m ■ 1 S Naslovna slika: Slovenska mati — "žena, vzgojiteljica za mir" dneva miru 1995. (Ilustracija je delo ameriške Slovenke Nancy Bukovnik.) KOT urednik sem moral v času enoumja večkrat slišati besede, ki so bile daleč od resnice: "Vi pa ne ljubite domovine. Zakaj pišete proti njej?" Ob njih me je skoraj oblil mrzli pot, saj mi vetje krivice, kot s temi besedami skoraj ne bi mogel nihče storiti. Domovina je eno, režim pa drugo! Doma so po vojni lepo oboje vrgli v isti koš, da so lahko obsodili kot protinarodne izdajalce ljudi, ki niso bili za komunistični režim. Človek bi mislil, da bo v petih letih po padcu komunizma vsaj to krivično enačenje: režim = domovina — pokopano za vselej. Pa še daleč ni. V "TVKanalu" je Miša Grčar zabeležila oceno naše sydneyske učiteljice in urednice SBS radijskih oddaj, Marize Liten, ter med drugim zapisala, da "niti s premikom ustnic ni pljunila na svoje prvotno domovanje, kar je bila kar naprej specialiteta drugih izseljencev (predvsem tistih iz Argentine) ..." Torej smo spet tam: Režim je domovina. In ob tem pohvala, ki Marizi ni prav nii v čast, če drži. če bi vsi delali tako, bi danes Slovenija ne bila samostojna in na poti demokracije. Kdor molči - soglaša! pravi pregovor. A zakaj laž o argentinskih rojakih, ki so v najtežjih razmerah prav iz ljubezni do rodne zemlje ohranili mnogo mnogo več kot zgolj slovensko ime? Da je to zabeležbo objavil tudi naš "Glas Slovenije", ni storil s tem nič manj krivice kot doma "TVKanal". Ponavlja grdo neresnico, četudi jo —brez komentarja — samo citira. Kleveta je, pa naj z objavo laži urednica soglaša ali ne. Še vedno nam manjka pokončnosti, se mi zdi. — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO — I. del -Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladini znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opreni' ljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga zanimivih esejev Dr.M-Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja^ Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II del. Za njmiva študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. Obsežno delo dr. J. Kolarifa^ podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj ]e 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE N1KOLINE. — Kuharska knjiga o donia-Jih jedeh. - Cena deset dolaijev. /Takoj pošla. Čakamo novo pošiljko./ PISMA MRTVEMU BRATU Topli spomini na brata Avtorje duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika — Legija. Ves dobictk je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. mis li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versk0 in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2+ Published by Slovenian Franciscan l athers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr- Hasil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic-3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1995 je 10.- dolaijev, izven Avstralije 18.- dolarjev, let8*' sko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Av straliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pjsec sarn Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distincti011 Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 21^ J iofie % mi&ti -j n> * Ch Leto 44 ^ilove&tie st. MAJNIK 1995 Razmišljanje ob praznovanju — Dr. J. Bernik — stran 129 Slovenska obljuba Mariji — stran 130 Majski spomini — P. Bazi lij — stran 131 O božjem ljudstvu II. Njegove dolžnosti ~ Pismo slov.ikofov — stran 133 Ko seje tresla Ljubljana... ~ Franc S. Finžgar — stran 135 žena in slovensko iz rotilo ~~ Dr. Zmaga Kumer — stran 137 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P.Tone— stran 139 izpod Triiglava — stran 142 Na poti do oltarja — O prvi avstr, blaženi —P. Valerijan— stran 144 Središče svetega Rafaela,Sydney — P. Valerijan — stran 146 Majnik 1945 — pesem ~ Marjan