Naj živi 29. november - veliki praznik narodov Jugoslavije II. zasedanje AVNOJa je postavilo trdne temelje FLRJ Nacionalna osvoboditev in enako-pravnost jugoslovanskih narodov sta bila med osnovnimi cilji narodno-osvobodilne borbe Ijudstva Jugo-slavije. Zato ni bilo nič bolj narav-nega, da je II. zasedanje AVNOJ-a sprejelo sklep: federativno ureditev notranjega sožitja jugoslovanskih narodov v enotni drsavni skupnosti, v federativni Jugoslaviji. Taka reši-tev nacionalnega vprašanja je ustva-rila iz nekdanje ječe narodov krepko skupnost, ki se je borila do zmage in v kateri so narodi že i> boju so-delovali. Po osvoboditvi so sklepi II. zase-danja AVNOJ-a v vsakdanjem živ-Ijenju in v medsebojnih odnosih ju-goslovanskih narodov dobivali vedno novo vsebino. Is dneva v dan so bili trdnejši pogoji za sodelovanje na-rodov v njihovem razvoju in obrambi nacionalne svobode. Rasla je pomoč kulturno naprednejših kulturno za-ostalim, pomoč gospodarsko mocnej-ših tistim., ki so bili sibkejši. Ze prva leta skupnega življenja v nacionalno tako različni državi, kakršna je Ju-goslavija, so v celoti potrdila sklepe II. zosedanja AVNOJ-a kot vir ne-zlomljive notranje moČi nove Jugo-slavije in dali osnovo vsem ogrom-nim uspehom, ki so jih narodi Jugo-slavije dosegli v letih obnove in gra-ditve. Brež take reŠitve nacionalnega vprašanja bi nikdar ne dosegli to-likšnih delovnih podvigov v raznih republikah, pri katerih so dejansko sodelovali vsi narodi. Ne bi imeli proge šamac—Sarajevo, proge Brč-ko—Banoviči, ne gradila bi se s ta-kim tempom cesta »Bratstva in enot-nosti«; ne im-eli bi Železnikov, ne Novega Beograda, Nove Gorice, Tito-grada in toliko drugih mest, katerih graditev označuje prav to, da pri njih sodelujeio delovne sile vseh na-rodov; ne bi se indtcstrializirale tako naglo najbolj zaostale pokrajine, kot so Bosna, Hercegovina, Makedonija, Črna gora, ne bi tako hitro napre-dovale bolj razvite republike, kot je n. pr. Slovenija. Pravilna rešitev nacionalnega vpra-šanja je dala osnovo za naš petletni plan. Izgraditev države, industriali-zacija in elektrifikacija države se uresničuje zaradi pravilne nadonal-ne politiJce, ki sloni na nesebični po-moči ene republike drugi in ki gre za tem, da dajemo večjo pomoč tja, kjer so večje potrebe. Iz ts rešitve izvira vsestransko gospodarsko dvi-ganje in krepitev Ijudskih republik, tako da se morejo neovirano razvi-jati na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja ter biti ob-enem harmonični deli celote — Fe-derativne Ijudske republilce Jugo-slavije. Tu je razlog, da dajejo go-spodarsko bolj razvite republlke vse-stransko pomoč manj razvitim repu-blikam, da bi se zaostalost vseh po-krajin čim prej zabrisala. Odtod iz-vira vztrajen, neizprosen boj proti vsakršnemu poizkusu rušenja in sla-bitve enakopravnosti, bratctva in enotnosti Jugoslavije, kakor tudi boj za enotnost, delovnega Ijudstva in za obstoj njegove države. Odtod izvira vztrajen boj za iskoreninjenje bur-žoaznega nacionalizma, šovinizma, podcenjevanje drugih ndrodov, nji-hove zgodovine, kulture, njihovih zmožnosti in zaslug. Načelo enotnega socialisiičnega gospodarstva nujno uveljavlja na-čelo gospodarske enakopravnosti re-publik. To načelo izloča sleherne možnosti nacionalnega zatiranja in izkoriščanja. Vse politične in nacio-nalne pravice naših narodov, pribor-jene v narodno-osvobodilni vojni in zagotovljene v naši Ijudski demo-kraciji, nudijo vsa sredstva za pra-vilno nacionalno politiko tudi v go-spodarskem pogledu. Dolžnost za vse naše narode in republike je, da preko vse državne akumulacije in njene razdelitve pomagajo graditi zaostale republike. Pomagati eni republiki, se pravi pomagati ostalim Ijudskim re-publikam, lcer hkrati ustvarjajo go-spodarske pogoje za skupne koristi. Če danes po petih letih zgodovin-skega II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu gledamo na vsebino njegovih sklepov, vidimo, kako v resnici pomenijo novo razdobje v zgodovini jugoslovanskih narodov. Z njimi so bili postavljeni trdni temelji močne države enako-pravnih narodov, ki je takrat rasla še iz krvij trpljenja in naporov teh narodov. Ves nadaljnji razvoj Jugo-slavije je pokazal, » ... da je nova ; Jugoslavija rczultat prepričanja na- I rodov Jugoslavijej da je federativna, Jugoslavija najboljša in najbolj trd-na oblika za r.iaksim-alno zavarovanje svobodnega razvoja slehernega iztned njih.« (E. Kardelj, Pot nove Jugo- ! slavije, str. 66.) Ta rešitev je ustva-rila enotno silo milijonov Ijudskih množic jugoslovanskili narodov naj-prej pri delu za obnovo, potem pa pri uresničevanju nalog našega prvega ¦ petletnega plana. Ob taki trdni skup- ¦¦ nosti se nam še ji^,nejp, odpirajo perspektive močnega razvoja celotne Jugoslavije, kakor tudi njenih fede-rativnih eno%, velikega gospodarske-ga in kulturnega napredka njenih narodov. Zaradi tega je 29. november oblet-nica II. zasedanja AVNOJ-a in hkrati tudi obletnica proglasitve republike v Ustavodajni skupščini — praznlk naše Ijndske države, praznik repu-blike, njene ustanovitve leta 19Jj3 in njene formalne proglasitve 19^5. leta. To je dan, ki ga vse naše Ijud-stvo slavi kot praznik Ijudsko demo-kratične revolucije, ne zato, ker bi se ona na ta dan pričela ali dokon-čala, temveč zato, ker pomeni 29. no- i vember temeljito prelomnico v nje- : nem razvoju* Z odkritjem spominske plošče smo počastili spomin našega junaka J. Lacka V nedeljo okoli 10. ure dopoldne se je ljudstvo iz okolice Ptuja zbralo na Kvedrovem trgu, odkoder je v po-vorki krenilo na domačijo padlega junaka in največjesra sina ptujskega okraja tov. Jožeta Lacka v Novi va&i. Zastopano je bilo članstvo Par-tije, OF, oblasti, JA, sindikata, mla-dine in pionirjev. Pred Lackovo domačijo je množica pričakala člana Poiitbiroja CK KPS in ministra za prosveto LRS tov. dr. Jožeta Potrča, ki je po državni hiru-ni in otvoritvi svečanosti po pred-sedniku KO ZB NOV v Novi vasi odkril spominsko ploščo. Vod JA je oddal trikratno počastno salvo iz pušk. Tov. Potrč je v začetku svojega govora dejal: »Sponun na pacnega junaKa bo iz leta v leto tein boij rasel, čim bolj bo rasla zavesi, nase-ga ljudstva, zavedajoč se, da gradi sabi lepso boaoenost — sociaiLiem.* V nadaijnjih besedah je orisal veli-ko delo padlega Lacka, ki se je že v predaprilski Jugosiaviji boril za delavske in kmečke pravice. Zrasel je iz prve partijske celice v želez-niški dolavnici v Ptuju, ki jo je usta-novil sam tov. Potrč, se pravi, da je Lacko kot kmet preko delavstva pri-šel v Partijo. V Partijo je sačel gle-dati z zaupanjem, ko se je kot so-mišljenik SLS razočaral nad izda-jalskinii vrhovi buržoasnih politienih strank in njiliovimi neljudskimi pro-grami in načoli. Kot dosleden borec za pravice izkoriš5anih je bil leta 1933 sprejet v Partijo, kjer ^se je pozneje, kot pravi tov. Potrč, »teme-ljito lotil tudi najtežjih problemov znanstvene ideologije Marksa in En-gelsa«. Po njegovem delu ga je spo-znalo ne samo ljudstvo Slov. goric, okolice Ptuja in severne Slovenije, temveč vss delavstvo Slovenije, ki mu je leta 1910 na partijski konfe-renci pod Zalogom, kateri je prisost- voval tudi tov. Tito, dalo zaupanje, da je bil izvoljen za člana CK KPS. Tudi na V. državni konferenci v Za-grebu je sodeloval kot delegat, kjer so bili dograjeni temelji za narodno-osvobodilno borbo. Zvest načeloin borbe za pravice delovnega Ijudstva se je takoj po kapitulaciji pred-aprilske Jugoslavije skupno z osmi-mi tovariši uprl okupatorju. 0 njem je govorilo vse zavedno in pošteno ljudstvo Slovenskih goric. Vendar pa velikega osvobodilnega dela ni mogel končati, ker je bil izdan. Avgusta 1. 1942. so ga ujeli ter v ptujskih zaporih mučili, kjer je mu-čen umrl. Tov. PotrČ je še dalje imenoval imena sledečih padlih tovarišev, ki so se skupno z Lackom v istem od-delku borili: Kramberger Franc, Osojnik Franc in trije bratje Reši, skojevci. »Take junake«, je dejal tov. Potrč, »je lahko vzgojila samo taka Partija, kot je naša.t Tov. Belšak Franc je pozdravil in nagovoril množico v iraenu OK KPS, 00 OF ter v imenu OLO v Ptuju. Sledil je enominutni molk, nakar je zastopnik pionirske organizacije z 1 živimi in vzpodbudnizni besedami po-zdravil padlega junaka. Gimnazi.js!ri I pevski zbor je zapel pesem »Kar bilo j je pod pepelom«, nakar se je sveča- 1 nost zaključila. Popoldne ob 4. uri je ljudstvo v navzočnosti tov. Potrča položilo ve-nee na grob junaka Lacka 4ia roest-nera—pokopališču. Tov. Potrč je ob grobu govoril o velikem delu Partije, ki je iz srede svojih najzaslužnejših članov in borcev dala tako drago-cene žrtve. Ljudstvo se je počasi razšlo z glo-bokim in trajnim spominom na člo-veka, ki se je boril in sanjal o svo-bodi, a je ni mogel dočakati. R. F. Naše delo Na čast 29. novembra izpolnujejo podjetja svoje letne plane Mehanična tkalnica je proglasila štiri udarnike 20. novembra se je delovni kolek-tiv MehaniČne tkalnice v Ptuju zbral v prostorih zadružne gostilne na Bre-gu k svečanosti, na kateri so bili štirje člani kolektiva proglašeni za udarnike. V uvodnem govoru je tov. Maučič Albert, upravnik tkalnice, pozdravil zastopnika ministrstva za delo, tov. Hribernika, zastopnika OLO, pod-predsednika OLO tov. Petrovič Jane-za in poverjenika za lokalno gospo-darstvo