motorja z viličarjem, mu je drog za dviganje stisnil prst na roki. ker ni bil previden. V skladiščih: HENČIČ Zoran, star 25 let. Pri rezanju papirja mu je spodrsnil nož ter se je z njim vrezal v kazalec. NOVAK Jože. star 32 let. Pri pakiranju cinkove pločevine se je ttrezul v roko. V anorganski kemiji: VELKOVIČ Vitomir, star 27 let. Pri razbijanju surovega natrijevega sulfida mu je komad ie-tega brizgnil v desno oko. Do poškodbe je prišlo, ker ni dobil zaščitnih očal. ZAPUSEK Jože. star 52 let. Pri čiščen ju filtra za črpalko mu je brizgnila lužina v obraz in oči. KOROŠEC Andrej, star 42 let. Pri čiščenju filterske stiskalni- ce mu je padel drobec blata v oko. KUZMAN Bruno, star 30 let. Pri izpraznjevanju vozička z odpadki ga je zabolel v rebrih. GROBELNIK Jelka .stara 49 let. Pri premikanju vozička v sušilno peč, je občutila bolečino v gležnju desne noge. KOBAL Daniel, s,tar 22 let. Pri odstranjevanju mazuta iz šobe turbe sušilnice s paro ga je val vročega zraka opekel po obrazu in vratu. KREANOVIČ Branko, star 51 let. Pri šaržiranju žveplene kisline v razkrojevalno kad, je prišlo do samovžiga vodika. Pri tem je ponesrečenca opeklo po vratu. (Nadaljevanje s 3. strani) tomatizaeijo v Ljubljani, TAM v Mariboru in Tomos v Kopru. Sama dokumentacija sega že v prejšnje stoletje. V Nemčiji je društvo nemških kemikov, leta 1850 osnovalo informativni list Pharmazeutisches Zentralblatt, ki se je preimenoval v Chemi-sches Zentralblatt in kot tak izhaja še danes; tu so zbrani vsi članki iz kemične stroke. V Sovjetski zvezi je bil po revoluciji ustanovljen pri akademiji znanosti inštitut znanstvenih infor- OPOZORILO V zimskem času je treba posvetiti pozornost streham naših obratov in ostalih objektov. Snežna odeja streh se zaradi temperature podstrešja tali in krasi strehe z zelo nevarnimi ter masivnimi ledenimi svečami. Obratovodje in vodje oddelkov so dolžni skrbeti za pravočasno odstranjevanje sveč ter snega s streh. macij VINITI (Vsesojuznvj institut naučnoj in tehničeskoj informacij), ki izdaja informativni bilten tehnične in znanstvene literature Referativnvj žurnal v 16. serijah. Tudi v Jugoslaviji je bil 1952. leta osnovan Jugoslo-venski centar za naučnu i teh-ničku dokumentaciji!. ki izdaja PAZI NA bilten dokumentacije — Zeleni bilten — v 16 serijah. Vsi nacionalni dokumentacijski centri so združeni v FJD (Fede-ration internacionale de docu-mentation), ki je bil osnovan v Parizu leta 1957. Danes šteje 60 držav članic in med njimi je tudi Jugoslavija. PROHETNE PREDPISE! Prva etapa zime je že za nami. Marsikaterega kolesarja ali motorista je zimska odeja podučila o tem, da se v tem času na cesti ne smemo šaliti. Predvsem vožnja s kolesi in motornimi kolesi je postala naporna ter neprivlačna. Tem. ki nimajo druge možno- Izgubili so se v labirintu kratic in členov Anza: Glej, ga glej Bena, kje pa si, da te zadnji čas ni več videti na »šihtu«? Beno: Delam v drugem oddelku, na lažjem delovnem mestu. Veš, nisem več zmogel, leta so tu, pa saj že tudi ti gotovo čutiš, kako je, po tolikih letih cinkar-niškega dela. Anza: Ja, ja, čutim, čutim. Saj sem bil letos precej časa v bolniškem staležu, sedaj pa delam samo .po štiri ure. Kako pa s tvojo plačo, odkar si prestavljen na nižje plačano delovno mesto? Beno: Še gre, sem premeščen po 59. členu. Anza: Po 59. členu? Si se menda zmotil. Premešča se namreč jx) 50. členu 'iako, kot so mene. Cene: Le ]>očasi, vidva s svojimi členi. Sem namreč tudi jaz premeščen in sicer po 152. členu. Aiiz.a: Nak. tako naju pa ne boš. Jaz dobro vem, da mi je zdravnik rekel, greš delat po 50. členu« in da deiam po 4 ure. Beno: Jaz sem po 59. členu in to zagotovo, saj mene je obravnavala komisija, ki je po moje sodeč, že nekaj »višjega«, zato je tudi moj člen višji. Cene: Oba sta člene zamešala. Poglejta, tu je moja odločba, ki mi jo je izdala personala. Vidita, da je tu črno na belem — premestitev i>o členu 152. in ta člen je ta pravi. No, za tebe Anza, ki delaš samo po 4 ure, bi že rekel, da si po — no, polovica od 152 je — no, da si po 72. členu. Ti, pa ki delaš .po 8 ur, si pa ravno tako po členu 152., kot jaz in to največ za tri mesece. Beno: Jok brate! Ce praviš, da nisem po 59. členu, sem pa po 159. členu, da veš. Saj mi je komisija rekla, da bom po tem členu delal do upokojitve in je zatorej moj člen višji od tvojega. Cene: Saj vem. da se vedno poteguješ za višji razred, ko boš pa za »ponzijo«, se boš pa za nižjega. Anza: No. no, nehajta in poglejta raje. kaj piše v moji zdravstveni knjižici! Skrajšan delovni čas po členu 50 ZZZ. Cene: No ja, člen bo že pravi, ampak v tistih ZZZ bo nekaj, ti lahko veliko pomenijo. Anza: Mene že malo skrbi. Kot čebelar namreč vem. da te kratice pomenijo lahko tudi čebelarski pozdrav, zum, ztim, zum, s katerim se navadno čebelarji poslovijo od umrlega čebelarja. Cene: Meni kar nekam čudno postaja. Beno: Vidiš ga šmenta. zdaj sem se spomnil, do meni piše na odločbi o premestitvi »po členu 59. TIL . Cene: Poglejta, saj imam jaz tudi zraven člena še kratice ZDR. Ja. jo. v tem bo nekaj in me za res že skrbi, ker nikdar ne veš, kaj to pomeni. Saj veste, kako se mi je lansko leto zgodilo, ko sem bil poslan na pregled pljuč in so mi lam