JakopiS — stran 148 Moje celice — zapiski iz zaporov ~ JoŽko Kragelj - stran 149 Naše nabirke — stran 149 Razlika med borci in "borci" — Stane Sedlak — stran 151 Središče svete Družine, Adelaide - P. Janez - stran 152 Letošnje spominske prireditve v Sloveniji - stran 153 2 vseh vetrov — stran 154 Kotiček naših mladih■ stran 156 Križem avstralske Slovenije p - stran 157 a sPet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 160 Razmišljanje ob praznovanja VSI danes živeči Slovenci moramo najprej biti hvaležni, da je leta 1945 zaveznikom uspelo premagati oba totalitarna režima - fašizem in nacizem. S tem je bil slovenski narod nedvomno rešen uničenja. Nato želimo izraziti spoštovanje vsem partizanom in drugim protiokupatorskim enotam, la so se na tak ali drugačen način v v dobri veri bojevali proti okupatorju za osvoboditev slovenskega naroda. Prav tako želimo izraziti spoštovanje vsem tistim, ki so se med trojno okupacijo v samoobrambi uprli nasilju stalinistične revolucije in so se prav tako bojevali za slovensko demokratično prihodnost brez komunističnega totalitarizma. Posebno pa se želimo spomniti vseh tistih Slovencev, ki so v času zadnjega pol stoletja vsak na svoj način in po svojem prepričanju dali življenje za slovensko domovino, za njeno svobodo in za boljšo prihodnost slovenskega naroda. Vsi vemo, da konec druge svetovne vojne ni utešil hrepenenja po svobodi slovenskega naroda in družbe. Na to dobro opozarja spominska knjiga, objavljena v Sloveniji ob 30. obletnici osvoboditve z naslovom:"Pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev". Vidite, prvi poudarek je na revolucionarnem boju. Zaradi te, med okupacijo začete revolucije, se je takoj po svetovnem porazu nacističnega režima z vso silo naselil in si Slovenijo podjarmil za desetletja sprva povsem stalinistični komunistični totalitarizem. Vse tragične posledice, od množičnih grobišč svojih nasprotnikov do dolgoletnega preganjanja preživelih, so dobro znane, ali bi vsaj morale biti. Zavedamo se, da nas Slovence začetek in dolgoletno nadaljevanje te tragedije še danes, po tolikih desetletjih, ločuje do globine našega osebnega, narodnega in državnega bivanja. Ob vsem pa se moramo zamisliti kot ljudje: Ali niso vsi padli in umorjeni - ne glede na to, kje in kaj so bili - vendarle bili najprej Slovenci? Ali ta slovenska reka krvi dere res tako globoko, da je ni mogoče ujeti v slovensko narodno in državno strugo ter iz nje črpati slovensko energijo za prihodnost? Tudi drugi narodi, na primer Španci, Nemci, Argentinci, so šli skozi velike medsebojne in ideološke spopade, a so le našli pot do pomirjenja in narodne edinosti. Državotvorna modrost njihovih oblasti, naravnana na nujnost zedinjenja na bistvenih osnovah njihove državotvornosti, je ustvarjala tak okvir VSAKO LETO, NA PREDVEČER PRAZNIKA MARIJE Z BREZIJ, KI VARUJE SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA IZROČILA V SVETU, 23. MAJA, BOMO V SVOJIH DOMOVIH PRIŽGALI SVEČE, PREŽIVELI BOMO VEČER V MISLIH NA KRŠČANSKA IZROČILA, KI SO STOLETJA VODILA NAŠ ROD V DOMOVINI, OBLIKUJEJO DANES NAS V SVETU IN PO NAS NARODE, MED KATERIMI ŽIVIMO. VABIMO VSE SLOVENCE, V DOMOVINI IN VSE ROJAKE SLOVENSKEGA IZROČILA PO SVETU, DA SE NAM PRIDRUŽIJO! To ja bil sklep slovenska skupine n« evharističnem kongresu v Filadelfiji, ZDA, leta 1976. Od takrat se združujemo rojaki doma in po svetu na ta "Marijin veter". Pridruii se nam! Narod potrebuje naie molitvel strpnosti, da je omogočal premostitev razklanosti v teh državah. Nekdanji režim Republike Slovenije v Jugoslaviji se je Ze pred desetletji več kot spravil z nekdanjimi zunanjimi sovražniki, Nemci, Italijani in Madžari. Tudi drugi narodi, k1 so v spopadu druge svetovne vojne stali v krvi na nasprotnih straneh vojnih jarkov, so zmogli doseči med seboj mir, sožitje, enakost in sodelovanje. Ta slovenski