tov. Petrovič Alojza ter za-stopnika okrajnth proizvodnih pod-jetij tov. Hlupič Alojza. Nato je v kratkih besedah orisal borbo vsega kolektiva za izpolnitev plana od aprila dalje, ko je to pod-jetje z nacionalizacijo prešlo v obče-ljudsko imovino. Pptrebe, ki so med letom zahtevale povečanje proizvo-dne naloge, so nujno narekovale vod-stvu podjetja, uvesti delo v dveh iz-menah. Brez tesnega sodelovanja vsega delovnega kolektiva bi podje-tje te naloge ne moglo izpolniti. Ob visoki zavesti kolektiva je bilo z no-vo namestitvijo samo dveh delavcev ob izkoriščanju istih kapacitet mož-no, povečano proizvodno nalogo iz-polniti. Za ta uspeh se je treba za-hvaliti v veliki meri tudi v vseh fa-zah proizvodnje uvedenim normam, ki so bile postavljene strogo realno, pa jib. je kolektiv vendarle presegel. Pri tem preseganju norm so se odli-kovali pred vsem štirje člani in si- cer tov. »Ljubec Marija, Majhen Ka-tarina in žunko Nežika kot tkalke ter tov. Galun Jože kot snovalec. Ta Četvorica je v razdobju štirih mese-cev neprestano presegala norme za do 20 odst. in še več. To visoko pre-seganje tesno postavljenih norm ob istočasnem izboljšanju kvalitete iz-delkov je dalo upravi podjetja po-budo za predlog, da jih proglasi za udarnike. S svojim zgledom so dvi-gali ti štirje ves ostali delovni ko-lektiv in. v največji meri doprinesli, da je podjetje v čast obletnice pro-glasitve Republike še pred prazni-kom preseglo svojo obvezo oziroma letni plan za 40 odst. Velika je tudi njihova zasluga pri tem, da je pod-jetju bilo omogočeno, doseči v dru-gem polletju planirano znižanje pol-ne lastne cene. Del tega znižanja, ki odpade na razdobje julij-oktober, je podjetje že odvedlo kot prvo od vseh podjetij v okraju. S pravočasnim od- vodom dobiČka in amortizacije je enako vsem ostalim podjetjem za vzgled. Ta visoka stopnja finančne discipline, ki mnogim našim podje-tjem še manjka, je vsekakor vzgle-dna. Nato je tov. upravnik proglasil tov. Ljubečevo, Žunkovo, Majhenovo in Galuna za udarnike in jim ob plos-kanju tovarišev pri delu ter gostov izročil udarniške izkaznice ter na-grade. Tov. Petrovič Alojz jih je s svo-jim krajšim nagovorom pozval, naj se še v naprej v enaki in še večji meri prav vsi trudijo za dosego te-ga častnega naziva. Neoficielen del proslave so nato zbrani nadaljevali ob veČerji do no-či. V osebnih pomenkih so še izme-njavali izkušnje in prihajali do skle-pov, da hočejo res tudi v bodoče biti vzgled drugim podjetjem v okraju ter še bolj razviti že dosežene nspehe. Frenk Svečana akademija ob priliki petletnice II. zasedanja AVNOJ-a V ponedeljek zvečer se je zbralo prebivalstvo mesta Ptuja v dvorani »Titovega doma«, da proslavi svoj veliki praznik. V uvodnem referatu, ki ga je imel član OK KPS tov. Mavser Ivan, je bilo zajeto obdobje od zloma pred-aprilske Jugoslavije preko NOB pa vse do danes. II. zasedanje AVNOJ-a leta 1943. v Jajcu je veliki dan v zgodovini naših narodov, ko so sredi NOB in obenem ljudske revolucije bili pri nas postavljeni prvi temelji federativni ureditvi naše države, 29. novembra 1945 pa je naša država dobila svojo uzakonjeno obliko vlada-vine, države ljudske demokracije. Pester spored akademije, ki so ga pripravili mladina, JA, fizkulturniki, pionirji, gimnazijski pevski zbor in godba, je s svojo vsebino poudaril pomen teh dveh velikih praznikov. Krajevna ljudska odbora v Kicarju in Žetalah sta bila nagrajena od predsedstva vlade LRS Krajevna ljudska odbora vKicarju in Žetalah sta ob priliki 5. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a in 3. oblet-nice proglasitve FLRJ prejela od Predsedstva vlade LRS po en radij-ski aparat kot nagrado za požrtvo-valno upravno delo. Razen tega sta prejela pismeno pohvalo sledeče vsebine: V priznanje za Vaše požrtvovalno in uspešno upravno delo v letu 19^8 Vas Predsedstvo vlade LRS, na pred- log Okrajnega izvršilnega odbora, ob državnem prazniku 29. novembra 19^8 nagrajuje z radijskem aparatom, ki naj Vam uspešno služi za nadaljnje ideološko izgrajevanje in še uspeš-nejse delo Vašega odbora pri gra-ditvi socializma. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljubljana, 19. novembra 19^8. Generalni sekretar vlade LR8 Popit l.r. M Progovna sekcija presegla letni plan za 16.8% Delovni kolektiv sekcije za vzdrže-vanje proge v Ptuju je 13. novembra proslavil izpolnitev svojega letnega plana. Proslava se je vršila v sindi-kalnem domu železničarjev v Ptuju. Zbranih je bilo okoli 200 delavcev in uslužbencev, poleg povabljenih pa so bili prisotni zastopniki drž. železnic v Ljubljani, zastopnika Zveznega tajništva ter zastopniki političnih in strokovnih organizacij iz Ptuja. 0 Obširno poročilo o delu kolek^iva v letu 1948 je podal šef sekcije tov. Premk. Iz poroČila je razvidno, da je kolektiv sekcije na masovnem sestan-ku dne 6. septembra sprejel obvezo, da bo letni plan dosežen in presežen do II. kongresa KPS, t. j. do 11. no-vembra, in da je bil plan do pred-videnega roka res dosežen in pre-sežen za 16.8°/o. Dalje ugotavlja po-(Nadaljevan)e no 2. stiani!) iNadalievante a 1 HtranH ročilo, da je kolektiv sekcije opravil pri administrativnem delu okoli 8500 prostovoljnih nadur, delavske skupi-ne pa so normo presegle v povpreeju za 17.53("o, kar je mnogo pripo-moglo, da je bil plan predeasno \z-polnjen. Za presežek dela po normah je bilo delavcom izplačanih okoli mi-lijon dinarjev. Poleg tega je kolektiv sodeloval tudi pri gradnji zadružnih domov in to pri domovih Rogoznica, Grajena, Litmerk, Velika Nedelja, Podlehnik, Ivanjkovci, 2erovinei, Grlava in Ilriževci, kjer je bil ude-ležen s 7448 urami. Pri tej priliki so bili za vestno in požrtvovalno delo proglaseni tri udarniki in sicer >...7ariši Grajf Mar-tin, Kelnarič Avgust in Medved Leo- pold z denarno nagrado od 1000 do 1500 dinarjev je bilo nagrajenih 33 in pohvaljenih 76 delavcev Ln name-šcencev. Zastopnik glavnega direktorja tov. Kajfež, član OK KPS tov. 2ivic Jože kak'or tudi ostali zastopniki ra^nih organizacij in ustanov so v krajših govorih čestitali kot prvemu kolek-tivu sekcij za vzdrževanje prog, ki je dosegel in presegel svoj letni plan, poudarili važnost izvršenega dela za izgradnjo iii izrekli bodrilne besede za nadaljnje ustvarjanje na začrtani poti. Sledila je enodejanka »Lavorjev venec«, ki jo je predvajal kolektiv, ; nakar se je razvila prosta zabava v | tovariškem razpoloženju. Naše žene se pripravljajo na III. kongres AFŽ Slovenije Okrajna konferenca delegatk osnovnih orgonizacij AFŽ V petek, 26. novembra, se je vršila v Titovem domu v Ptuju okrajna konfe-renca delegatk, izvoljenih na zadnjih volitvah v odbore AF2. Ta konlerenca predstavlja eno najvažnejših priprav za III. kongres AF2 Slovenije, ki se bo vršil mes.6ca decembra v Ljub-ljani. Organizacijo AF2 v okraju je zastopala 201 ženo. Konferenci je prisostvoval org. sekre-tar OK KPS Grden Lovro, ZB je zasto-pal tov. Glavnik, razen tega sta bili zastopani organizaciji LMS in PZJ. Po izvolitvj delovnega predsedstva in kandidncijske komisije je o vlogi žene v gradnji 6ocializma v naši deželi refe-riral arg. sekretai OK KPS tov. Grden. V resoludji o osnovniih lekočih nalogah KPS. ki jo je sprejel II. kangres KPS, je poudatjena pomoč organizaciji AF2 in ženi-materi, ki se vključuje v izgrad-njo socializma. Veliko pažnje je treba posvetiti ženam v zaostalih krajih okra-ja, kot so Haloze in del Slov. goric. M&d revolucioname pridobitve NOB 6pada tudi pridobitev enakopravnoeti žene, ki je v predaprilski Jugoslaviji ni bilo. Takrat je bila zena zapostav-ljcna, bila je brez osnovnih prav-ic, 6aj so za storjeno delo bile plačane manj kot moikl S pridobitvijo enaikopravnosti se je po osvoboditvi žena vključila v vse panoqe javnega življenja, postala je moškemu enakovredna. 2e tako] po osvoboditvi ©mo srečavali v tovarnah žene-udarnice, novatorke in racion-aH-zatorke, v kmetijstvn pa žene-borke za večji hektarski donos. Ko je govoril o pomenu Mednarodne deraokratične federacije žena, je tov. Grden poudaril, da je MDF2 edino med-narodno napredno žensko gibanje, ka-terega program izraža težnje in interese v&eh žena sveta, ne glede na političen nazor, raso ter nacionalno >n versko pripadnost. Poizkusi, da bi se razbtta MDF2, eo se izjalovili. Milijonska mno-žica žena v svetu je odločno podprla predlog A. Viiimskega na zasedanju OZN. Ob koncu se je dotaknil mednarodnega poMličnega položaja, kjer je pouda,ril pravično borbo kolonialnih narodov bo-rečih se za nacionalno in socialno osvo-boddtev, kjer sodelujejo tudi nmožice ?ena. Sledll je organizadjski referat sekre-tarke OO AF2 tov. Hedietove. Prikazala j,3 rast in padec AF2 v okraju od II. kong. AFŽ Slovenije do d">«es. Z zadnjimi vo-litvami je bilo postavijenih 106 odborov AF2. Največji dosedanji uspehi so pred v&em vidni v prostovoljnem delu (žene so Jia gradbiščih ZD napravile nad 18.000 prostovoljnih ur) in U6tanavl;anju 6 »Domov igre Ln dela« ter otvoritev dečjega doma v Tumišču. 