zapisali BP pa mi je potem zunaj čakajoči pacient na moje vprašanje, če ve, kaj te črke pomenijo, odgovoril »boš pokojni«, kar mi je pognalo mrtvaški pot na čelo. Ko pa pridem v ambulanto zdravniku, pa mi zdravnik pravi, zdrav si, čeravno prej nisem zasledil črk zs. Dane: Kaj bo pa potem z mano? Meni pa niso nič napisali, samo so rekli, da bom premeščen po IK. Anza: Kaj pa je spet to za spak? Cene: Temu pa moramo priti do dna. da ne bo spet kaj narobe. Dane: Napišimo na list papirja, kaj pomenijo členi 50 ŽZZ. 59 TP, 152 ZDR in IK, ga oddajmo v nabiralnik 'CINKARNAR-JEVA POŠTA«, naj nam »CINKARN AR« pojasni. Reporter: Slišal sem vaš pogovor. tovariši. Prosil sem strokovnjaka. ki odgovarja na vprašanja s področja socialnega zavarovanju v rubriki Cinkarnar — Cinkarnarju. Odgovor lahko preberete že v današnji številki. Cinkarnar - Cinkarnarju V: V podjetju premeščajo bolne, fizično izčrpane delavce in rekonvalescente na druga, lažja delovna mesta po raznih zakonih in členih, ki so navadno na odločbah označeni le s kraticami, n. pr. premeščen po členu 50 ZZZ, po členu 59 TP, ‘po členu 152 ZDR itd. Ni nam jasno, kake so razlike med temi členi in kraticami in kake so pravice, ki pripadajo posamezniku po navedenih členih. O: Člen 50 ZZZ. To je 50. člen Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Po tem členu lahko zdravnik odredi, naj dela zavarovanec določen čas na ustreznem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom, če je to koristno za hitrejšo povrnitev popolne dela-zmožnosti zavarovanca. Tako delo sme trajati največ do enega leta. Zavarovanec, ki mu je odobreno po tem členu 4-urno delo, dobiva od podjetja osebni dohodek za dejansko opravljene ure. Za ostale 4 ure dobiva nadomestilo plače — bolniško. Če je njegov osebni dohodek za tiste 4 ure, ko dela, nižji, kot je bolniška za ostale 4 ure, se mu razlika doplača iz sklada za nadomestilo plače. Člen 59 Tp. Tp je kratica zu tarifni pravilnik podjetja. Člen 59. cinkarniškega tarifnega pra- vilnika daje možnost premestitve na drugo lažje in zdravju manj škodljivo delovno mesto tistih delavcev, za katere je zdravniška komisija ugotovila, da zaradi pešanja njihove delovne zmožnosti, niso več sposobni opravljati svojega dela. Morajo pa izpolnjevati pogoj, da so najmanj 10 let delali v podjetju na težjih iti zdravju škodljivih delovnih mestih. Tem delavcem pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini razlike med vrednostjo prejšnjega in novega delovnega mesta in to najdalj do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Člen 152 ZDR. Po členu 152. Zakonu o delovnih razmerjih pa je možno začasno razporediti delavca na delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Lahko je razporejen tudi na. po kvalifikaciji, nižje delovno mesto, vendar največ za dobo treh mesecev. V tem času prejema osebni dohodek po vrednosti prejšnjega delovnega mesta. I K, je kratica za invalidsko komisijo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. Tu komisija ocenjuje zavarovance glede njihove zdravstvene in fizične sposobnosti in to na zahtevo lečečega zdravnika ali na zahtevo zavarovanca. Zahtevek lahko vloži vsak tisti zavarova- sti .kot uporabljati svoja prevozna sredstva svetujemo, naj ne štedijo s toplo obleko in se pri vožnji zavedajo, da je zaviralna pot v snegu mnogo daljša kot na suhi cesti. Zato ne semmo pozabiti, da vsako izsiljevanje prednosti lahko plačamo s smrtjo. NA POTI SO SE POŠKODOVALI: CICA Stevo, star 24 let. Pri vožnji s kolesom čez most je premočno zavrl, zaradi česar je padel in se udaril v desno roko. DROBNAK Franc, star 34 let. Pri hoji po cesti se mu je zaletel v hrbet motorist. Pri padcu si je poškodoval levi kolk. IMENŠEK Alojz, star 34 )et. Na mostu pri barakah se je spotaknil ter si pri padcu poškodoval levo roko. MASTNAK Stanko, star 26 let. Pri hoji v službo mu je spodrsnilo ter si je pri padcu poškodoval roko. MIRNIK Milan, star 17 let. Na poti k zdravniku mu je na travniku spodrsnilo. Izpahnil si je roko. uec, ki zaradi zdravstvenega stanja, zaradi bolezni ali nezgode, ne more več opravljati dela na svojem delovnem mestu v polnem delovnem času. V primeru premestitve takega zavarovanca na nižje plačano delovno mesto, prejema zavarovanec nadomestilo plače zaradi nižje plače od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, mora pa seveda pred tem izpolnjevati pogoje in to, da ima do dneva nastanka invalidnosti najmanj 5 za pokojnino štetih let in da ima v zadnjih 5 letih najmanj dve tretjini delovne dobe. Vprašanje: Star sem 52 let, delovne dobe imam 37 let. ali že imam pravico do pokojnine? Odgovor: Za priznanje pravice do osebne pokojnine mora zavarovanec izpolnjevati dva pogoja, in to: star mora biti 55 let moški, 50 let ženska in pokojninske dobe mora imeti 35 let moški in 50 let ženska. Ker vi izpolnjujete en sam |h»-goj, tj. pokojninsko dobo. imate pravico do osebne pokojnine le v primeru, če ste bili udeleženec narodnoosvobodilne vojne in to pred dnevom 9. 9. 