režim, ki je imel v rokah vse vzvode oblasti in moči, pa ni našel načina in volje, da bi omogočil svojim nasprotnikom enakost pred državo in zakonom. Videti je, da nekdanji, tako imenovani "domači sovražnik", še danes ni osvobojen slovenskega apartheida. Slovenskemu, še bolj pa tujemu zgodovinarju je že danes na dlani, pa naj si jemlje podatke iz demokratičnih ali komunističnih virov, kdaj in zakaj - ali točneje - čemu se je pričelo partizanstvo. Dejstvo, da mnogi partizani od vsega začetka tega niso uvideli, Je tragično, je vir premnogih osebnih tragedij in trpljenje za ves narod, a je neizogibno. Pred dilemo, ali nazaj na jug ali pa brez močne nacionalne identitete v Evropo, se danes postavlja dejstvo, da breZ razčiščene preteklosti ne bomo tukaj obstali. Vsakomur, ki poleg slovenskega priimka nosi v sebi tudi resnično zavest vrednote slovenstva, se mora ob taki priložnosti upreti vsako ponovno manipuliranje s partizanstvom in domobranstvom. V skrbi za slovensko prihodnost smo prepričani, da tak razdor med Slovenci razkraja dušo in telo naroda in države. Zato mislimo, da bi moralo majsko praznovanje konca druge svetovne vojne biti vseslovensko in spravno. Sprava med državljnani je absolutna nujnost za bodočnost samostojne slovenske države. Če ne sedaj, kdaj? Nikoli? DR. JOŽE BERNIK, predsednik Svetovnega Slovenskega Kongresa /Iz njegovega pisma častnemu odboru za obeleženje 50. obletnice druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom-/ Bazilika Marije Pomagaj— Kraljice Slovencev na Brezjah MAJNIK je zame že vsa leta bivanja izven rodne °movine mesec spominov. Letos - ob praznovanju ^desetletnice konca druge svetovne vojne - pa 0c*o ti še posebej zaživeli. Čas zaceli vse rane, ?ravi pregovor, a popolnoma z njim ne soglašam. ^ res omili bolečine, ublaži trpko grenkobo ob sP°minih, a ti so se zarezali globoko v dušo za Vselej. Bog že ve, zakaj je moralo tako biti. Dnevniki vseh jezikov so oznanjali konec vojnih grozot, ves ■^obodni svet je praznoval, vojaki so se veseli nad vljcnjem vračali s svetovnih front in ujetniških 'aborjšč... mi pa smo bežali iz ljubljene dežele pod riRlavom, ki je tudi plačala svoj krvavi davek e,°vnemu spopadu in naj bi zdaj spet zaživela ■ obodno Žal okupacija in njene žrtve za našo Jelico niso bile dovolj. Revolucija v imenu . *ikega Stalina je dodala svoje in nas razdelila, da e bilo še več žrtev in pogorišč. V borbi za stanek se je pričelo bratomorno klanje, za erega so odgovorni samo voditelji revolucije. Se ° s.me odrekati pravico samoobrambe? Mnogi so Pndružili NOB-u z najboljšimi nameni; ko so Poznali, da se borijo za zmago rdeče zvezde, je 1,0 prepozno. Žalosten konec revolucije - beg tisočev k Veznikom, katerim smo zaupali več kot so bili Qi- Nismo vedeli, da ne razumejo ali nočejo oh .et' borbe malega naroda zgolj za obstoj, za ranitev slovenstva, za ohranitev dediščine vere. ‘ ® to nam je hotel komunizem s silo vzeti in narod e Je uprl. Majnik leta Gospodovega 1945. Kilometre dolga hit °eS^a kmečkih vozov z najpotrebnejšim, na . nf° nametanim nanj. Med vrečami in culami ,y*pe otrok, ki so začudeno gledale, kam se Jejo in kaj se dogaja. Spominjam se vozov, ki so imeli na kupu rešene imovine stensko sliko Marije Pomagaj. Z družino je šla in Bog vedi, kjer za morji kraljuje danes na domu slovenskega begunca tistih majskih dni... Med civilisti so bile pomešane uniforme slovenskih vojakov. Na obrazih teh fantov si videl, kako težko zapuščajo deželo, ki so ji branili domove svojih vasi. Kjer jih je hodila ob vozovih vsaj desetina, je od časa do časa nekdo začel peti in vsi so poprijeli za njim: "...mi se borimo za svojo zemljo; je pila kri pradedov, je pila z mojo četo, škropimo jo še mi s svojo krvjo!..." Izmučeni konji so komaj vlekli v breg proti Ljubelju. Tu in tam so morali pomagati ljudje, da je hrzajoča žival zmogla