2ene v Or-možu so pritspevale za patronat 30.000 dinarjev, v Pturj pa 137.501 din. Razen lega so napravile žene Ptuja 96 parov copatk za naže male. Letog je bil v Ptuju Utstan,ov!jen Okrajni dečji dora, kjer je pod strogim zdravniškim nadzorstvom o0 nezakonskih otrok ali sociaino šib-kih. Do &eclaj so bili organizirani kuhar-ski. šiviljs.ki m gospodarski tečaji, ter tečaj za nego dojenčkov. Skupno je bilo 37 tečajev, kjer se je poleg 6trokovne plati poudarjala tudi idejno-politična p!at. V lanskem letu )e delalo 10 bral-r.ih tn 18 štadiJGkih krožkov. Vendar pa se je zelo malo pažnje posveralo kultur-r.o-prosvememu delu žeaa, pO6ebnr> nji-hovi ideološki preobrazbi. Zadnja pod-p:.sna aJccija ni zajela najširših ženskih mnoiic, zbranih je le 3203 podpisov. Minimalna udeležba našuh žena na va-Skih sestankih organizacije AFŽ je po-stedica slabo pripravljenih sestankov. ki ne morejo nuditi naši ženi ničesar. V bodoče bo treba mnogo pažnje po-fivetiti in omasoviti AF2, prirejanju raz-r.lh tečajev, predavanj in študijskih krožkov. Ob koncu je tov. Hedietova pouda-rila, da je treba vse naše delo v organi-zaciji plansko usmeriti, jo povezaii z ostalimi množičnimi organizacijami, ljud-skimi odbori in kmetijskimi zadrugami, ne smemo pa pozabiti na šolo. Le na ta način bo lahko AF2 poma-gala čim hitreje premostiti ostanke su-ženjske preteklosti naše žene. Diskusija po obeh referatih je bila ze!o živa m konkretna, kjer 60 naše žene ekupno reževale tudi najtežje probleme njihovega dela na va6i. Ugotovilo se je, da so vaški sestanki preveč suhoparni, brez življenjskega pristopanja reševanju problemov. Tov. Majce Anda je pouda-rila, da bi bilo potrebno, da se žene na vasi tesno povežejo z učiteljstvom, ki bi jkn pri delu nudilo strokovno In prak-tifno pomoč, po6ebno pri pravilni usrae-ritvi vzgoje otrok in preekrbe lstih. 2al je ugotovila, da so rcKliteljski sostanki zelo elabo obiskani, kar otežava pove-zavo med domom in šolo. Dalje se je nekoliko zadržala pri vprašanju pomoči, ki bd jo naj AF2 nudila mladinski orga-nizaciji. Tucii tu se delajo grobe napake, pred vs-em v nepravilnem tolmačenju vloge mladine pri graditvi socialistične vasi. Tovarišica iz Stoperc je izjavila, da kulaški elementi podsmehujejo or-ganizacijo AF2 ter jo ironično podcen-jujejo. Ob koncu je dejala, da bodo šl« mimo teh zaničevanj ter dokazale našim sovražnikom, da je AF2 močna OTgani-zacija in njena vlaga v graddtvi socia-lizma neprecenljiva. Tov. Mirtličeva je im©la kratek referat, v katereTn je v celoti odgovarjala ženain na razna vprašanja, obenem pa pou-darila, da morajo žene z največjo po-žrtvovalnostjo pristopiti k nadaljnjim izvajanjem nalog, ki 6tojijo pred našdma ženami. Sledile so volitve okrajnega plenuina AF2r ki ga tvorijo delegatke konference, in volitve Okrajnega izvršilnega odbora AF2. Ob koncu so delegatke poslale reso-lucijo CK KPS, CO AF2 Jugoslavije ter GO AF2 Slovenije. Resolucija Centralnemu komiteju KPS Zene ceJotnega ptujskega okraja, zbrane dne 26. novembra 1948. na okraj-nl konferend Antllašistifne froate žena, pošiljamo Centralnemu komiteja Komu-nlstične partije Slovenije tople in bor-bene pozdiave. Zavedajoč se ogromnega pomera, ki ga Je zafrtal v zgodovini slovenskega naroda II. kongres Ifomuni-stične partije Slovenije, obljubljamo, da bomo tudi me stopale po njegovih sto-pinjah, držeč se dragocenih navodil, ki jih je nakazal še posebej za naSo orga-nizacijo. Obljubliamo, da bomo kakor doslej vertno med prvimi pri izvrševanju organlzaclj3kih in ostallh nalog. ki se bodo redno stavljale pred nas. Posebno bomo skrbele za razširitev svojih vrst ln T,a požfvitev kultumo-prosvetnecja de-la. Zlasti pa hočemo biti tudi v bodoče prve borke za mir in pravo deanokra-djo. Zato bomo vedno vztrajno in od-loč^no podpirale vse predloge za zman|-šanie oborožitve in utrjevanje miru, za-vedafoč se, da je le na ta nač!n zavaro-vana srečnejša bodočnost naših novih pokolenj. Naj živi Antlfašistična fronta žena! Naf ?.lvi Centralni kamite KPS! Naj Ž!vi sekretar CK KPS tov. Miha Maiinko! Naj živi KPJ ln njen vodilelj tov. Tito! Izvoljen je bil okrajni Izvršilni odbor AFŽ BožiČko Marija, Belšak Marlja, Fur-mati Marija, Hedžet Zora, Horvat Zofka, Jurgec Jožefa, Kolarič Ida, Kunstek Ma-rija. Kajnč Antonlja, Kukovlč AnSca, Kristanič Ivica, Lah Marija, Loparntk Mllica, Mirtlč Lojzka, Majce Anda, Puc-ko Hilda, Sakelšek Malika, Stropnik Kristlna, SUofič Rozika, Sepec Kristina, šugman Zofka, Senveter Alojzija, Topo-lovec Katariaa, Tomšič Nada, Vajsbaher Marija, Verdenik Gusta, ZoriC Jelka. V soboto, 4. decembra se bo ob 8. uri dopoldne vršilo v mestnem gledališču v Ptuju zase-danje okrajnega plenuma Ijudske prosvete, Istega plenwn\a so obvezni se udeleziti vsi kulturno-prosvetni referenti pri KLO-jih, referenti pri organizacijah OF, LMS in AFZ, predsedniki in tajniki krajevnih Ijud-sko-prosvetnih svetov ter referenti za kulturo in prosveto pri sindikatih. Plenum bo pregledal dosedanje delo in sprejel plan kulturno-prosvet-nega dela za prihodnje leto. Okrajni kulturno-prosvetni svet v Ptuju. Mladinska igralska skupina v Gorišnici nagrajena Na večer 19, novembra so se zbrali v šoli vsi zavedni mladinci in mla-dinke Gorišnice, da izvolijo iz svoje srede delavne mladince za svoje vo-ditelje. PrvaHočka dnevnega reda je bil pozdravni govor tov. Novak Franca, člana OO LMS v Ptuju. Podal nam je jasno sliko in delo SKOJ-a in LMS pred vojno, v NOB in danes. Po tem govoru smo volili delegate in vodje mladiae. Volitve so potckale hitro in v najlepšem redu. Na koncu sestanka je bila podelje-na pohvala in nagrada mladinski igralski siupini Gorišnice (kateri je pomagala mladina iz Zagajičev in Moškanjcev. Mladina Gorišnice ima veliko veselje do drainatike ter je dobila tudi na mladinskem festivalu v Ljubljani v kategoriji B prvo na-grado. Sklenili smo delati še z večjim ve-seljeni, da doprinesemo tudi mi k iz-polnitvi Titove petletke. M. G. Nepravilnost KLO-ja v sobetincih Krajevni ljudski odbor v Sobetin-cih je pri razrezu plana obvezne od-daje živine za 4. troraesečje 1948 ne-pravilno obremenil majhna in sred-nja kmečka gospcdarstva, doČim je 10 največjili kmetov do 32 ha po-vršine zemljišča po malomar^osti in zaradi nepravilnega bdinosa do manj-ših kmečkih gospodarstev spregle-dal. Tako sestavljen razrez plana je ljudski odbor v Sabetincih poslal okrajni upravi za odkup, ki je mo-rala razrez ponovno prekontrolirati, pri čemer je ugotovila že navedene nepravilnosti. Tak odnos do tepolnjevanja nalog je popolnoma sovražen naši novi go-spodarski politiki na vasi ter ni v skladu z načeli borbe pro-ti ostankom kapitalističnih elementov na naaem podeželju. Plačevanje obrokov ljudskega posojila Kakor je bil uspeh vpisa v posa-meznih krajih in okrajih odvisen od osnovnih množičnih organizacij in komisij, tako bo uspeh plačila vpisa-nega posojila odvisen od njihovega nadaljnjega prizadevanja. Ze pregled dosedanjega plačila vpisnega posojila nam kaže, da so prav tisti okraji, ki so dosegli naj-boljše uspehe pri vpisovanju poso-jila, posvetili tudi organizaciji plači-la vso svojo skrb; nasprotno pa se neaktivnost osnovnih organizacij in komisij pri vpisu v drugih okrajih kaže tudi pri vsem nadaljnjem delu glede ljudskega posojila, predvsem pri organizaciji plačevanja mesečnih obrokov. Mnoge vpisne komisije in osnovne organizacije se ne ravnajo po navodi-lih o plačevanju mesečnih obrokov, po katerih bi morali zbirati denar od posameznih vpisnikov blagajniki ali druge odgovorne osebe osnovnih or-ganizacij. Vrhu tega sploh nimajo pregleda o plačilih obrokov posamez-nih vpisnikov in se za to tudi ne za-nimajo. V nekaterih primerih celo ne razdeljujejo vpisnikom položnic Narodne banke. Popolno brezbriž-nost za zaupane jim naloge pa ka-žejo nekatere osnovne organizacije, sindikalne podružnice in organizacije Osvobodilne fronte, s tem, da kljub ponovnim pozivom višjih komisij še sedaj niso uredile vpisnega mate-riala in ga izročile na prislojna mesta ter sploh ne odgovarjajo na pozive, kar onemogoča vsako kon-trolo nad vplačili mesečnih obrokov posameznih vpisnikov. Zamujeno je treba popraviti. Nuj-no pa je, da se vse osnovne organi-zacije tn komisije zavedajo svojih dolžnosti, ki so jim bile zaupane v zvezi z ljudskim posojilora ter se resno in temeljito lotijo dela, da do-sežejo popoln uspeh. Predvsem morajo osnovtie organi-zacije in kcmisije takoj pregledati, ali so njihova vpisna mesta uredila ves svoj spisni material, in poskrbeti, da bo ta material v redu izročen pri-stojnemu sedežu Narodne banke ozi-roma Državne investicijske banka. Sindikalne podruinice se morajo staino zaiaimati, ali računovodatva njihovih podjelij in ustanov pravilno odtegujejo mesečne obroke delavcem in nameščencem, ali odtegnjena obroke po poimenskih seznamih v redu in pravočasno nakazujejo Drž. investicijski banki in ali ob preme-' stitvah delavecv in namežčencev pravilno uporabljajo obrazce št. 9. Naloga osnovnih organizacij Osvo-bodilne fronte pa je, da si takoj pre-skrbe sezncune vpisnikov, prekontio-lirajo plačila dosedanjih mesečnih obrokov in rnorebitne zamudnike ta-koj opozore na izpolnitev obveznosti, ki so jo prevzeli s vpisom posojila. Z delom je treba pohiteti, kajti po uredbi o ljudskem posojilu moiajo biti mesečni obroki v celoti plačani najkasneje do 10. decembra 1948. Če se vpisano posojilo ne plača v celoti do navedenega dne, se za delno pla-čilo vpisnikom ne bodo izdale obvez-nice. Mnogim vpisnikom to ni znano. Zato je osnovna dolžnost vseh orga-nizacij in komisij, da