1943. ali pa udeleženec španske državljanske vojne. Udeleženeu narodnoosvobodilne vojne, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943, in udeleženec španske državljanske vojne, imata pravico do osebne pokojnine, ko izpolnita petintrideset let pokojninske dobe zavarovanec oziroma trideset let zavarovanka. Lahko pa zavarovancu. ki izpolnjuje navedene Itogoje. tj. udeležim v NOV ali pa v španski državljanski vojni, posebna republiška komisija prizna pravico do pokojnine tudi pred dopolnjenim 55. oz. 50. letom starosti, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost, mora pa imeti najmanj 15 za pokojnino štetih let. od tega najmanj 10 1 el delovne dobe. Sodobno opremljena ambulanta Ko je bila leta 1955 ustanovljena v Cinkarni zobna ambulanta, je bila opremljena po tedaj danih možnostih. Prostori, ki so nam bili dodeljeni in oprema sta bili zelo primitivni, ker ni bilo razpoložljivih sredstev na razpolago, niti ni bilo možnosti nakupa potrebne opreme. Kupili smo pač kar je bilo trenutno na tržišču oziroma kar smo dobili od posameznih zdravstvenih ustanov na odkup. Tempo dela in ogromne potrebe so nam ves čas narekovale, da bomo morali takoj ko bo mogoče, celotno zobno ambulanto opremiti tako, kot je to potrebno za nemoten potek ekspe-ditivnega dela. Prvotni načrt, da bi to opremo kupili z deviznimi sredstvi smo opustili, ker jih ni bilo mogoče celotno telo, kar pa je bistvene važnosti za človeka, ki ga čaka z bolečino združen poseg. Prav tako so dane možnosti različnih pozicij, da je potek dela res tak, kot najbolj odgovarja terapevtu. Drugi aparat imenovan »Unit« je kombinacija naprav, ki omogočajo res najmanjšo porabo časa delovnega postopka in obenem strokovno idealiziranega načina obravnave posameznega terapevtskega posega. Saj je ta stroj kombinacija naslednjih storitev: vrtalke, ki ima visokoturno zmogljivost, ki se spremeni s pritiskom na gumb v nizkoturno, kakor pač zahteva delovni poseg, nadalje avtomatsko izpihovanje, izpiranje, odvajanje sline in pregled rentgenskega posnetka, poleg tega ima ta aparat še celo f odobriti, pa tudi uvoz sam je bil zelo otežkočen. Odločili smo se, da bomo kupili novo opremo pri domačem proizvajalcu v Novem Sadil, pri Jugodentu. Predračun je znašal okoli 4 milijone 500.090 dinarjev. Ambulanta je imela v skladih približno 2.000.000 dinarjev ostali del pa je odobrila uprava Cinkarne in s tem pokazala skrb za delovnega človeka. Naj omenim prednosti nove opreme z ozirom na prejšnjo nemogočo. skoraj bi rekel primitivno. Naštel bom samo nekaj funkcionalnih prednosti nove opreme. Stol je grajen na fiziološkem principu, to se pravi, da ima pacient, ki se vsede, res prijeten občutek, saj se mu sprosti vrsto pripomočkov, ki terapevtu olajšujejo delo in kvaliteto. Tretji aparat imenovan Aerotor, je sodobna naprava, ki omogoča perforacijo skoraj brez bolečin, saj ima 550.000 obratov v minuti in z avtomatskim hlajenjem delovnega področja, zmanjša postopek dela na minimalno dobo. Še bi lahko naštevali prednosti te opreme, toda pacijent naj sam presodi ali je nakup opravičen. Danes lahko rečemo, da je zobna ambulanta Cinkarne sodobna in je lahko samo v ponos delovnemu ko'ektivu. Uslužbenci na bomo skušali s svojim delom dokazati, da denar, ki je bil porabljen za opremo, ni bil slabo naložen. UPOŠTEVAJMO VARNOSTNE UKREPE Vsi dobro vemo, kaj se pripeti, če vlivamo cink v mrzel in vlažen model. Že zaradi tega se vsakdo, ki vliva cink v model, mora prepričati o tein, ali je model suh. Model, ki je še topel od prvega vlivania, je praviloma vedno suh ter pri ponovnem vlivanju ne povzroča brizganja cinka. Kljub vsemu se lahko prepi-ti, da pri hitrem tempu dela pozabimo na kakšen varnostni ukrep, kar se nam kruto mašču- KAZNOVANA PREDRZNOST V zgodnjih nedeljskih urah se je zahotelo tov. Butinarju poizkusiti vožnjo z aku-vozičkom. Samovoljno je vzel vozniku ak-u voziček ter je z ni im peljal cin-kov prah v vedrih. Pri vožnji skozi vhodna vrata v sejalno napravo einkovega prahu se mu ni posrečilo priti skozi vrata ter ga je voziček pritisnil ob zid. Pri tem je dobil podplutbo na levem stegnu, tako, da je rabil zdravniško pomoč v bolnici, nekaj časa pa bo še moral ležati doma. Lahko bi bilo še huje. je. Zadostuje, da slučajno uporabimo mrzel in vlažen model, kar povzroča brizganje cinka. Zaradi tega si za vsak slučaj zaščitimo obraz s prozornim ščitnikom, kateri je že mnoge topilničarje rešil težkih opeklin obrazu in oči. Slabo nameščen ščitnik, ki preveč odstopa od obraza ali neprevidna drža nad modelom ima potem za posledico nepotrebne opekline. Ker skoraj pri vsaki naši napaki ali opuščanju varnostnih ukrepov nastanejo težje posledice, ki pogosto terjajo izgubo oči, moramo poleg tega, da se prepričamo, če je model suh, imeti pravilno nameščen ščitnik na obrazu ter paziti na držo pri vlivanju. Zdravje ne moremo nadomestiti z denarjem! Mnogi ne vedo, zakaj tako OBISK V NAŠI PRALNICI Pralnica je začela poskusno obratovati 22. 5. 