napor. Vrsta se je pomikala počasi, od časa do časa postala, včasih obstala za delj časa, da si v negotovosti ugibal, ali se bo sploh še premaknila v breg. Vozniki so morali paziti in ob postanku podstavljati kolesom, da vozovi niso lezli nazaj in bi prišlo do nesreče. "O sveti križ božji!" je vzkliknil nič več mlad oča, s plavim predpasnikom opasan, in si obrisal potno čelo. S Kristusovim trpljenjem je sprejemal svoje brige zase in za družino. "Marija, pomagaj nam, da pridemo na varno!" je kar na glas zaklicala mati, ki je z dojenčkom v naročju in s hišnim rožnim vencem v rokah stopala ob vozu. Da, to je bila procesija, ki je še tako zgovorna beseda ne bi mogla dovolj dostojno opisati. Procesija "ponižanih in razžaljenih", bi rekel Cankar, ki so odhajali v zavesti, da ne morejo več braniti ne sebe ne drugih. Odhajajo, da si rešijo skromno življenje, a odhajajo v prepričanju, da bo končno zmagala pravica in se bodo s pomočjo zaveznikov vrnili na svoje domove. Ta utopična misel se je delno uresničila po dolgih petinštiridesetih letih. S pobočja se je oglasila brzostrelka. Čez nekaj trenutkov je še minomet odvrgel svoj smrtonosni sad. Mina je padla tik za cesto in se s pokom razletela, nastala je panika, preplašeni kriki žena in otroški jok so odjeknili po ozki dolini. Splašene konje je končno umiril gospodar, da so spet vlekli v breg svoje breme. "Vsaj zdaj naj nas pustijo, ko odhajamo," je zamrmral oče in zaskrbljeno pogledal po drobižu na vozu. Takih napadov je bilo več. Še so padale mine in nekaj domobrancev je s poveljnikom izginilo v reber, da je končno smrtonosno orožje utihnilo ter je bila pot spet varna za nekaj časa. A pri drugih napadih ni šlo tako gladko. Pri Sv. Ani na Ljubelju pred predorom je bilo kar precej ranjencev, ki so jo skupili na poti od Tržiča. Spomini, majski spomini... Čutim hladno vlago nedokončanega ljubeljskega predora, ki je požiral to dolgo žalostno procesijo, voz za vozom, skupino za skupino... Pred nami se je končno odprl nov svet upanja v pravico, ki nas je sicer že marsikdaj razočaralo, a vendar pomagalo naši pokončnosti, da nismo podlegli. Vetrinjsko polje. Prvo taborišče slovenskih brezdomcev. Vozovi, ljudje in živina. Ob zasilnih "domovih" iz vej in nekaj plaht preprosta ognjišča, nad katerimi se je dvigal oblak dima in oznanjal življenje. Skrbi za bodočnost, pa vendar v trdnem upanju na božjo previdnost, ki vernika še nikoli ni zapustila. Maša na prostem, na zasilnem oltarju, ob podobi Marije Pomagaj. Kako iz srca je zadonela pesem:"Marija, pomagaj nam sleherni čas..." In potem žalost ob izdajstvu, spoznanje, kam so vrnili slovensko vojsko. Zopet je Marija tešila rane žalujočih mater, žena, sester in sirot. Pa tudi mož. očetov in bratov, ki so ostali. Končno pa - begunska taborišča, lesena mesta barak in upanje na izselitev v dežele preko morja, kjer ne bo več strahu, da bi te vrnili v roke rabljem. In v vsakem taborišču, na oltarju barake -kapele - podoba Marije Pomagaj, ki je videla potoke solza in blažila težo begunstva. Da, "Marija z nami je odšla na tuje..." kot je zapel begunski pesnik. Spremljala nas je vsa desetletja in še je z nami, kjer koli smo raztreseni po širnem svetu. Ko pa se zdaj vračamo v deželo pod Triglavom, nas pričakuje na Brezjah, na Sveti Gori in Ptujski gori, pa na Svetih Višarjah in na Kureščku in povsod tam, kjer so ji naši prednik' zgradili svetišče. Marija, hvala ti za materinsko skrb na naši poli begunstva in izseljenstva! P. BAZILIJ Zgovorna slika iz Vetrinja v maju lata 1945, da "Marija z nami ja odšla na tuja . . Na tovornjaku mašuje pred podobo Marije Pomagaj Viktor Zorman, kasneje vrnjen in zverinsko ubit. o Tu je drugi del letošnjega postnega pastirskega pisma, ki so ga svojim vernikom doma in po svetu napisali slovenski Škofje. DOLŽNOSTI BOŽJEGA LJUDSTVA CE bi hoteli povzeti razmišljanje prevega