na to izrccno opozore posamezne plačnike in za-mudnike, ker bodo sicer največ po sokrivdi organizacij in komisij, ki se za posamezne vpisnike ne zanimajo, oškodovani s tem, da jim bodo že plačani obroki zapadli. Mladina pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ I. ptujska leteča četa "Toneta Belšaka" je proglašena za udarno Ko je vse slovensko delovno ljud-stvo v času velikega zgodovinskega dogodka ugotavljalo svoje delovne zmage, je pregledala in obračunala svoje delovne rezultate tudi I. ptuj-ska leteča četa »Toneta Belšaka«. Lice mlrdinske dvorane je bilo v nedeljo, 14, novembra povsem dru-gačno kakor ostale dneve. Zelenje, cvetje in parole, polne mladostnega navdušenja in zaupanja v KPJ In tov. Tita, so izražale velik delovni polet mladine v leteči četi. Vsa sve-čanost mladinskega praznika se je izražala pred vsern z obrazov mladi-ne saine, ki se je z jasnimi in vese-limi očrni pripravljala na ta njen veliki dan. Komandir letece čete je na povelje tov. komandanta postrojil brigadir-je in predal raport komandantu de-lovna brigade tov. Skok Jožefu, ki je po pozdravu prikazal v številkah delo leteče čete. Leteča Četa je delala na vseh gra-diliščih našega okraja in doeegla sle-deče rezultate: Izkopala je gline za opeko 2253 ms, za temelje je izkopala zemlje 1585 m', pripravila in naložila stevbnega lesa 450 ms, zabetonirala temeljev 520 ms, podrla lesa v gozdu in ga naložila 150 m*. nakopala gramoza 283% očistila stare opeke in je zloži-la 20.632 kom., naložila in iztovorila opeke 250.000 kom., naredila opeke 140.000 kom., naložila cementa 5 ton. Zraven teh velikih številk • je dala Leteča četa na Zvezne akcije 25 mla-dincev iz Svojih vrst in to: na auto-strado 6 mladincev, od katerih so po stali 3 udarniki in 2 pohvaljena, na progo Dutovlje—Sežane 10 mladin-cev, od katerih so postali 4 udarniki in 2 pohvaljena; na Novi Beograd 9 mladincev, od katerih sta postala 2 udarnika in 1 pohvaljen. Velik aplavz mladine je pozdravil lepe rezultate leteče četc. Članica Okrajnega komiteja SKOJ-a tov. Ša-lamon Slavka je v imenu komiteja čestitala velikim delovnim zmagara čete. Ob koncu je dejala: sV znak priznanja vašega dela proglaša OK SKOJ-a vašo letečo četo za udarno in vam poklanja to zastavo, pod ka-tero se zbirajte, delajte in učite! Zastavo poklanjam najboljšemu bri- gadirju ...« Ceta enoglasno zaklice: »Petrovičevi štefki...« in štefka je sprejela zastavo. Nato proglasi še OK SKOJ-a pet udarnikov in sedem pohvaljenih. Med udarniki so tov.: Petrovič štef-ka, Leber Franc, Klinc Franc, Bager Feliks in Lovrec Ferdo. Vai udarniki prejemajo od OK SHOJ-a knjižne nagrade. Petrovič Štefka in Klinc Franc prejmeta še denarni nagradi za svoje požrtvovalno delo. Petrovič Šteflia je, ne glede na to, da je naj-boljša brigadirka, instruktor OK SXOJ-a in je v vsakem času pri-pravljena iti na teren. Klinc Frattc pa je reven učenec, ki je med naj-boljšimi učenci v gospodarstvu in ta-ko častno izpolnjuje svojo mladinsko dolžnost. Med pohvaljenimi so tov. Tušek Dragica, Cigler Mirko, Kaj-zersberger Alfonz, Petek Olga, Iskra Vinko, Smrdel Zofka in E.ogina Frida. Na tej svečanosti je proglasila in razdelila uprava za gradnjo zadruž-nih domov brigadirjem leteče čete zlate, srebrne in bronaste značke. Zlate značke so prejeli tov.: Petro-vič štefka, ki je naredila 395 ur, Ba-ger Feliks 397 ur, Klinc Franc 392 ur, Leber Franc 392 ur in Lovrec Ferdo 396 ur. Srebrne značke prejmejo tov. Vi- ! dovič Franc, Iskra Vinko, Zupančič i Bertl, Cigler Mirko, Petek Olga, Resler Edita. Vsi tovariši so nare- dili okrog 300 ur. Bronaste značke je prejelo 20 bri-gadirjev, ki so napravili vsak preko 180 delovnih ur na gradnji zadružnih domov. Nato še prejme 23 brigadirjev znacke in izkaznice za požrtvovalno delo pri delu v opekarnah. Razdeljevanju značk, nagrad in iz-kaznic je vse skoz spremljalo burno ploskanje in vzklikanje. Za velikim navdušenjem so pozdravljali nažo borbeno mladino, pripadniki JA in gimnazijska mladina. Vsi skupaj pa smo ob koncu sve-čanosti obljubili zvestobo KPJ in tov. Titu ter sprejeli obvezo. da bomo vestno izpohtjevali sklvpe H. ftmigte-sa KPS. Še dolgo nato se je mlad^na sku-paj z JA veselila velikega delovnega poleta in zmage I. PMDC »Toneta Belšaka«. Š. B. Kako so žetalski pionirji pričakali II. kongres KPS Pionirji iz Zetal so v predkongres-nem tekmovanju za IV. kongres SKOJ-a in II. kongres KPS napove-dali vaem odredom tekmovanje v na-šem okraju. Da pregledamo rezultate pri pionirjih v Zetalah. Organizacija: Odredni in četni sestanki so se vršili redno, na študijskih sestankih so se pionirji seznanjali s Kongresi SKOJ-a in KPS. Uredili so disciplinske grafikone, dnevniki dela pa prikazujejo njih delo. Plačevanje pionirskega dinarja in pošiljanje poročil jim ne dela no-benih preglavic. Učenje — najvažnejša naloga pio-nirjev: Kljub temu, da imajo pionirji ve-liko voljo, so jim vreirienske nepri-like preprečile, da ne morejo redno obiskovati pouka radi pomanjkanja čevljev. Organizirali so predmetne krožke, v katerih obnavljajo tn utrjujejo snov. Tudi individualno po-magajo pionirjem, ki snov težje ob-vladajo. Krožka za modelarstvo in , risanje sta sicer ustanovljena, ven- ¦ dar še šepeta, dočim se mladi pri- rodnjaki že vestno pripravljajo na naloge, ki jih čakajo v prihodiijem letu. Kulturno-prosvetno delo: Dramatski krožsk je naštudiral igrico »Pionirji iz Tihega dola«. Se-daj jo še umetniško obdelujejo, v de-cembru jo bodo pa uprizorili. Naštu-dirali so tri dvoglasne pesmice. Zbora »Naš tisk« in »Naša KP« sta zajela globok sraisel in sodelova-nje vseh pionirjev. Skozi priprave so se vsi pionirji seznanjali s KP in iz-vedli popularizacijo pionirskega ti-ska. Dobili so 40 novih naročnikov za pionirski list »Ciciban« in 54 na-ročnikov na »Pionirski list«, ki do tega Časa sploh ni prihajal na odred- Fizkultura: Pionirji zelo radi telovadijo, po-sebno prijetno se je igrati z žogo, nimajo pa fizkulturaega voditelja. Aktiv LMS in grupa SKOJ-a bi mo-rali vzeti stvar mnogo bolj resno in dati pionirjem voditelja, ki bi pio-nirje vključil v izvenšolsko telo-vadbo. ^, Prijeten pa je bil vsein izlet na Macelj. Akdje: Skupno so se obvezali za 387 ur, naredili pa so jih 436. Delali so naj-več v opekarni, kjer so znosili iz peči in zložili prelco 6000 kom. opeke. Ob tch zaključkih že sprejemajo nove obveze in so ob zasedanju II. kongresa njihave obveze razširili. Krožek mladih naravoslovcev bo pri čiščenju drevja naredil najmanj 200 ur. Pri pripravah za gradnjo za-družnega doma, ki ga bodo gradili v prihodnjem ietu, so se obvezali za 1200 ur. Kulturna skupina že ustanavlja svoje sekcije, ki že vadijo in bodo preko zime naštudirale pestre pro-grame, s katerimi bodo nato spo-mladi nastopili na raznih gradiliščih našega okraja. Zadnja faza odkupa krompirja bo onemogočila špekulacijo kapitalističnih elementov na vasi Na pobudo sklepov konference, ki se je vršiJa v Gornji Radgom in na podlagi katerih je okraj Gornja Rad-gona napovedal vsem ostalim okra-jera odkupno tekmovanje, ki je bilo objavljeno v dnevnem časopisju dne 22. okt. 1948, je pri Republiški zvezi kmetijskih zadrug v Ljubljani bila imenovana ocenjevalna komisija, se-stavljena iz zastopnikov Republiške uprave za odkup in Republiške zveze kmetijskih zadrug. Naloga te ocenje-valne komisije je, da poleg ocene uspehov tekmovanja koordinira in usmerja delo pri samem tekmovanju in z objavo v dnevnem časopisju pri-kazuje rezultate tekmovanja. Da se vskladijt) že sprejeta tekmo-vanja in dodatna tekmovanja, ki so jih napovedali okraji Murska Sobo-ta, Maribor-okolica, Celje-okolica in Grosuplje, je sklenila ocenjevalna komisija, da naj se z ozirom na važ-nost posameznih odkupov usmerja odkupno tekmovanje pred vsem v one artikle, ki so trenutno prvenstve-ne važnosti. Vsled tega je sklenila ocenjevalna kpmisija, da bo ocenje-vala dosežene uspehe pri odkupnem tekmovanju v naslednjih. točkah: 1. Katari okraj bo pč> časovcem planu v odstotkih dosegel in prese-gel odkup krompirja in kateri okraj bo prevzemal in odpremljal kvalitet-no najboljši krompir; 2. Kateri okraj bo prvi stoodstot-no dosegel odnosno presegel plan odkupa jabolk in ločeno za izvoz, po-trošnjo in za industrijo ter kateri okraj bo kontrahiral največ zimskih jabolk; 3. Kateri okraj bo s kontrahira-njem odkupil največ kvalitetnega vi-na letnika 1948 in to v odstotkih po predvidenem planu; 4. Kateri okraj bo najhitreje do-segel iii presegel plan odkupa sena in kateri okraj bo odpremljal kvali-tetno najboljše seno; 5. Kateri okraj bo do konca no-vembra dosegel časovni plaft odkupa živine in odkupil vse zaostanke in kateri bo potom kontrahiranja odku-pil največ pitanih prasičev; 6. Kateri okraj bo prvi in dokončno končal obračun belega žita; 7. Kateri okraj bo prvi dokončal odkup koruze po določenem časov-nem planu; 8. Kateri okraj bo prvi v odstot-kih dosegel in presegel plan odkupa suhih gob in kateri okraj bo od-premljal kvalitetno najboljše in pra-vilno sušeno blago; 9. Kateri okraj bo preko evidenč-nih birojev dosegel najboljšo dnevno evidenčno poročanje o odkupu; 10. Kateri okraj bo najboljše ko-ordiniral delo vseh na odkupih so-delujočih, tako uprav za odkup, KZ, OZKZ in KLO. Tekmovanje, ki se bo