1963. Pred začetkom obratovanja smo se morali temeljito pripraviti. Nabaviti smo morali inventar in potroš-ni material, kakor tudi delovne obleke ter iste oštevilčiti. Obleke smo razdelili v obrate po obratnih številkah. Stare obleke smo oprali, zlikali, zakrpali in oštevilčili. Ko smo začeli krpati stare obleke, nismo imeli starih krp, da bi lahko s tem krpali raztrgane obleke. Bili smo prisiljeni krpati z novim blagom, a novo blago je drugačne barve. Še danes krpamo z novim blagom, ker so stare obleke, ki jih odpišemo tako raztrgane, da dobimo le malo uporabnih krp, s katerimi bi lahko krpali. Velike težave nam delajo delavci, s podaljševanjem oblek, večinoma hlač. Za to nosijo veliko odgovornost obratovodstva in delavci sami. Obvestili smo vsa obratovodstva, da dvignejo za vsakega delavca eno številko večjo obleko, ker se nova obleka skrči za 10 cm, ko se opere. Večina obratovodij tega ni upoštevala in sedaj moramo skoraj vsem delavcem podaljšati obleke za 10 cm. Mnogi delavci prišijejo številke z nove obleke na staro, ki je neuporabna ali pa se mora krpati in v kratkem času zamenjati. Novo obleko zadrži zase doma, jo zamenja za jabolčnik ali kaj drugega. Kdo je oškodovan? Vsi, tudi tisti, ki je zamenjal obleko. Niso redki primeri, da delavci prešivajo tudi žepe z napisom »CC« na stare obleke. Za primer navajamo podatke, ki smo jih v zvezi s tem vprašanjem delno zasledili. V topilnici so zamenjali naslednje številke na bluzah 02085, 02160, 02192, 02199, 02291 in 02324, na hlačah 02018, 02020, 02048, 02070, 02095, 02098, 02141, 02199. 02206. 02219, 02291, 02304, 02304, 02307, 02324. V obratu PiK bluze: 01215, 01229; hlače 01205, 01207, 01210, 01215 in 01249. se je število delavcev zvišalo za cca 190. Vsak novi delavec je dobil po dve obleki, stari ,pa po eno novo. To že znaša precejšnjo vsoto denarja. Pralnica si prizadeva, da na vsakem koraku kolikor mogoče zniža materialne stroške. Na .primer: kupovali smo pakirane niča v celotni pošiljki nima niti ene obleke, ki jo nebi bilo treba krpati. V pralnici hitro operemo, ampak šivalnica ne zmore vsega tako hitro zakrpati. Šivalnica je bila opremljena z dvema šivalnima strojema do 1. 10. Kupili smo še en šivalni stroj. Sedaj detergente pri podjetju Jadran, Celje, ki je 80 din dražji za kg, kakor detergent enake kvalitete v razsutem stanju. Sedaj detergentov ne dobavljamo več od podjetja Jadran, temveč neposredno iz tovarne Zlatorog, Maribor in to po 27 din franko Cinkarna. Pralnica si bo še v prihodnje prizadevala, ne glede na razne neupravičene kritike, da bo obleke krpala in jim na ta način podaljšala dobo trajanja. Slišijo se pripombe, da delavci, ki oddajo obleke v pralnici te dobijo nazaj po 15 do 20 dni. Razlog je v tem, ker delavci iz nekaterih obratov obleko ne dajo v pranje dokler ni tako raztrgana, da jo ne morejo več nositi. Na primer topil- Sodobni pralni stroji močno olajšajo delo naših peric — operejo hitro, toda čisto (slika zgoraj). Oprane obleke in perilo moramo tudi zlikati. To delo opravljajo dekleta na sliki (levo). se je sicer stanje izboljšalo, ampak še vedno ne zmoremo zadovoljiti vsem potrebam. Predvidevamo, da bomo kupili še en stroj. Takrat mislimo, da bomo trenutnim potrebam zadovoljili in odoravili ozko grlo. Karikaturist, ki je poslal Cin-karnarju karikaturo, ni pomislil in se prepričal o vseh navedenih dejstvih. Vsak, kdor koli kaj daje v časopise, mora biti prepričan o resničnosti navedbe. OBVESTILO! Planinska sekcija Cinkarne vabi vse planince in ljubitelje zimskih gora, da se udeleže zimskega izleta v Kamniške planine v drugi polovici januarja. Obiskali bomo Bivak pod Ojstrico in Savinjsko sedlo. Natančne podatke bomo sporočili interesentom osebno. Prijave sprejema tov. Skale Viktor. Vse člane planinske sekcije pozivamo, da v mesecu januarju 1964 izroče izkaznice Planinske zveze Slovenije tov. Tovorniku Franju v kadrovskem sektorju zaradi plačila članarine. Kdor se še ni vpisal v članstvo planinske zveze naj prinese s seboj osebno izkaznico, nakar mu bo člansko izkaznico oskrbela planinska sekcija. V obratu kemija 1 hlače: 22029 in 22032. Kemija II OOB hlače: 51018, 31018 in 31037. V transportnem oddelku hlače 51043 in 31075. V obratu energetika bluza 41002. O vseli navedenih številkah in zamenjavi smo obvestili mojstre in obratovodje po skladiščnikih ali pismeno, da nadalje ukrepajo. V pralnici smo od 23. 5. do 21. 12. 1963 oprali 6444 bluz, 6324 hlač, 1833 delovnih plaščev, 792 ■srajci, 665 spodnjih hlač, 2916 rjuh, 6850 brisač, 1668 prevlek za blazine, 1330 predpasnikov, 150 kap, skupaj 28.972. Od tega zakrpano 2610 bluz, 3303 hiač, 274 delovnih plaščev. 472 srajc, 213 spodnjih hlač, 23 rjuh, 310 predpasnikov, skupaj 7.212. V kratkem obdobju se je že pokazala rentabilnost pralnice tudi, če ne upoštevamo, da imajo delavci čiste, zakrpane obleke. Ce pogledamo porabo delovnih oblek, bomo videli precejšnjo razliko, na primer v letu 1962. Od 1. 5. do 21. 