dela 'dostojanstvo božjega ljudstva), bi mogli reči s ^yctim Ixonom Velikim:"Spoznaj, o kristjan, svoje °stojanstvo!" ali pa še bolj s svetim ,vguštinom:"Veselimo in zahvaljujmo se: postali n,s®o samo kristjani, ampak Kristus. Čudite in Veselite se: Postali smo Kristus!" Iz tega velikega dostojanstva, dostojanstva °zjega ljudstva - in predvsem iz udeleženosti pri ,r°jni službi Jezusa Kristusa - izhajajo tudi dolžnosti ln naloge. Ko človek sliši besedo "dolžnost", ga Prvi hip kar nehote spreleti neugodje ali celo strah. °lžnost, ki izhaja iz krsta, je namreč več kakor renutna zapoved ali ukaz. Dolžnost je nekaj rajnega, nekaj, kar nas veže vse življenje. Kristjan, ki dela, kar mu narekuje dolžnost, je P°doben dobremu drevesu, ki rodi dober sad. Tako jl,as uči evangelij. Dobro drevo se ne spozna po ls'ju, ki ovene, tudi ne po cvetovih, ki se posušijo, Marveč po sadovih (prim. Lk 6, 44). , Prva in neodtujljiva dolžnost božjega ljudstva je Prizadevanje za lastno svetost in svojemu stanu Primerno popolnost. Poklicanost k lastni svetosti je Zakoreninjena v krstu, obnavlja pa se v drugih akramentih, zlasti v zakramentu sprave in ®vharistije. Postni čas nas je posebej klical, da odimo za Jezusom Kristusom in ga posnemamo . °> da sprejemamo njegove blagre, da poslušamo Jj1 Premišljujemo božjo besedo, da se zavestno in ejavno udeležujemo bogoslužnega in akramenla|nega £jvijcnja v Cerkvi, da zasebno golimo ter da skupaj molimo v družini in hipnostih. Iu hočemo posebej opozoriti na odlično sredstvo ?Sebnega posvečenja, to je na branje ali poslušanje .J® besede. Škofje upamo, da ni krščanske fu£ine na Slovenskem, ki ne bi imela Svetega ma. Sveto pismo, preroki stare zaveze, CVangeliji, Pavlova pisma itd. niso časnik, napisan pred Kristusom ali v času njegovega zemeljskega življenja ali nekaj desetletij pozneje, marveč nam po njih Bog govori prav sedaj, v tem trenutku. V Svetem pismu ne gre predvsem za zgodovinske dogodke, ampak za razsvetljenje našega duha, za pravilno oblikovanje naše vesti, za vnemanje naše ljubezni. Vsak prebran svetopisemski odlomek je kakor prst, ki kaže na naše srce, še več: je kakor meč, ki zareže vse do ločitve duše in duha. Ta poseg je morebiti včasih boleč, toda zdravilen. Po tej prvi dolžnosti vsakega kristjana, to je po prizadevanju za osebno svetost, naj opozorimo še na druge službe in naloge krščanskih laikov. Ne moremo našteti vseh, marveč samo nekatere. Vse pa imajo zakramentalni temelj v krstu in birmi, mnoge od njih pa tudi v zakramentu svetega zakona. 1. Sodelovanje krščanskih laikov v župniji župnija je starodavna in slavna ustanova. Je božja družina kot bratstvo, ki ga navdihuje duh edinosti, je bratski in gostoljuben dom. V župniji imajo posebno mesto pastoralni sveti. Namen župnijskih svetov je pomagati duhovnikom pri oznanjevalni in posvečevalni službi. Župnijski svet raziskuje, pretresa in dela praktične sklepe glede dušnopastirskega dela v župniji. Poglejmo v praksi, kaj naj župnijski svet dela in kako naj pomaga dušnemu pastirju, posebej če je ta že prileten. Pregled verskega življenja v župniji: kako je z božjo službo? Kako privesti vernike k polnemu, zavestnemu in dejavnemu sodelovanju pri bogoslužnih opravilih? To namreč zahteva bistvo bogoslužja, do katerega ima krščansko ljudstvo kot kraljevsko duhovništvo in svet narod v moči krsta pravico in dolžnost. Kaj je treba storiti, da bi liturgija poglobila versko življenje in pritegnila še tiste, ki stojijo ob strani in ne sodelujejo? Kakšna je vzgoja v družinah? Kako je s pastoralo mladih družin? Kaj storiti, da bi mladi zakonci prejemalo pomoč drugih zakonskih parov, ki imajo že daljše izkušnje? Kako taktno in obzirno navezati stike s tistimi, ki živijo v svobodnih zvezah ali so zgolj civilno poročeni? Kako jim poleg potrpežljivega pojasnjevanja, ljubeznivega opominjanja in pričevanja