izvrševalo v vseli naštetih točkah, se je zaključilo 30. novembra 1948. Iz napovedi tekmovanja in tekmo-valnih točk lahko ugotovimo, da je zadnja faza pred vsein odkupa krom- pirja širokega in množičnega kam-panjskega značaja. To tekmovanje je zajelo vt>o natjo republiko m vse naše okraje ter tako tudi ptujski, okraj. Šele v predzadnji fazi odkupa krornpirja se je pokazalo bolj siste-znatično delo okrajnega odkupnega aparata, kmetijskih zadrug in ljud-skih odborov, prišlo je do popolnejš-e organizacije dela pri odkupni akciji, kar je pripomoglo, da je bil plan v celoti dosežsn. Ponovni odkup krompirja, ki se je pričel pred nekaj dnevi, pa bo do-končno odpravil vse možnosti špeku-lacije kapitalističnih elementov na vasi — kulakov — ter tako razbil tendenco po kopičenju nepoštenega zaslužka. Ta zadnja faza letošnje odkupne akcije bo zajela samo veli-ka kmecka gospodarstva, kulake, ki so v večini dosedanjih primerov, bilo to v neizpolnitvi svojih obveznosti do skupnosti ali kršenja raznih uredb, pokazali popolnoma saboterski od-nos do Ijudske oblasti, do nove druž-bene stvarnosti, do Ijudskih množic tei* tako do vse naše nove gospodar-ske strukture. S skrivanjem, prepro-dajanjem, zakopavanjem in špekuli- , ranjem z raznimi poljskimi pridelki j so potrdili svoje sovražno gledanje ; na vse velike in zgodovinske prido- • bitve naše ljudske revolucije, v ka-terih vee ne vidijo možnosti široke-ga in neusmiljenega izkoriščarlja ma-liii kmetov in viničarjev, ki so zaradi svoje ekonomske šibkosti in v inte-resu lastnega življeftjskega obstoja skozi vbo dobo predaprilske Jugo-slavije in še mnogo preje bili prepu-ščeni usodi, ki jo je določila milost in nemilost gospodujoeih vaških magnatov in oderuhav. Strmoglavljenje izkoriščevalske go-spode in ljudska oblast delata temu konec! Viničar in mali kmet pa bo-sta čutila, da ju ljudska oblast dviga ter pomaga ju iztrgati izpod vpliva in odvisnosti kulakov, čutila bosta, da sta onadva edina poklicana raz-biti še zadnje ostanke izkoriščanja na vasi, k Čemer bo pripomoglo raz-vijajoče se kmetijsko zadružništvo. Radi lažjega in hitrejšega odkupa je ustanovljen okrajni delovni štab, ki vodi delo desetih sektorskih šta-bov, katerim pa so zopet podrejeni pomožni deiovni štabi po KLO-jih. Ker s-e z naglico bliža zimski čas, je stremljfenje nas vseh, da odkupljene pridelke čim hitreje spravimo pod streho. Kmetovalci pa se opozarjajo, da posvetijo veliko pažnjo pri trans-portu iii vagoniranju pridelkov. Pri tem naj uporabijo dober način zim-skega pakovanja (obloge s slamo ali papirjem). Kdor se bo zoperstavil tem navodilom, bo klican na odgo-vornost. Da bo odkupna akcija še uspešnej-ša, poziva okraj Ptuj na tekmovanje okraje Ljubljana-okolica, Maribor-okolica, Celje-okolica ter Dravograd in Ljutomer. Rok za izvedbo plana odkupa krompirja je 4. december. O nologah krajevnih izterjevalnih komisij Ker je še na področju KLO-jev mnogo davčnih zavezancev-zaostan-karjev, ki še niso popolnoraa porav-nali davčnega predpisa za leto 1946-1947 in talo mnogo davčnifa zave-zancev, ki ae niao plačali akontacije na dohodnino za prvo in drugo pol-letje 1948, je nujno potrebno, da KLOji po švojih izterjevalnih komi-sijah posvetijo vso pozornost pobi-ranju davčnih zaoetankoV in takoj pristopijo k izterjevanju zacstankov. Krajevni ljudski odbori morajo ta-koj poslati krajevne izterjevalne ko-misije, da začnejo nemudoma z po-biranjem davčnih zaostankov, po po-trebi naj KLO-ji imenujejo vcč kra-jevnih izterjevalnih komisij, ki si naj raedsebojno porazdelijo delo na terenu, da bo pobiranje davkov čim uspešnejše in hitreje izvršeno. KLO-ji morajo za vse delo pri izterjavi zaostankov zadolžiti vsakega člana krajeVfte izterjevalne komisije. Pobiranje davčnih zaostankov na akontaciji za ptvo polletje 1948 vrši-jo krajevne izterjevalne komisije po | že dostavljenem spisku, akontacijo I za drugo poletje 1948 pa v vižini ! predpisane akontacije za prvo pol-; letje 1948, to je v zneskih, ttavedenih V spisku, dost-avljenem v svrho po-i biranja akontacije za prvo polletje | 1G48. Skratka, celoletna akoiitacija ; za leto 1948 znaša dvakratni znesek, ¦ naveden v spisku, od dvakratnega zneska je treba odbiti vplačila, iz-vršena po davčnih zavezancih, pre-! ostanek pa ima davčni zavezansc ta-koj poravnati. Izterjevalne komisije si morajo or-ganizirati delo po načrtu in sistema-tično pristopiti k pobiranju akorua-cije. Akontacijo je treba izterjati od vseh davčnih zavezancev-dolžnikov. ', to je od vseh posestnikov, obrtnikov in oseb ostalih poklicev. Izterjavo morajo izterjevalne komisije vršiti na terenu od hiše do hiše ter opo^o-j riti vsakega davčnega zavezanca, ki i akontacije ne bi poravnal v celoti, da se bode po preteku že danega roka, t. j. 30. novembra t. 1., pristo-pilo k energični prisilni izterjavi. Iz-terjevalne komisije morajo ob priliki pobiranja davčaih zaostankov zara-čunati predvsem pobrane zneske na zaostanek dohodnine iz prejšnjih letr t. j. 1946-47 in &e le po kritju celot-nega davčnega zaostanka na pred-pisanih davkih za leto 1946-47, pre-ostanek plaČila zaracunati na račun dohodnine za leto 1948, ki se pobira v obliki akontacije. Davčne zavezan- ce, ki še toiti do d&nes nieo pofavnali svojega davčnega dolga iz leta 1946-47, morate opozoriti, da bo pover-jeništvo za finžmce po svojih usluž-beneih izterjalo te zaoetanke v naj-krajšem času potom transferacije in prodaje ZRmbljenih predmetov. Za uspešno izterjavo in"dokončno likvidacijo (odpravo) davčnih za-ostankov odgovarjajo predvsem kra-jevni ljudski odbori, ki morajo nad-zirati slalno delo krajevnih izterje-valnih komisij ter istim nuditi vso pomoč in podporo pri izterjevanju oziroma pobiranju davkov. KLO^ji naj se zavedajo, da bodo z ozirom na samostojnost proračun-skega poslovanja dosegli v proraču-nu predvidene dohodke — delež na dohodnini — v obliki participacije le tedaj, če se bode izterjava davkov uspešno zaključila. Krajevni ljudski odbori morajo, zavedajoč se svoje odgovornosti v pogledu pobiranja davkov, založiti vso avtoriteto in ugled, kakor pri kterjevaltii komi-. siii, da pobiranje davkov vrše vest-no, stalno in nepretrgoma vse dotlej, dokler ne pobere vseh davčnih za-ofitankov, tako tudi pri davčnih za-vezancih samih, da čimprej izvršijo, oziroma zadostijo svoji davčni obvez-nosti. D. F. Denarna pomoč za stavkujoč francoske rudarje Med delavstvom skoraj vsega sve-ta se vršijo akcije za pomoč franco-skim rudarjcm, ki stavkajo že osem tednov. S protestnimi stavkami za-htevajo zvišanje delovne mezde in izboljšanje življenjskih pogojev fran-coskega delavstva. V znak soiidar-nosti se je tudi delovno ljudstvo naše države enogiasno priključilo tej akciji, ki bo pripomogla k olajšanju trenutnega položaja stavkajočih, po-sebno sedaj v času neusmiljenih udarcsv francoske policije in žandar-nierije, ki izvaja nad stavkajočimi hečloveške rcpresalije po nalogu iz-dajaiskih vladajočih klik Francije. V ptujskem * okraju so rezultati akcije sledeči: Delovni kolektiv »Gradisa« v Str-nišču se je obvezal, da bo 5 ur delal brezplačno, peturni zaslužek pa da-rujejo francoskim delavcera. Na la način bodo zbrali 92.700 dinarjev. Uslužbenci OZKZ so do sedaj zbrali preko 5000 dinarjev, Okrajni magazin 3039, MLO 605, drž. pose-stvo v Zavrču pa 500 din. Obratna pisarfta tovarne v Stmišču se je ob-' vezala, da bo zbfala 1800 din. Po , ostalih skupinah in podružniČnih J pcdodborih denar še zbirajo. I Akcija se nadaljuje. Dosedanji uspehi mobilizacije delovne sile V drugera letu borbe za nad prvi potletni gospcdarski plan ugotavlja- mo ogromno porast socialističnega scktorja našega gospodarstva, pred Vbem industrije. Neštetokrat je bilo že poudarjeno, da bo v izpolnitvi go- , spodarskega plana igrala veliko vlo : go količina delovne sile. Karakter , socialistiČnega goepodarstva zahtsva i plansko delo ter na ta način tudi plansko vključitev delovne sile v pro- dtikcijo. Plansko delo in planska vključitev delovne sile v produkcijo onemogočata sleherno brezposelnost, kot je to primer v kapitalističnih državah, kjer ta brezposelnost dose- Že svoj višek ravno v gospodarskih križah. Da bi zadostili potrebi po delovni sih, ki je &e manjka v naši indu- striji, še je v poletnenl in jesenskem času vršila mobilizacija še nezaposle- ne delovne sile na vasi. V ta nanien so bile ustanovljene krajevne komi- sije, vendar pa svojih nalog v ceioti ni opravila žal nobena od vseh v okraju postavljenih komisij. Svojo dolžnost so tako daleč podcenjevale, da so vse njihovo deio opravljali le ¦ okrajni aktivi&ti, člani okrajne upra- . ve za delo. Skoraj »dini problem, ki | je v času akcije povzročil težava, je j bila mobiiizacija v kulaških predelih. | Povsem razumljivo je, da so ti ku- : laSki eleinenti skušali zadrževati (Je- lovno silo na va^i, da bi jo še na- da!je izkoriščali na svojih gruntih I ter jo tako odtrgaii od pravega in f človeka vrednega živijenja pri delu . v industriji. Zaslepljene hiapce so zastrupljali z razninii hinavskimi ob- Ijubami, čeS, da bodo dobili posestvo, živtno itd. Vendar pa take obljube umirajo s hlapci vred ali pa jim že pred tem, ko dosežejo visoko starost in so tako nezmožni za delo, poka-žejo vrata, ne oziraje se na to, kje bo končal svoje