12. je bilo razdeljenih 150 garnitur oblek več, kakor lansko leto v istem obdobju, pri tem upoštevajmo, da CINKARNA CELJE razpisuje SPREJEM UČENČEV V POKLICNO ŠOLO V ŠTORAH IN SICER: 15 UČENČEV ZA KOVINSKO STROKO (strugarji in strojni ključavničarji). Učna doba traja 3 leta s pričetkom februarja 1964. Pogoji za sprejem so naslednji: Uspešno končana osemletka. Rok prijave je do 31. januarja 1964. V prošnji za sprejem naj kandidati navedejo ali želijo stanovati v Domu učencev v Štorah, ali bodo stanovali doma. Kandidati morajo za sprejem predložiti: 1. Lastnoročno napisano prošnjo (z natančnim naslovom) 2. Zadnje šolsko spričevalo 3. Izpisek iz rojstne matične knjige 4. Zdravniško spričevalo, izdano od šolske poliklinike 5. Lastnoročno napisan življenjepis. Učenci prejemajo nagrade po Pravilniku od delitvi osebnih dohodkov, poleg tegu pa plača podjetje tudi šolnino. , CINKARNA — CELJE Kadrovski sektor ŠPORT, Cinkarna: l\\S - Celje 5:1 brez točke. Prva polovica plasiranih igralcev s tega turnirja si pribori IV. kategorijo in bodo imeli pravico igrati na turnirju če-trtokategornikov, ki se prične v torek, dne 19. januarja ob 17. uri v šahovskem domu. Brzoturnirji Naša šahovska sekcija je v mesecu decembru organizirala brzoturnirje na katerih je na vsakem sodelovalo po osem igralcev. Izidi so bili takile: Prvi brzoturnir: Zmagal je Čeh s 6,5 točke, sledili so: Oblak, ing. Marjanovič, Ramšak Pohole, Zorko, Dimeč, Motoh. Drugi brzoturnir: Prvo mesto je zasedel Šnajder s 6 točkami, slede Jovanovič, Lazič, Arh, Stankovič, Krašovec, Oblak, Ramšak. Tretji brzoturnir: Na tem br- zoturnirju so si prva mesta delili ing. Klinger, Počivalšek in Šnajder, za njim so se uvrstili: Arh, Ramšak, Lazič, Čeh in Šalej. STRELJANJE Mladinci Cinkarne četrti V nedeljo, 24. novembra 1963 je Občinski komite ZMS Celje skupno z odredom PVV pri ONO Celje izvedel strelsko tekmovanje v počastitev 20. obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije. Tega tekmovanja so se udeležili tudi mladi strelci iz Cinkarne, ki so v močni konkurenci med sedmimi ekipami dosegli četrto mesto. Ob tej priložnosti je treba grajati vse tiste mladince, ki se tekmovanja niso udeležili in tako zapravili svoji ekipi možnost za osvojitev prvega mesta. VAŠ KOTIČEK Namenili smo se, da pričnemo v pričujoči številki »Cinkar-narja«, z novo rubriko, ki se bo imenovala »Vaš kotiček«. V tem kotičku bomo govorili o praktičnih nasvetih z vseh področij za delovno ženo, da pa ne bi bilo zamere, bomo prav tako radi svetovali tudi, močnejšemu spolu’. V kotičku smo pripravljeni odgovarjati na morebitna vprašanja kot na primer s področja osebne higiene, lepega vedenja, praktičnih nasvetov za dom itd. Za začetek vam postrezimo z dvema drobnima nasvetoma: — Pred durmi je zima, delate na prostem brez rokavic in vas rado mrazi. Pri tem so vaše roke izpostavljene vetru, vlagi in mrazu ter vam prično pokati. Da ne bi JI mosliii noše KNjlZNICE Dedek Mraz obiskal Cinkarno Dvorana je bila polna. Vsi smo nestrpno pričakova'i Dedka Mraza, toda znašli smo se v deželi pravljic. Slišali smo zgodbo Rdeče kapice, lovca in Sneguljčice pa tudi nagajivi Veter se je predsta vil. Največje veselje pa nam je pripravil Dedek Mraz. Revežu se je tako mudilo, da je izgubil kučmo. KAJ SO JEDLI? — Kaj se pa ti pražnjarji tako kislo držijo kot da bi jim kure kruh pozobale? Saj so jim ga, ko pa imajo kislo zelje brez kruha za malico, pod naslovom: »HAŠE«, oni pa pravijo »HA NE«. bila koža preveč razpokana, jih po temeljitem umivanju natrite z glicerinom, kateremu ste primešali nekaj kapljic limonovega soka. Roke vam bodo čiste in koža na le-teh bo postala mehkejša. — Prav je tudi, da negujemo noge. Dnevno umivanje nog je nujno potrebno. Važno je tudi. da si redno strižemo nohte. Pravilno se nohti režejo v polkrogu, ker sicer pri ravnem striženju nastanejo razne vrastline in vnetja (zanohtnice). Da se izognemo žuljem in kurjim očem kupujemo udobno in mehko obutev. Marsikdaj je pretesna obutev tudi vzrok, da nas v noge rado zebe, zaradi nepravilne cirkulacije krvi. Na mehkem, lepo zelenem igrišču Glazije sta se novembra pomerili moštvi PNS Celje (nogometni sodniki) in Cinkarna. Vreme je bilo primerno hladno, samo žal nekoliko vetrovno, kar pa obe moštvi ni oviralo, da pokažeta zrel nogomet. Okoli 1000 gledalcev je prišlo na svoj račun. Glavnemu sodniku Zorku Ivanu (pomočnika sta mu ibila Špoljar ter Korošec) sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: PNS Celje: Žičkar, Fink, Ko-ražija (Markovič), Čretnik (Ze-čevič), Jerkovič, Pavlič, Čer-njakovič, Jelič, Golaš, Pleterski. Petrovič. Cinkarna: Leban, Vodmar, Spat, Leskovšek, Posinek, Šmon, Ilijevski, Vesič, Nikolič, Markovič in Tomaž. Ko je sodnik zažvižgal, so igralci PNS Celje krenili v silnem napadu s svojim srednjim napadalcem Golašein na čelu. na vrata Cinkarne, toda žal brez uspeha. Obramba (Posinek, Vidmar, Spat) je bila vedno pripravljena. Če bi omenjenim trem branilcem kaj spodletelo, je bil v vratih pripravljen kot panter na skok, seveda ne na človeka, ampak na žogo, da nasprotniku prepreči zadetek. Po desetminutnem navalu na vrata Cinkarne, je Cinkarna le uredila svoje vrste in odgovarjala nasprotniku z vedno bolj nevarnimi napadi. V dvajseti minuti je prišlo do nekoliko komične toda zelo nevarne situacije. Igralec Cinkarne, tov. Šmon je prejeto žogo ravno krotil z vsemi močmi, na kar priteče od zadaj v nekoliko sključenem. toda brzinsko dovršenem stilu robustni srednji napadalec PNS Celja, tov. Golaš (težak cca 100 kg). Karambol je bil neizbežen. Sodnik Zorko, ki jc sodil zelo dobro (9 točk), je ocenil prekršek za zelo hud (kot potres 9 stopnje) in dal možnost tov. šmonu. da izvede prosti strel. V 27. minuti prvega polčasa je igralec PNS Celja, tov. Čer-njakovič, z lahkoto preigral Špata in Leskovška, podal žogo svojemu stalnemu sosedu tov. Golašu, ta mu jo je vrnil in s prejeto žogo