krščansko živečih družin pomagati, da najdejo pot k ureditvi svojega položaja? Kako stati ob strani razvezanim, ki so se civilno ponovno poročili? Res je, da jih Cerkev ne more pripustiti k svetemu obhajilu, toda zaradi tega se ne smejo imeti za izključene iz cerkvenega občestva. Ker so krščeni, naj se udeležujejo daritve svete maše, poslušajo božjo besedo, redno molijo, krščansko vzgajajo otroke, podpirajo cerkveno skupnost pri delih krščanske ljubezni in gojijo duha pokore, da bi tako klicali nase božjo milost. Veliko in obširno je področje, na katerem lahko člani župnijskega sveta sodelujejo s svojimi dušnimi pastirji. Tudi gospodarski svet in ključarji opravljajo nenadomestljivo vlogo v župniji. Brez njih si ne moremo zamisliti cerkvenega občestva. Skupaj z župnikom skrbijo za cerkveno imetje, za cerkvene stavbe in za cerkvene uslužbence. Tu mislimo predvsem na katehiste in katehistinjc, ki za svoje delo zaslužijo primemo plačilo. Posebno pohvalo izražamo animatorjem, ki pod vodstvom katehetov ali katehistinj pripravljajo kandidate za prvo obhajilo in za birmo. Skoraj v vsaki župniji na Slovenskem deluje župnijska Karitas. Ko je žena v Betaniji izlila dišeče olje na Jezusovo glavo, tedaj je Jezus izrekel preroško besedo, da bomo uboge vedno imeli med seboj (prim. Mr 14, 7). Pravi reveži so dostikrat skriti, ne silijo v ospredje, pa bodisi da so bolniki, ostareli, osamljeni ali kakorkoli pomoči potrebni. Budno oko krščanskih laikov jih najde in organizira pomoč. Potrebe v župniji narekujejo, da morejo laiki, čeprav niso po posebnem obredu postavljeni v službo bralca ali mašnega pomočnika, opravljati nekatere službe. Mašni pomočniki, ministranti (in v zadnjem času tudi ministrantke) so določeni za strežbo pri bogoslužju. Pripravljajo mašna oblačila, oltar in svete posode. Prav iz vrst ministrantov klijejo dostikrat duhovniški in redovniški poklici. Bralci lahko pri maši berejo vsa berila iz Svetega pisma, razen evangelija. Napovedujejo tudi molitvene namene v prošnjah za vse potrebe in - če ni posebnega psalmista - berejo ali pojejo tudi psalm med berili. Velikega pomena je tudi služba pevca ali psalmista, posebej tam, kjer ni pevskega zbora ali organista. V naši škofijah delujejo orglarske šole za usposabljanje organistov. Liturgično vzgojen organist bo znal upoštevati pravilno razmerje med petjem zbora in vsega ljudstva. Ne moremo pritrdil' navadi, da se samo pevskemu zboru zaupa petje vseh mašnih spevov, tako da je ljudstvo popolnoma izključeno. Organist ali duhovnik bo poskrbel, da se tudi ljudstvo pridruži petju, vsaj pri lažjih delih; Kolikor je le mogoče, naj bi župnija imela tudi zakristana, ki skrbi za red, predvsem v zakristiji. 2. Sodelovanje krščanskih laikov na družbenem področju Krščanski laiki živijo evangelij v služenj11 posamezniku in družbi. Osebno dostojanstvo je velika dobrina, ki po vrednosti presega ves materialni svet. Človekova vrednost se ne meri p° tem, kar "ima", ampak po tem, kar "je". Osebno dostojanstvo pomeni temelj enakosti vseh ljudi. Zato so nesprejemljive vse oblike diskriminacije, ki ponižujejo družino. Cerkev stoji zmeraj na strani življenja. Vsak0 človeško življenje že od spočetja naprej je nedotakljivo, z njim nihče ne sme svojevoljn0 razpolagati. Krščanski laiki, vključeni v delo znanosti in tehnike na medicinskem, družbenem i® pravnem področju, se morajo spoprijeti z izziv' novih problemov bioetike. Tehnološka zmožnost spravlja namreč danes v nevarnost celo samo bistvo človeškega rodu. (Krščanski laiki morajo biti dejavni tudi v političnem življenju, ki v svojem bistvu ni nič drugega kot skrb za občo blaginjo, ali z drug0 besedo: nesebično služenje. Če je politično delo zares pošteno, čisto in pozorno, poiem mu je tuj3 vsaka zahrbtnost in laž, vsako razmetavanje družbenih sredstev v korist peščice, vsaka raba nedovoljenih