žalostno življenje. Tako umira od kulaka izkoriščana de-lovna sila, tako ceni kulak Človeška življenja! Take izrazite primere smo naleteli v Skorbi in Bukovcih, kjer komisija ni znala pravibno usmeriti svojega dela. Kljub težavam sino tudi v tej ak-ciji dosegli znatne uspehe, saj je mo-biliziranih že 4000 ljudi. Če bi pa vsa mobiiizirana delovna siia ostala za-posiena v okraju, bi bila saina mobi-zacija brez dvoma nmogo uspeinejaa K tem uspehom so največ doprinesle Haloze, ki imajo največ razpoložljive deiovne sile. Mobilizirani mladinci pod 17 let gredo v razne nižje strolcovne šola. Do sedaj sta bila (od mobiliziranih) f vključena v šole 332 mladinca. Od teh je šlo v Tovaruo avtomobilov v Mariboru 48 mladincev, ostalo pa | v rudarsko šolo v Trbovlje, nekaj pa je zaposlenih v okraju. Ostala delovna sila je razmeščena ' pn »Gradisu« in tovarni v Strnišču, v rudniku Trbovlje in Mežici, v Ljub-ljani — Litostroj, Celju, Majšperku, Bledu — lesna industrija ter pri giadnji ceste v Vrhniki. Sveža delovna šila bo še bolj oja-čala ožilje naše industrije, ojačala bo naŠ3 gospodarske pozicije ter pospe-šila borbo za izpolnitev gospodarske-ga plana. Škodljiv vpliv neugodne zime na ozimno žito I n g. Zorec Egon Med najvažnejše činitelje razvoja rastlin je prištevati toploto, katere potrebuje vsaka rastlina primerno ko-ličino, da se lahko v teku svoje rast-ne dobe pravilno razvije in pravo-časno dozori. Vsaka posamezna vrsta rastline, da celo rastline ene in iste vrste, imajo glede množine toplote svoje posebne zahteve. Ker pa more nuditi vsak kraj le tamkajšnjim pod-nebnim razmeram odgovarjajočo ko-ličino toplote, zato lahko v posamez-nih krajih uspevajo le one rastline, ki jim zadostuje v teku vegetacijske dobo razpoložljiva množina toplote. Tako uspeva pšenica le y krajih, kjer je srednja letna toplina +14° C, do-čim koruza le v krajih, kjer je ista +19° C. Isto tako je tudi kalilna to-plina posameznih vrst semen zelo različna. Nadalje je omeniti, 'da se-jemo pšenico in rž lahko že v jeseni, dočim oves in ječmen šele spomladi, ker ne preneseta zimskih mrazov. Iz tega sledi, da je v posameznih kra-jih gojiti le rastline, ki odgovarjajo tamošnjim podnebnim razmeram, si-cer podležejo mrazu ali pa ima isti na njihov razvoj znaten vpliv. V sle-dečem hočen* omeniti vpliv, ki ga ima zima na ozimno žito. Ozimno žito je namreč v teku svojega raz-voja v jesenskem, zimskem in spo- mladanskem čaau izpostavljeno trem nevarnostim in sicer: zadušitvi, iz-sušenju in zmrznenju. Rastline se lahko zaduse pod predebelo plastjo snega, katero vrhutega pokriva ae zledenela snežna plast. Zivljenje rastline v zimski dobi se kaže pred-vsem v dihanju. Pri slednjem izlo-čuje vodo in ogljikov dvokis, spre-jema pa zrak, oziroma zračni kisik. Ako je zapadla na žitne rastline, ki so se zaradi predčasne setve ali pa pretople jeseni preveč razrasle, de-bela snežna plasCln se je na tej za-radi talenja stvorila pazneje ledena skorja, je dostop zraka k rastlinam pač nemogoo. Ker je dihanje rastlin v tem primeru onemogočeno, se iste zaduše. Najnevarnejši so v tem oziru septemberski in marčevi mrazi, kajti v tem času se snežna plast čez dan tali, dočim ponoči zmrzne, kar po-vzroča, da se tvori na površju snega ledena skorja, ki onemogočuje do-stop zraka k ra3tlinam. V tem pri-miru je edina pomač, razbiti ledeno plast, kar lahko napravimo s težjo brano ali pa z valjarjem ter ns ta način skrbimo za prezračenje. Da se ozimno žito v jeseni premočno ne razrase, se moramo varovati pre-obilnega gnojenja z dušičnatimi gno-jili in predčasne setve. Rastline iahko poginejo tudi zaradi izsušenja. V brezsnežni zimi, zlasti v februarju in marcu, je čez dan dostikrat sončno in vetrovno, kar povzroča, da rastline izhlapevajo obilo vode. Ker pa koreninice ne morejo dovajati iz zamrzle zemlje dovolj vode, zato se rastlinsko sta-ničevje vedno bolj suši. in njegova napetost (turgescencija1) pada, kar povzroča, da rastline popolnoma ovcne. Isto nastane tudi v brezsnežni zimi radi tega, ker je zemlja izpo-stavljena toplotnim izpremembam. V tem primeru namreč zavzema zemlja pri zamrznjenju večjo prostornino, kar povzroca, da se pretrgajo kore-nir.ice, ki morajo dovajati vlago iz spodnje, nezmrznjene plasti. Rastli-ne so zaradi tega nekako izvlečene iz zemlje Ln zato jih je potrebno k spodnji plasti zopet pritlačiti. V ta-kem primeru je treba 6im prej i'po-rabit valjar. Zaradi izsušenja trpe rastline največ na močvirni zemlji. Največ škode pa napravi rastlini mraz. Da so posamezne vrste rastlin, da celo posamezne rastline ene '"n iste vrste napram nizki toplini ali mrazu različno občutljive, o tem nas prepriča pogled na rastline po mrzlih nočeh. Na kakšen način deluje mraz na posamezne rastlinske dele, o tem so bila do nedavna razna mnenja in naziranja, katera so se deloma po-jasnila na podlagi znanstvenih po-skusov. Rastline so sestavljene iz majhnih raznolikih mehurčkov«, ki jih imenujemo celice in ki jih vidimo le pod mikroskopom ali povečevalnim steklom. Celice okiepa celična mre-nica, notranjost pa izpopolnjuje pra-tvorivo (protoplai.na) iu ceiični sok. Prva snov sestoji predvsem iz belja-kovin, tolšč, več ali manj vode in ne-koliko rudninskih soli. Naravnost smrtni vpliv ima na rastline inraz in sicer učinkuje isti predvsem na belja-kovine rastliri3kih celic, torej na v celicab. se nahajajoče pratvorivo (protoplazmo), katero se deloma spremeni. Zaradi ostrega mraza iz-8tcpi iz celičnega soka voda v med-celične prostore, kjer potem zmrzne. V tem primaru prevlada v celicafa prevelika zgoščenost raznih soli, do-čim primanjkuje vode, kar povzroČi, da prestane delovanje pratvoriva, '&: naposled izumrje. Doinneva, da se prj zmrzienju rastlin razpočijo po-Samezne celične mrenice, je danes že ovižena. Če bi bila ta prvotna do-mjieva točna, potem bi morale v zmrzlih rastlinah celice takoj odr mreti. Iz izkustva pa vemo, da raraz ne škodi, zlasti ako ni preoster in ako nastopi otaienje rastlin le po-lagoma. Zmrzlo-celično vodo, ki se podasi zopet otali, staniČevje zopet vsrka in s tem oraogoči delovanje pratvoriva. Druga pa je, ako izne-nada po mrzli noči nastopi toplo vreme. V tem primeru se odvzame 2a otalenje potrebna toplota sosed-nim celicam, katere se potem zaradi tega uničijo. Dokazano je nadalje tudi to, da rastlinam celo pri spre-j jenmnju premrzle vode ne morejo zaradi nepravilnega razmerja med hladom v koreninah, in med izhlape-vanjem vlage po istih, tla zaradi to-plotne razlike med zemljo in zrakom, } dopolnjevati izhlapele vode. Naša j domača ozimna žita so večinoma pri-lagodena tudi ostrejšamu mrazu. Zita mraz brez škode prebijejo, škodujejo jim pa seveda nepričakovane toplot-ne izpremembe. To moremo doka-zati, ako se dotakremo s toplim prstom zmrzle rastline, kajti to me-sto ost?.ne pri otalenju rastline rjav-kasto, ker so tam uničene rastlinske celice. Mraz povzroča man.išo odpor-nost rastlin, tako, da postanejo laže dostopne rastlinskim škodijivcem. Na izumrlih in oč mraza osJabelih rastlinah se kaj rada razpase snežna plesnoba — fusarum nivale — kj po-vz?oča veČkrat prav znatne škode. Da se omejijo škodljivi vplivi, ki jim je v teku zime izpostavljeno ozimno žito — v splošnem priporo-čajo sejat dobro, težko in izpitano seme in sicer na suhi zemlji z ne-| ravnim površjem. Zemljo je gnojiti s fosfatnimi in kalijevirai gnojili ter le z manjšo množino dušičnih gnojil. Slednji je treba vodo iz razorov in mokre zemlje odpeljati, ker sicer rastline na takih zemljah pod škod-J-Jivimi vplivi neugodne zime še bolj trpe. Opozorilo Opozarjamo vse naročnlke fn kme-tijske zadruge, ki prejcmajo naš list po pošti, da nemudama po-ravnajo zaostalo naročninol Obenem opozarjatno vse KLO-Je Ui odbore OP, ki so do pred krat-kim prejemali list, da poravnajo ^&Jj svoje obveznostl. ^^ UPRAVA »NAŠEGA DELA« Zločinec Zupančič Drago obsojen na 20 let odvzema prostosti 17. noveinbra se je pred okrožnim so-daščem v Mariboru vršila razprava pro-t; bivšemu pomočniiku poverjenika za prosveto pni OLO v' Ptuju, Dragotu Zu-pančiču. Obt/ožend spada v vrsto ie ob-sojenih vojnih zločincev, ki so v usod-nem času narodno-osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov obrnili hrbet svojemu ljudstvu, šli po poli narodnega izdajstva, pakfcirald s fašistično golazni-jo ter tako postali zvesti sluge barbar-skega fašizma. Obtoženi Zupančič je zakrivil vrsto zločinskih dejanj. Koncem leta 1941. je vzpostavil prve stike z gestapom v Ptu-ju, kjer je brez vsakega pritaska prj pro-slulem vojnem zločincu, šefu gestapa, Kubi, podpisal izjavo, da bo kot agent nemške tajne policije (gestapa) delal v interesu fašistične okupator&ke sile. Ob-vezal se je, da bo kot vohun ovajal za-vedne antifašiste ter izvrševad vse na-loge, fci jih bo dobil od gestapa. V ča-su od februarja do jimija 1942 je bil vodja delavskega taborišča (Lagerfiih-rer) v Kaiserswaldu, pozneje pa v Ha-selsdorfu v Avstriji. Leta 1943. se je udeležil trodnevnega organizacijskega in obveščevalnega tečaja, ki je bil orga-nizira,Ti in voden od gestapa. V teh ta-boriščih je po nalogu gestapa izvajal strahovalen Ln umičevalen sistem vod-stva taborišoa, prevzel nalogo fašistične prevzgoje delavcev, organiziral v tabo-rišču obveščevalno službo