mojstrsko ukanil branilca Cinkarne Posineka. I/ mrtvega kota, 5 m od vrat, je silovito streljal in PNS Celje je bilo v vodstvu z 1:0. Vratar Leban je seveda posredoval, ampak v stilu sestreljenega vrabca. V prvem polčasu jc bilo še nekaj obojestranskih napadov, toda igralci Cinkarne so imeli več priložnosti za dosego zadetka. V drugem polčasu sta bila tempo in kvaliteta nogometa zopet na zavidni višini. Takoj v začetku je kazalo, da moštvo »Cinkarne« hoče ukaniti nasprotnika. To jim je tudi uspelo že v 40. minuti, ko je Posinek (sedaj napadalec) pognal žogo mimo vratnice in nemočnega vratarja Žičkarja v gol. Rezultat je bil 1:1. Po izenačenju je bilo moštvo PNS Celje kot razbita četa in žoga je »romala«, po zaslugi izvrstnih napadalcev Posineka, Ilijevskega ter Vesiča še 4 krat v njihova vrata. Vesič je bil v taki formi, da bi bil resen kandidat za moštvo Kladivarja. (Naj mi omenjeni igralec oprosti, kajti takšne igre jaz osebno vidim le po televiziji in še to, kadar prenaša Evrovizija). Toda kljub rezultatu 5:1 za Cinkarno, so bili pred vrati včasih zelo razburljivi trenutki. V nekem napadu je srednji napadalec PNS Celja, Golaš v 16 metrskem prostoru želel spraviti žogo v vrata »Cinkarne«. Branilci »Cinkarne« so nastopili kot razjarjeni sršeni. Najbolj borben je bil Nikolič, ki je tov. Golaša dobesedno stlačil k tlom. Sodnik Zorko ne bi užival takšnega ugleda, če ne bi pokazal na belo piko, najstrožjo kazen — 11 metrovko. Predno je sodnik prisodil hudo kazen, je bil Golaš na zemlji in z glasnim stokanjem komentiral prekršek, ob žvižgu pa je bil kot prerojen zopet na nogah, ter seveda takoj zmožen realizirati 11-matrovko. ,V tem trenutku mu je bila sreča nenaklonjena in njegov strel je šel mimo vratnice v out. Ob tej priliki bi se v imenu igralcev Cinkarne zahvalil odbornikom PNS Celje, ki so o-mogočili to nogometno srečanje in za spominski pokal, ki smo si ga priborili s to zmago. Najboljše ocene, oziroma pohvale zaslužijo pri NPS Celje: Golaš, Pavlič, Fink, Žičko, Černjavič in Jerkovič, pri »Cinkarni« pa Vesič, Posinek, Kijevski ter jcelotna obramba z Lebanom na čelu. ŠAH Kvalifikacijski turnir Kvalifikacijski turnir za dosego četrte kategorije se približuje koncu. Od dosedaj odigranih partijah je stanje na tabeli takole: vodi Lazič, ki je dobil vse partije in nabral 8 točk, Ramšak ima 7 točk. Čeh 6,5, ing. Brglez 6. Stankovič 5. Zorko 4. Pohole 3.5, Motoh 3, Veber 2, Bajramovič in Oblak po 1 in Krašovec Knjige: Bronštejn J. N,., K. A. Semcndjaev: Matematični priročnik. Ljubljana 1945. Kogej I*.: Organizacija in psihologija dela. Ljubljana I9j3. Koriščenje olpadaka u industriji. Beo-grud 1945. Mctalstatistik 1953—62. Frankfurt am Main 1965. Statistika spojne trgovine FNR Jugoslavije. Januar—septembnr 1962. Beograd 1963. Ceni načrti iu programi, kemija in kemijska tehnologija. Fakulteta zn naravoslovje in tehnologijo. Ljubljana 1963. Revije: Analytical Cheinistry 1963, št. 11, 12. Angcwandto Chemie. 1963, št. 21, 22. American byestuff Reporter. 1963. št. 19, 29. Automntika. 1963, št. 3. Agrohcmija. 1963, št. 11. Battellc Technical Revievv. 1963, št. 10 BASF. 1965, št. 3. Bilten dokumentacije. 1963. A« Biljnn proizvodnja, št. 11. C: Metalurgija, št. 11. D: llemija i hemiska industrija, št. 11. Chemiker-Zeitung, chcmisclie Apparatur. 1963, št. 21-24. Cvetnye inctally. 1965, št. 10, 11. Ekonomska jcdinica. 1963, št. 12. Engineering and Mining Journul. 1963. št. 9, 10. Finish Trade Revievv. 1963, št. 137. Informacije »Rade Končar«. 1963, št. 33. Iron Age Metalvvorking International. 1965, št. 12. Journal of Metals. 1963, št. 10. Kemija u industriji. 1963, št. 10. Lingvist. 1963, št. 6, 7. Metal Industry. 1963, št. lš-22. M on tn n vvissenschnf Iliche Literaturberiehte B Mcfnllurgie. 1963, št. 11. Point, Oil & Colour. 1963, št. 3393-339S. Produktivnost. 1963, št. 10. Referativnyj žurnal. Himija. 1963, št. 18, 19. Melolliirgija, 1963, št. 11. Elektrotehnika i energetika. 1965, št. 1«. Revue des produits chimiques. 1963, št. 1515. Kudarsko-metalurški zbornik. 1963, št. Iludy i metale niezelaznie. 1953, št. 10. Standardizacija. 1963, št. 10. 11. 'lrade vvith Grčeče. 1963, št. 16. Usines d'aujourd hui. 1963, št. 77. Vucnique. 1961, št. 1—4, 1962, št. 5—S, 1963, št. 9, 10. Zaštita materijah:. 1963, št. 9. Z gore Oljke na Uršljo goro Kdor je po napornem gorjanskem krstu srečno preživel precej deževno in viharno noč na Gori Oljki (754 m), je zjutraj zlahka rešil uganko, čemu so nadeli restavraciji na tem »vršičku« spoštovanja vredno ime Planinski dom. Po čudovitem razgledu bi zlepa ne našli take planinske postojanke. Komur ni do trudapolnega pehanja na Kršne vršake, a mu oko želi poleteti v daljavo, naj se le poda semkaj. Ne bo razočaran, saj ga avto postavi kar na vrh v sredo širnega obzorja. Obetal se je lep dan. V pičli uri nas je avtobus povedel skozi Novo Velenje k Andrejevemu domu na Slemenu (1096 m). Zal se je velika večina tovarišev in tovarišic odločila za zapoznelo sončenje in opustila misel na končni cilj — Uršljo goro. Tudi njihov ultimat je bil hud: Ob petih gremo domov«. Le štiri urice so preostale za 5 ur hoje. Tvegali smo. Cilj mora biti dosežen. Štirje smo pač morali prezračiti