sredstev za dosego, vzdrževanje >° večanje oblasti. Slovenski katoličani ne bomo samo tarnali nad časi načrtnega in nasilnega odvračanja od vere v petinštiridesetih letih po vojni. Tudi ne nad krivicami revolucionarnega nasilja in političnega enoumja. Bog sicer tega ni hotel, pač pa dopustil; da bi se krščanstvo na Slovenskem izčistilo in da bi na vsakem krščanskem človeku zasijal Kristusov obraz. Vendar pa se slovenski katoličani ne morem0 in ne smemo odpovedati spolnjevanju javnega poslanstva. Vera in Cerkev zavezujeta krščanske laike k odgovornosti za slovensko družbo. D° prenove bo prišlo v dialogu današnje kulture z evangelijem in v medsebojnem spoštovanju. Zato je upanja polno dejstvo, da sc slovenski izobraženci ' laiki povezujejo med seboj in tako skušajo ustvari*! življenjsko sintezo med evangelijem in kulturo-Posameznik težko kaj doseže, v skupni povezavi Pa bomo uspešneje skušali prekvasiti slovensko družb0 z CVangelijem, saj evangelij ne nasprotuje kulturi, ki trudi za svobodo, za resnico in mir, temveč jo krepi. Vse demokratične države si prizadevajo Zagotoviti staršem pravico do vzgoje in izbire šole za svoje otroke. Ne moremo torej dopustiti, da bi Wli verni ljudje izključeni v pripravi nove šolske zakonodaje in drugih zakonov. Skupna blaginja Zahteva, da so krščanski laiki dejavno in odgovorno Navzoči v političnem življenju. bratje in sestre! Predočili smo vam nekatere dolžnosti božjega ljudstva. Težke in odgovorne so. ioda Bog nam daje svojo milost. Verniki apostola Pavla, Korinčani, so tudi stali pred velikimi dogami. Pavel pa jih je spodbujal:"Moji ljubi ratje, bodite stanovitni, neomahljivi, vedno uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud ni Prazen v Gospodu" (1 Kor 15, 58). Škofje in duhovniki, posvečeni s svetim redom, nismo nad božjim ljudstvom, marveč sredi božjega ljudstva. Naša naloga je služiti. Cerkev je hierarhična ustanova, v njej nimajo vsi istega opravila in istih nalog (prim. Rim 12, 4), vsi pa smo udje med seboj. Zato lahko rečemo s sv. Avguštinom:"Bog nas je postavil na nevarno in odgovorno mesto. Smo kristjani in predstojniki. To, da smo kristjani, se nanaša na nas. A to, da smo preedstojniki, se nanaša na vas. Kot kristjani moramo skrbeti za svoje zveličanje, kot predstojniki pa samo za vaše." Z velikim zaupanjem se obračamo na Marijo, Mater Cerkve. Sveta Devica, prikliči na vse krščanske laike ponovno izlitje Svetega Duha, na njihovo poklicanost in poslanstvo, da kakor resnične mladike na trti - na Kristusu - obrodijo veliko sadov. Skupaj s to prošnjo k Devici Mariji vas vse blagoslavljamo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. VAŠI ŠKOFJE KER kot prezbiter nisem mogel domov o veliki n°či 1895, sem pričakal siloviti ljubljanski potres na Ve 'ko noč (ob 11.17 ponoči 14. aprila). V moji sobi Sf>l° bili trije zvečer po večerji in smo nekoliko PKaZnovali. Dobili smo potice, žegen in tudi eK°Hko vina od sorodnikov. Kramljali smo in p*grkovali in kadili. Po deseti uri smo se razšli, šle, °etrl na P°bt°č me prebudi silno grmenje, ‘Panje postelje, padanje ometa s stropa in p ^nje peči. Takoj sem se zavedel, da je potres. nZgal sem žveplenko in pogledal na uro. Potem n premišljal, kako bom to zadevo drugi dan . Pls°l in jo dal v časopis. Moj tovariš se namreč $an" in sem mislil, da sem sam tako srečen, da yav čutim potres. Kar se vrata odpro in nekdo . Plje:"Bežite, vsi bežimo, potres, hiša se podira!" °J tovariš Dolinar je planil kvišku. Ni spal, od ke ni mogel prej nič spregovoriti. Za hodniku je bilo že mnogo tovarišev, ki so bili silo oblečeni: v copatah, ogrnjeni v tedanje ?.W,,e plašče (fijolce); nekateri so imeli na glavi 1ndre, drugi birete, tretji kapo, klobuk. Vsi so Ob stoletnici potresa se spomnimo, kaj je o njem napisa! FRANC S. FINŽGAR naglo hiteli iz semenišča. Jaz sem se pošteno oblekel in šel zadnji