ter dajal ge-stapu redna mesečna poročila o politič-nem stanju v taborišču, s čemer je vr-šil ovajanje in izdajanie delavcev v ta- boriSču. Okrog 40 delavcev je bilo pre-gnanith in zaprtih (na podlagi njegovih ovadb), odgnanih v razna taborišča, kjer so posamezniki zaradj mučenja pomrli. Kot agent gestajpa je spomladi 1945. leta rvabil v svojo hiso v HaJozah dva partizana in sicer Franca Bračača in Franca Letonjo, ju v svoja hiai pod raz-nimi pretvezami zadrzeval do prfhoda nemške policije, ki je po njegovih di-rektivah hišo obkotola, kjer sta oba paT-tizana ob napadu nemške policije iz-gubila življenje. Obtoženčeva krivda glede vseh dejanj je dokazana na podlagi njegovega iz-recnega priznanja v preiskavi. Pri raz-pravi je svoje prvotne izjave preklice-val ter se hotel na ta na-čin izmakniti ponovnemu pmiznainju . storjeiuh zloči-nov. Pri izreku fcazni je sodtišče upoštevato fcot obtežilno, da je obtoženi Zupan-čič storil te zločine kot mtelektualec. Sodišče je izreklo pravično kazen in ga obsodilo na 20 let odvzema prostoeti s prisilnim deloin, na izgubo državljan-skih pravic ter zaplembo premoženja. Ta proces nam ponovno potrjuje dej-stvo, da je bila naJoga gestapovskib. agentov po zlomu Hitlerjeve Neinčije še nadalje vohuniti, se vriniti v razne fo-rume oblasfai ali organizacij, da bi s to metodo lažje vršdli podtalno in razdiral-no delo v naši otolasbi, gospodarskem aparatu ali kjer koli. Mnpgim to ni uspelo, kaikor tudd zlo-čincu Zuipanoiču ne. Ujela jih je roka pravice in jih obsodila. Naročite se na knlturno polltično revljo Nova obzorja ki Izhaja v Mariboru, Letna naročnina je 150 din, polletna 75, četrtletna pa 40 din. Revijo lahko naročite v upravi revije y Mariboru, Gosposka 25 ali pa pri akviziterju, ki Vas bo te dnl oblskall Nekaj besed o odkupu živine Ptujski okraj ima, kljub temu da mu je vojna precej žavine uničila, še prav lepo stanje goveje živine. V tem slučaju obvezne oddaje pa je nastal precej težak problem, ker kmetovalci goje večinoma plemensko in rodov-niško živino. Toda kljub temu se je tudi tukaj pokazalo, da je vsaj delno mogoče ugoditi oziroma izpolniti cbvezo, 6eprav so kmetje trdili, da uprava za odkup hoče uničiti vso lepo živino in pri tem niso bili poučeni o tem, da mestna klavnica vso lepo živino zamenjuje za slabšo, ki jo pošilja v zakol. Imamo lepe primere razumnih kmetovalcev, ki so razumeli svojo dolžnost, ker pa so imeli lepo živino, ki ni bila za za-kol, so jo zamenjali med seboj, ob-držali lepo živino v vasi, medtem ko so slabo paslali v zakol. Imamo pa tudi takšne primeTe kot je Cafuta Marija, posestnica do 15 ha zemlje v Soviču 24, KLO Vareja, ki je pred oblastmi skrila 1 kravo, 1 telico in pet svinj poleg razne perutnine. Po-leg vsega tega pa je še jadikovala, da ne more izpolniti svoje obveze. Samo budnosti funkcionarjev KLO-ja in ljudstvu ter ljudski oblasti vdanih ljudi je uspelo upravi za odkup raz-krinkati to špekulantko. To bi bili v glavnem najbolj tipi6-ni primeri kršitev odredb in zakanov oblasti. K temu bi trebalo še pii-pomniti, da je mnogo KLO-jev, ki še ne razumejo novega časa ter ho-čejo z raznimi manipulacijami kori-stiti sebi in svojim prijateljem, se-veda na škodo drugih, tako da je v precej primerih sama uprava za od-kup morala podvzeti energične ko-rake, da so se te napake popravile. Mnogo je naše plansko gospodar-stvo pridobilo na izkušnjah povojnih let. Vedno novi problemi se postav-ljajo in se tudi rešujejo. Se lažje pa bi se reševali, če bi naš kmet hotel razumeti, da je delavec ravno tako Človek kot on in se mora ravnotako hraniti kot on, potem bi uprava za odkup imela mnogo lažje delo. Toda problemi so šola, ki jih rešujemo — in z njih rešitvijo stopamo iz dneva v dan globlje v socializem. K. F. Zahvala darovalcem Dne 21. nov. 1948 so na poroki Toma-nič-Hronek iz Brega pri Ptuia zbrali svatje din 620.—. Zbrani denar so po-darili Rdečemu križu v dobrodelne na-mene. Okrajni odbor Rdečega križa Ptuj se darovalcem zahvaljuje za zbrani znesek. RKS PtiU. V Strnišču bo otvorjen risarski tečaj Tovarna v Strnišču bo v kratkem ot-vorila risarski tečai za 30 do 40 učencev. V njega se lahko prijavijo vsi tisti, ki imajo veselje do te stroke. Zahteva se šolska izobrazba z najmanj 4 razredi osnovne šole. Hrana in stanovanje sta preskrbljena. Plača po uredbi. Tečaj traja 6 mesecev ter bo dal tečajnikom kvalifikacijo tehničnih risarjev. Prijave je treba pošiljati na OLO — odsek za delo. Žene iz Gorišnice so volile Ko je Tonkova mama samo za hip pomišljala, ali bi šla ali ne na voliv-no konferenco AFŽ, jo je pionir Ton-ko kar očitajoče pogledal: »No, ali mama, pa veste, da boste SIU* Šla je in bi tudi šla, čeprav bi ne bilo Ton-kovega očitajočega pogleda, zakaj: Tonkova mama je zavedna in pošte-na slovenska mati. Tudi druge mame so šle, ne vse, a — najboljše. Zbrale so se v lično okrašeni šol-ski sobi. Zbrale so se žene in matere, k% so spoznale, da se kuje veliki novi čas, da se kuje sreča bodočemu rodu. Naj mar žena, naj dobra mati stoji z zastrtimi ocmi v senci in vlagi pre-teklostif! Ne! Kuje se sreča njene-mu otroku, zato je zavedna žena usmerila svoj korak čvrsto na pot bodočnosti. »Tja v stari svet ne gre več naša pot.U je krepko povedal Jože Brejc. Večvna zen xz Gorišnice si je osvojUa te Brejčeve besede kot geslo. Le malokatere zene iz Gorišnice se se ne zavedajo velikega časa, v katerem se nahajamo. Prej ko slej pa bodo tudi te v spoznanju odprle oči in se začudeno (in v sramuj vprasevale, kako so mogle. tavati tako dolgo v senci, ko t>endar prši sonoe tako radodarno svoje bogastvo na sloven-ski rod, slovenske žene. V nedeljo so zavedne žene iz Go-rišnice volile. VolUe so v AFŽ odbor in delegatke za okrajno konferenco. Žnidaričeva mamka, ki si je nato-vorila že sedem »križev«, pa še ved-no »najboljso pogrv.ntat, se je kar mladostno zasukala, ko so ji žene za-upale predsedstvo. Po volitvah so žene odločno pod-pisale resolucijo Organizaciji Zdru-ženih narodov v Parizu z izjavo, da se strinjajo z govorom Visinskega in z zatrdilom, da hočejo stati v prvih vrstdh borcev za mir. Pogumno in strnjeno naprej, iene iz Gorišnice! M. K. FIZKULTURA Nogomei Pred velikim številom gledalcev se je odigrala v nedeljo, dne 21. nov. odlo-čilna nogometna tekma med SD Dravo in TD Studenci iz Maribora za naslov je-senskega okrožnega prvaka. Tekma se je končala s tesno, toda zasluženo zmago moštva SD Drave z rezultatoni 5:4 (2:3). SD Drava: Berlič, Serdinšek, Hanzel I., Samec, Gajzer I., Strehar, Gajzer II., Se-linšek, Hanzel II., Repič, Širec. TD Studenci: Grizolt, Madžarec, Toma-nič, Filipič, Hudalist, Šknanc, Šnuderl, Gomolj, Zuželj, Rodošek, Švajger. Po začetnem udarcu Studenčanov so igralci SD Drave izvedli več ostrih napa-dov na vrata TD Studenci, ki pa so ostali brez uspeha. Igra obeh moštev je bila enakopravna ter so se vrstili hitri na-padi zdaj z ene zdaj z druge strani. Za-radi blatnega terena in goste megle igralci niso mogli pokazati vsega svojega znanja. Prvi uspeh so dosegli Studen-čani, ki so v deseti minuti po srednjem napadalcu zabili vodilni gol. Moštvo Drave ni prav nič popustilo ter se je žs v trinajsti minuti posrečilo Hanzlu II. iz neposredne bližine izenačiti. Studenčani so začeli z ostrimi napadi ter kmalu do-segli drugi gol, vendar je Drava zopet iz-enačila. Pred koncem polčasa so Stu-denci dosegli nadaljnji gol ter v začetku drugega polčasa povišali rezultat na 4:2. Ko je vse kazalo, da so TD Studenci si-gurno zmagali, je uspelo SD Dravi v le-pem finišu v zadnjih desetih minutah za-bili tri gole ter tako zmagati z rezulta-tom 5:4. SD Drava ie zaslužila zmago nad tehnično boljšim nasprotnikom, ker so njeni igralci pokazali mnogo več po-žrtvovalnosti in borbenosti, kar je bilo na težkem terenu odločilnega pomena. Z nedeljsko tekmo je SD Drava dosegla drugo mesto na tabelt okrožnega prven-stva za moštvom Zelezničarja II. Ker pa slednji tekmujejo izven konkurence, je SD Drava jesenski okrožni prvak ter ima v spomjadanskem tekmovanju dobre izglede za prvo mesto, ker icrajo vse težke tekme na dornačem igrišču. IKiteltshl tecaj Dne 25. novembra se je vršil poldnevni fizkuiturni tečaj za učitelistvo osnovnih šol ptujskega okraja desni breg. Tečaja se je udeležilo 42 učiteljev in učiteljic, kar izkazuje komaj 6% udeležbo. To je dokaz, da se naše učiteljstvo še vedno ne zaveda pomena telesne vzgoje za do-raščajočo deco in ne kaže zaniinanja za strokovno izpopolnjevanie. Na tečaju se je obravnavala metodlka pouku telesne vzgoje in predelalo gra-divo za prihodnje mesece. Vzorno telo-vadno uro za prvi razred je res vzorno vodila tov. Štraus Franja iz Vidma, Me-todično in pedagoško je pravilno zajela učno gradivo, uspela pritegniti zanimanje učencev ter je v polni meri dosegla vzgojni in učni smoter telovadne ure. Dobro je izvedla vzortio telovadno uro s četrtim razredom tov. Letič Ela \z Cir-kovc. V zaključni debati so se učitelji pomenili o perečih problemih telovadbe v zimskem času, ovrgli staro naziranje, da je telovadba pozimi brez fcelovadnice in orodja neizvedljiva ter dobili prak-tične napotke in gradivo za zimsko telo-vadbo. Tečaj je v celoti dobro uspel. Preda-vatelja sta bila tovariša Juvančeva in Zega. Vsekakor pa je graje vreden