knjigo »Nazaj v gore«. Peti — novopečeni Črnuh — pa je tudi želel dokazati, da je bil vreden gorjanskega krsta. Na vrhu Plešivca (1696 m) nas je pozdravil snežni metež. K sreči je bil planinski dom. še odprt ter nam nudil zavetje, dokler se ni, vsaj toliko razvedrilo, da smo pokukali tja dol na Koroške ravnine in k daljnemu Velikemu Kleku. Tudi za prešerno kepanje smo še našli dovolj časa. Potem ,pa spet divja jaga na Sleme — z uro v roki. Saj je šlo za minute. Morda pa tudi za to, da si operemo gorjansko vesi. Uspeh: dve štampiljki več v dnevniku prve slovenske planinske transverzale, vesela zavest, da smo zapozneli zimi ugrabili še en prelep izlet, kupček zimskih posnetkov v jeseni in presenečenje tovarišije na Slemenu ob nepričakovani prezgodnji« vrnitvi. Sedaj pa prepustimo za nekaj mesecev planine novopečeni smučarski sekciji. si Tudi to pot so naši napadalci premagali nasprotnikovega vratarja KADROVSKE VESTI V novembru so prišli v podjetje: Avgust, ščopulovič Dimitrije, Pepevnik Jože, Čičoc Todor, Kračunovič Vlasti-mir, Copcr Vinko, Guček Jože, Bobob-čevič Aleksander, Savljeskovič Djordje, Stančulovič Dušan, Kiker Marta, Mernik Janez, Bobek Anton, Teržan Milan, Spasič Ljubiša, Govedič Alojz, Arifi Femi, Rifel Manfred, Borlak Alojz, Njmič Ak-senti, Zorič Marjan, Cakš Martin, Mladenovič Dimitriie, Vidovič Pavel, Kar-nič Dušan, Laznik Franc. Grah Miha. Krstič Danilo, Maksimovič Mladen, Milojevič Momir, Miloševič rc i N UL A CZ. *\O0AW & A 50 L jLA- - 6A.LOU 6L£A8 > l N D U S T R l V 3 /k L R U S PbGOINi VS.ZIMK >A k O •100 x STANOV J u sjttADB oevov S C 300 v'zr 1 STARlft D d > S T Paol VALE«y >P V/ UPRAV OE4AN >D S G*Ui Pl »vtik H O M E R VOLU* ENOT*. N UVVTA SUKA > l WL O N A UT tl HA -cafcgAj bON>*UA LOVA 't »ftOtZVOD b E L l v L o HAROO« PL K S >k o L O S L. L MU. MOTA V o * • IMULL-foll« KOAVifM J IMI > K A T 3 A AfcOAl.ll- rnOATu* KOALI 'S/ T A T 1 S T \ k H TUI 1*0- A E FoSvoo VEZNIK. P Polam«, r UaHlO fR »OKI K. -o«*, > V R T N A R PC.O'*vOD <& © vz >p L ptSMiov 'v 'v' t C V l N A MS QBAL»« KAPTt ato -MfU. »ort* PRtNou >N A PROtZVOb <§$ U P E R F O S pfcNAft Č v A T A.VAV6-*! }uu c OClbo** OfBCMl A T e joeov LA MITlE >s 1 R P« MLAD & 5oo Lito T> 'D 0 o D E C VEZNIK. P0UUI INCMTI ,u raoizv ee A l KOM [G A V L \ c A lofcMNA r>fi KOONA R U L E N/ T A PRVMPA K V" R i T 1 ve. A PftOITV GaM3 >i 1 T 0 P O R SlL> na N 0 3 A POsottl v *sv FBANCm A R V G O N 1 2 \ME PtULCUZU >l P A L R O /A A R Pmux, >S A ve. T 'V' Z. H A Naša lokomotiva Nekoč krepka in močna sem bila pri železnici svoje sem odslužila. čeravno veliko z mene so sneli cinkarnarji le so me vzeli. Naloga je moja sedaj taiku, da >dumferca< zavidu mi vsaka saj valjarci niso ostali brez »pare« onim s Plk-a dajani svoje sčarec. Dim moj gosti posušil jih bo do kosti naj potem še nekdo reče. da rodil se je brez sreče. Prejeli smo štiri podpise k sliki, izmed katerih je najboljši ta, ki ga objavljamo. Avtor — tov. Snajder. Im prejel nagrado 10«« din Dvojne stopnice Vsaka beseda je sestavljena iz dodatne črke. 1. Kratica za utežno mero kemijski simbol za kisik, 2. Arabski žrebec — avtomo-biska oznaka za Gorico, 3. Šahovski izraz —nogometna vrata, 4. Predmet, naloga — gaji, nizki griči, 5. Čistilno orodje —pokvarjeno, načeto z glivicami, 6. Hujšati, slabeti - kraj na Hrvaškem, 7. Proizvod Cinkarne — pomožno tekstilno sredstvo, proizvod Cinkarne. Požarno varnostna služba Požarno varstvena služba ima sedaj v vsakem obratu v naši tovarni nameščene ročne gasilne aparate. Na najbolj dostopnem mestu so obešeni ročni gasilni aparati za gašenje začetnih požarov. Zavedati se moramo, da z ročnim gasilnim aparatom lahko preprečimo požar, ki bi pozneje lahko uničil mnogo naših dobrin. Ko se požar razširi je brez uspeha gasiti z ločnim gasilnim aparatom, tedaj je nujno, da imamo na razpolago gasilno orodje. Seveda moramo poklicati pri takih požarih še gasilsko službo, da pride na kraj nesreče z orodjem za gašenje večjih požarov. Važno je, da poznamo naše ročne gasilne aparate in da vemo, kaj se z njimi lahko gasi. Imamo 4 vrste ročnih gasilnih aparatov: na vedo, na peno, na prah in CO,. Seveda pa vsi aparati niso za vsako vrsto požara. Vsak aparat ima svojo dobro in tudi slabo stran. Na primer: z aparatom na vodo /ie smemo gasiti elektrike, lahko Cinkarnarjeva pošta SPOŠTOVANI TOVARIŠI! Dve leti sem bil zaposlen v aglomeraciji v Cinkarni. V tem času sem se že precej naučil govoriti slovensko. Ker se nahajam na odsluženju kadrovskega roka daleč od vas, dragi tovariši, se bojim, da bom pozabil slovensko. Prosim vas, pošljite mi glasilo Cinkarnar, radoveden sem namreč. kako se razvija vaš kolektiv. Vsem skupaj želi srečno Novo leto in vas tovariško pozdravlja Darda Mirko V. P. 4519/8 BITOLA SR. Makedonija ZAHVALA Presenečen sem bil, ko sta me obiskala tov. Albin Zupanc in tov. Franc Feguš iz superfosfa-ta. Nastalo je prisrčno vzdušje. Oba tovariša je zanimalo moje zdravje. Razveselila me je njuna skrb za moje počutje. Pogovor je nanesel na potek proizvodnje ekonomske enote. Nad vsem sem bil zainteresiran, kdaj bomo začeli z gradnjo novega obrata, ki ga zelo potrebujemo, da bi lahko povečali proizvodnjo in izboljšali kvaliteto. Povedala sta