po-stopek skupine iz Cirkovc, ki je zaključni del tečaja prebila v »Moskvi«. Telovodno ahodemiia V soboto, dne 20. novembra, je pri-redila ptujeka gimnazija v mestnein gledaJišču lepo uspelo telovadBO aka-demijo. Kakor je naglasil f izkulturnd re-ferent gimnazijske mladinske organiza-cije, tov. Senčar Alojz, so se letos gim-nazijci tudi na polju telesne vzgoje mno-go bolj razgibali kakor v preteklih le-tih. LMS in ravnateljstvo gdmnazije v polni meri upoštevata pomen fizkulture za našo mladino ter posvečata in nu-dita dljakoin pri fizkulturnem udejstvo-vanju vso pozornost in pomoč. Akademija nam je nudrila sliko martjl-vega dela mladine v telovadnici ter z dobro Izvedenim programom pakazala njene uspehe. Nastopajočih je bilo 94, ki so lepo izvedli 15 točk programa. Posebno sta ugajali tocki vaje z žo-gami in vaje na švedskih klopeh, kj jih je sestavila tov. Juvančeva. Tudi oro-dni vrsti mladink in članov sta poka-zali zadovoljivo znanje. Ob tej priliki je bilo podeiljeniih 96 fizkultumih znakov, ki so si jih. osvo-jdli dijaki v novemberakem roku, kar pomeni enkrat več kakor lansko leto. Ta uspela prireditev naj bo gimna-zijski mladini pobuda k še intenzivnej-šemu fizkulturnemu udejstvovanju in potokaz k nadaljnjdm uspehom. Orga-nizatorji akademije in nastopajoči te-lovadcd zaslužijo za svoje požrtvovaino delo, ki so ga vršaii zravem rednega učanj-a, vso pohvalo. Volitve v odbor OF v Vičavi-Orešju Radi boljšega pregleda in lažjega terenskega dela se je mestni odbor OF razdelil v več pododbprov. S to reorganizacijo si je rajon Vičava-Orešje tudi že na predvolivnem se-stanku izvolil svoj pripravljalni od-bor, katerega naloga je bila, že v okviru tekmovanja za II. kongres KPS pripraviti vse potrebno za iz-vedbo volitev v RO, pred vsem pa pobrati zaostalo članarino in včlaniti v OF še tiste volivce, ki še niso včlanjeni. V Fronto smo včlanjevali vedno več ljudi. Vendar pa še do danes ne moremo ugotoviti, zakaj še borih pet ljudi v Vičavi nismo uspeli zajeti v Fronto. Primeri nam govore, da so ravno ti ljudje uživali vse prednosti v času okupacije in danes ter da so celo odklonili podpise za predlog sovjetskega delegata A. Višinskega, ki na zasedanju OZN zahteva ome-jitev oborožitve velesil ter se skupno z delegacijami demokratičnih držav dosledno bori za politiko mtra tn. mirno sodelovanje med državami v svetu. Člani OF rajona Vičava-Oreš-je pa jim povemo, da si mi želimo mir, delo ter mirno graditev našega socialističnega gospodarstva, kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku. Pripravljalni odbor je po izvršenih pripravah sklical množični sestanek, kjer smo predvsem razpravljali o poteku in pomenu II. kongresa KPS ter analizirali politično situacijo iz-ven naših meja. V novi odbor OF smo izvolili poštene in delavne ljudi iz delavskih, kmečkih in nslužben-skih vrst, ki je ob koncu dal obljubo, da bo častno izvrševal vse naloge, s čemer bo mnogo doprinesel k jača-nju in utrditvi Osvobodilne fronte. Grmec Vojko. Gospod Pavlek II. Stolček se je zvrnil Ker je želel, da bi izpopolnil svoje jezikovno znanje v nemščini, je po-stal redni gost pri nemških učiteljih in jih tudi neštetokrat vabil k raz-nim pojedinam, ki jih je prirejal v svoji gostilni. V počitnicah sta se sinova vračala domov. Pavlek se je čutil presreč-nega, ko sta ga presenetila z že pre-cej dobro obvladano nemščino. Prijateljstvo med Pavlekom in nemškimi učitelji se je sčasoma zrahljalo. Temu vzrok so bile neke osebnosti, ki so jih pripravile do ne-sporazuma. In tako Pavlek v učite-ljih ni več videl svojih zvestih pri-jateljev in je ta nesporazum prive-del tako daleč, da je učitelje celo za-sovražil in jih jel obirati po vasi. Seveda mu učitelji niso ostali dolžni in so rovarili tako dolgo, dokler se županski stolček ni zvrnil in gospod Pavlek je ležal na tleh. Še bolj kot prva, se je razširila nova vest o odstavitvi župana Pavle-ka. Gelo njegovi sotrudniki so raz-mišljali in tuhtali o vzrokih njego-vega »padca«. Kaj je zakrivil, da so ga tako nesramno brcnili? Kaj bo le z njim? Zakaj so storili to Nemci? Ali se jim je morda zaperstavil? Še bolj pa je žalovalo srce gospo-da Pavleka, ki se ni mogel znajti v svojem novem položaju. Sam sebi ni mogel verjeti, da je po tolikih letih presrečnega kraljevanja doživel svoj žalostni konec in to celo pri ljudeh, v katerih je gledal »graditelje« no vega reda, pravičnega in srečnega življenja na evropskem kontinentu. čemu naj žaluje? Ali morda zato, ker se je zvrnil županski stolček in izgubil tako lep položaj v oblasti, ki ga je dosegel že v predvojnih letih, ali pa morda zato, ker se je razočaral v svojih prijateljih iz prve svetovne vojne? Odgovora si ni našel. »Čemu bi naj žaloval, saj je nem-ška okupacija najbrže le prehodna in ni dvoma, da bi partizani ne zma-gali. »Časi se spreminjajo in z njiini tudi oblasti«, se je tolažil žalujoči Pavlek. Nekoliko pomirjen je čakal Pa-vlek dneva zmage osvobodilnega gi-banja. V prvih majskih dneh tisočde-vetstopetinštiridesetega je bila tudi ta slovenjgoriška vas osvobojena. »Živela svoboda! Narod je končno odrešen, odrešeni smo vsi!« je na vse grlo vpil Pavlek. Pavlek ni mogel dojeti vsebine in značaja nove ljudske oblasti, nove družbene ureditve, novih svoboščin, ki jih uživa in izkorišča ljudstvo ter vseh spremerab, ki so nastale v le-tih revolucije pri nas. Prebiral je novo ustavo, nove uredbe ter si sku-šal sam objasniti novo ljudsko de-mokracijo. Prišle so volitve v krajevne ljud-ske odbore. Tudi teh novih volitev ni mogel Pavlek razumeti, ker jih prej nikoli ni poznal niti o njih slišal. Končno je moral ugotoviti, da teh volitev ne izvajajo poedinci, temveč vsa ljud-ska množica. »Kaj je Osvobodilna fronta? Kakšne so zopet te nove stvari?« se je čudil Pavlek. Na nekem sestanku je slišal, da gre tu za enotno vse-ljudsko organizacijo višje oblike. »Enotna? Vseljudska? To je pa res čudno! Nekdaj ni bilo vseljud-skih organizacij, temveč so bile mno-ge stranke...«, je ugotavljal Pavlek. Nič ni pomagalo. Na vse zadnje se je moral sprijazniti z vsemi spre-membami tako v oblasti kot v sploš-nem družbenem življenju pri na3. Moral je tudi on priznati ljudsko de-mokracijo kot ljudovlado popolno-ma nove oblike. O vsem tem so ljudstvu tolmačili aktivisti na predvolivnih zborova-njih. Pavlek se je trudil, da bi čim prej dojel te stvari, ki so se mu zde-le kot nepotrebne novotarije. Ob pričetku predvolivne kampanje je bU sklican masovni sestanek, kjer naj bi se sestavila kandidatna lista za volitve članov krajevnega odbora. V bivši Iglarjevi gostilni, kjer naj bi se vršil sestanek, je bilo zbranih precejšnje število volivcev. Pred sestankom so živahno razprav-ljali o predvidenih kandidatih. Ak-tivista ni bilo treba dolgo čakati. V gostilniški lokal je stopil učitelj Kla-divec, ki je pred meseci prišel uči- teljevat v vas. Kot navadno, so ga ljudje merili od pet do glave vse dotlej, dokler ni sedel za mizo v kotu. Izmed vseh točk dnevnega reda je bila najbolj zanimiva diskusija o kandidatih. Med njimi je kandidiral pismonoša Jurič, ki se s Pavlekom ni preveč razumel. Med diskusijo o kandidatu Juriču se je slišal močan glas nekega večjega kmeta, ki je stal pri vratih. »Ljudje, zakaj ne predlagate Pa-vleka?« V lokahi so dvignili hrup. Eni so podprli glas vpijočega kmeta, eni pa mu nasprotovali. Vmes je posegel učitelj Kladivec s svojim močnim glasom: »Poslušajte, tovariši! Mislim, dabi zaradi tega predloga ne bilo treba toliko hrupa. Neki tovariš vas je vprašal, zakaj ne predlagate Pa-vleka.« V lokalu je zopet nastal nemir. Ljudje so sukali in stiskali glave in se na tiho pomenkovali. »Ne dvigajte prahu brez potrebe«, je nadaljeval Kladivec. »Kaj mislite o Pavleku?« »Ne, ne maramo ga!« se je slišalo v desnem kotu. »Pavleka hočemo, naj bodo oni, ki se zastopijo v občinske stvari, saj so bili že župan«, se je oglasil mlinar-jev sin. Nato je zopet spregovoril Kladivec s tihim in počasnim glasom: »Tovariši! Nekolil^o smo se že se- znanili z našo ljudsko oblastjo, ki je popolnoma nekaj novega. Mislim, da ni potrebno mnogo govoriti o tem. Že sami lahko razsodite, kakšni ljudje bi vas zastopali v vašem ljud-skem odboru. Naši odbori morajo biti pravi temelj ljudske oblasti, či-gar karakter ne dovoljuje, da bi v vrstah odbornikov sedeli bivši jugo-slovanski in nemški župani ter. de-lali po kopitu starih protiljudskih oblastnikov. Nova država in nova oblast zahtevata nove ljudi z novim odnosom do dela in družbe. Sedaj pa le sami premislite o predlogu za Pavleka!« »To pa ni ljudska volja«, je še da-lje na tem predlogu vztrajal mlinar-jev sin. »Ce ga predlagamo, naj se tudi uveljavi ta predlog!« »Res je, tovariš. Ni ljudska volja, temveČ volja poedincev, da bi Pa-vlek kandidiral. Ljudstvo stremi za tem, da bodo krajevni odbori zdravi in s svojim delom demokratično usmerjeni, se pravi, da bodo pravil-no zastopali interese ljudstva svoje-ga kraja. Ali bi to storil Pavlek?« je prepričevalno dejal Kladivec. Mlinarjev sin je do ušes zardel. V lokalu je nastal molk. Besede učitelja Kladivca so našle svoje mesto. To zborovanje je imelo svoje po-sledice. Učitelja Kladivca je jel Pa-vlek nekoliko postrani gledati, ni pa mu upal povedati v obraz, da ga sovraži. (Nadaljevanje sledi)