mi. da se bo to kmalu zgodilo, ker stare naprave ne inoreio zadostili potrebam naših tržišč. Razveselilo me je obratovanje novega obrata »litopon«, ki je začel obratovati s polno zmogljivostjo. Zahvaljujem se tov. Albinu Zupancu in tov. Francu Fegešu, ki sta me obiskala ob dnevu Republike in prinesla Imgato darilo, katerega mi je podarila ekonomska enota superfosfata. Čeprav sc nahajam no zdravlieniu v Novem Celju, sc mi zdi, da živim med njimi, kot član delovnega sestava njihove enote. Vsi cinknrniški pacijenti iz Novega Celja vam želimo srečno in veselo novo leto. Zevnik Franc vnetljivih tekočin. Električne naprave lahko gasimo samo z aparatom na C02 in z aparatom na prah. Z aparatom na peno gasimo lahko vnetljive tekočine, ne smemo pa gasiti z njim električnih naprav. Namen članka je, da vse člane kolektiva seznanimo zakaj so ročni gasilski aparati nameščeni po obratih. Istočasno pa vas epozar-jamo, bodite vedno budni pri svojem delu in pripravljeni v nesreči takoj pristopiti h gašenju, če je to potrebno. Ker st eravno vi najbliže, če se pojavi požar na različnih delovnih mestih, je važno, da tudi poznate te ročne gasilne aparate. Požamo-varncstna služba je že imela z mojstri in preddelavci tečaje o preventivnih ukrepih in delu z ročnimi gasilnimi aparati. Prepričani smo, da so vam mojstri in preddelavci že razlagali, kako lahko pride do nesreče in kako se lahko z ročnim gasilnim aparatom nesreča prepreči, da ne pride do katastrofalnega požara. Zaradi tega je zelo važno, da smo vsi seznanjeni z omenjenimi napravami, kako ravnamo z njimi, če se pojavi požar na delovnem mestu. Nadalje mora biti skrb vsakega posameznika, da do požara ne pride., kajti zavedati se moramo, če ne bomo takoj začetnega požara omejili, lahko nastane katastrofalni požar, ki pa je useden za nas vse, ker uniči vse dobrine, ki jih je ustvarila vaša roka. Zato moramo biti previdni na vsakem koraku in upoštevati preventivne mere, da do požara ne pride. To je skrb nas vseh, na vseh delovnih mestih v naši tovarni. Vsi moramo biti poučeni, kakšna nevarnost nam preti na posameznih delovnih mestih. Upamo, da boste pravilno razumeli potrebo, da na vsakem koraku čuvamo dobrine, da nam jih požar ne uniči. Upoštevati moramo navodila in opozorila požarnovarnostne službe, ki nas opozarja na nevarnost, ki jo lahko napravi požar. ■sr sir Objavljamo spored filmov, ki jih bomo ^gledali v celjskih kinematografih,od 15. januarja do «. februarja. KINO UNION: Od lb. — 20.__1. »ZLATO SEDMIH GRI- ČEV«, ameriški barvni Cs film Od 21. 2-1. I. »FRA DIAVPLO«, ame- riški VV film Od 25. 27. I. »LjlJBAVNI PAR«, fr. VV film Od 2S. - 51. 1. »BILO JIH JE SEDEM*, angleški VV film Od 1. 4. 2. »PRIVATNO ŽIVLJENJE BB«, francoski barvni film Od 5. -8. 2. »ČLOVEK NA FOTOGRAFIJI«, jugoslovanski film Od 9. - 11. 2. »LEGENDA O SIBIRSKI ZEMLJI«, ruski barvni film Od 12. - 14. 2. »DEKLE V IZLOŽBI«, italijanski VV film Od 15. - 19. 2. »DAJ DA SE LJUBIMO*, ameriški barvni Cs film KINO METROPOL »VSO DOLGO NOC«. Od 16. — IS. 1. angleški film Od 20. - 25. 1. »ČLOVEK IN ZVER«, jugoslovanski film Od 24. - 27. 1. »KORZIŠKI BRATJE«, italijanski barvni Ca film Od 2». - 31. 1. CAS BREZ USMILJENJA , angleški film Od 1. - 4. 2. »VELIKAN IZ RODOSA«, itnlijansko-španski barve* Cs lilm Od 5. — r. 2. GOLI OT3K«, japonski Cs film Od 8. - II. 2. »NEVAROVANI TOPOVI«. ameriški barvili Cs film Od 12. - 13. 2. »V SPOPADU«, jugoslovanski film Od 14. — 16. 2. »OKUS PO MEDU«, angleški film MATINEJE: ameriški barvni 19. 1. »KRALJ IN JAZ« Cs film 26. I. »NENAVADNA AMERIKA«, fran coski barvni Cs film 2. 2. »COUBOY*. ameriški Cs film 9. 2. »KAROLINA REŠKA«, jugoslovanski barvni film 16. 2. »TISTEGA LEPEGA DNE«, jugoslovanski film Predstave so vsak dna ob 16., 18. in 20. uri. matineje ob 10. uri dopoldne. Spored objavljamo po podatkih kino-podjetjn Celje in zn spremembe ne odgovarjamo. Noši gasila pred 5. kongresom gasilske orginlracije Luni je bil 5. kongres gasilske organizacije in je bilo posvečeno celo leto predkongresni dejavnosti. Tudi člani gasilskega društva Cinkarne so se lotili predkongresnega dela. Udeležili smo se .predkongresnega zborovanja v Novem mestu, dne 27. 10. 1963. kjer je prišlo preko 1000 gasilcev iz Slovenije. Obenem smo se udeležili otvoritve novegu gasilskega doma v Novem mestu. V tem domu ho sedež dolenjskih gasilcev. Prisostvovali smo veliki gasilski vaji, ki jo je izvedla ljubljanska poklicna brigada na poslopju Občinske skupščine Novo mesto. V tej vaji je bilo pokazano sodobno orodje in način reševanja i|K>nesre-čencev. Kongres je sprejel več pomembnih sklepov in program nove ob- like požarne varnosti. Vsekakor bo novi statut /. ostalimi dokumenti, ki so jih na kongresu obravnavali, pomemben prispevek k utrditvi naših gasilskih organizacij, bodisi poklicnih, industrijskih in prostovoljnih. Zavedati se moramo .pruv vsi, da je požarnovarnostna služba važen člen našega družbenega dogaju-nja. Ne sme nam biti vseeno, kako je urejena požarnovarnostna služba po naših podjetjih, vaseh in mestih, ker je lc-to glavni vir gospodurskega potenciala naše celotne družbe. Zaradi tega Im) tudi kongres postavil trdnejše temelje celotni požarnovarnostni službi v Sloveniji.