iz hiše. Nobenega strahu nisem občutil, dasi je še vedno bobnelo in se pomalem treslo. Od semenišča sem šel na Krekov trg (tedaj smo mu rekli Jamarski trg). Tam me je pa pretreslo. Ves trg je bil poln ljudi, po tleh žimnice, na njih bolniki, otroci, ženske, moški. Vse je bilo napol oblečeno, vse je jokalo, molilo in zdihovalo. Pod zemljo je bobnelo, ob vsakem sunku se je usipala opeka s streh. Nisem se dolgo mudil. Krenil sem naglo čez Mesarski most (Zmajski), tedaj še lesen. Pred Mahrovo hišo je zaropotal silen sunek. S streh so padali dimniki, opeka. Čez most je šla kompanija vojakov. Ob sunku je častnik poveljeval: "Gewehr in die Balance, Laufschritt!" Ne vem zakaj- Most je zabobnel, ljudje zakričali - no, vse to je bilo grozno, kakor da se res bliža poslednji dan Ljubljane. Šel sem dalje proti postaji. V hišah ni bilo več Žive duše, le kdo od pogumnih je skočil po sunku naglo vanjo, da je prinesel svojim obleke. Bilo je zelo mraz. Po Dunajski cesti sem šel do Urbančiča, kjer je vsa soseska pred Marijino kapelico molila. Kar prijoka neka žena in pove, da ji hčerka umira. Skočim za njo in res je bilo tam dekle kakih sedemnajstih let brez zavesti. Dal sem ji odvezo, še nekajkrat je dihnila in umrla. Od strahu! Potem sem krenil nazaj v Ljubljano, da bi poiskal nekaj sorodnikov. Sel sem mimo Koloseuma, ko se je začul silen hrup od Sv. Petra. Ropot opeke, padanje dimnikov, zemlja se je zazibala in v hipu je bil ta val pri meni. Obstal sem nasproti Koloseuma in gledal hišo: kakor škatlico jo je zibalo, okna so se odpirala, šipe žvenketale, s strehe je sul plaz opeke, od prejšnjih sunkov natrgani dimniki so padali. Grozno je bilo. Od tam sem šel naprej po ovinkih (ozkih ulic sem se previdno ogibal) in prišel nekako ob štirih pred nunsko cerkev. Vsa Zvezda je bila polna ljudi, vse klopi spremenjene v otroške in bolniške postelje, ljudje oblečeni kakor za pust: ženske v moških suknjah, moški v ženskih ogrinjalkah, starček je imel na glavi klobuk svoje žene itd. Blizu cerkve je stal nunski cerkovnik. Ogovorim ga in vprašam, kako je v cerkvi. "Kako rad bi pogledal, pa si ne upam noter. AH bi šli z mano?" - "Seveda. Ali imate ključ?" In sva šla. V cerkvi še skoraj popolna tema, pod nogami je škripal omet, sveče in svečniki so ležali po tleh,, le večna luč je gorela, a svetilka se je močno gugala - nihala je sem in tja. Ko sva dospela do velikega oltarja, je zabobnelo. Omet se je usul Z obokov, nekaj še stoječih svečnikov se je prevrnilo, bobnenje je bilo obupno - ■ in pobrisala sva jo iz cerkve vsa bleda. Za škofijo - Za vodo - sem dobil našega semeniškega vodjo in škofa. Vodja mi je naročil, naj vsakemu tovarišu rečem: Vsi hitro domov (nO deželo)! Jaz pa naj se vrnem čez kako uro, da m> pove, kdaj bom v Zvezdi maševal. Ko sem se vrnil, je bilo tudi meni ukazano, naj grem kar hitro na postajo in domov. Skočil sem v semenišče - čisto prazno - da vzamem kovček. Ko sem bil sam v sobi, je prihrumel spet močan sunek, od katerem sem se toliko zmedel, da sem namesto ključev vrgel v kovček kos potice, ki je bila na mizi. Vlak, ki je odhajal ob sedmih, sem še ujel in ob desetih maševal na Breznici. Potresni sunki so se nadaljevali še maja, ko setrt delal izpit za sklep bogoslovja. Med izpitom je precej zahrumelo in predsednik komisije dr-Leonard Klofutar, prošt, je kar zaključil in nas odpustil. Junija pa sem že dobil dekret za faro. Ena ljubljanskih ulic v razvalinah potresa 1895 NajprisrČneje želim za ves slovenski narod vedno večjega napredka . .. pod varstvom božje matere — Kraljice Slovencev. /Janez Pavel II. - Slovencem/ ŽENA in slovensko izročilo Tu je izvleček iz razmišljanja o ženi in slovenskem izročilu, ki ga je v verskem tedniku Družina objavila v marcu DR. ZMAGA KUMER. RESNIČNO, ko je Bog ustvaril svet in mu Jc ostalo polno prgišče lepote, jo je stresel na deželo P°d Triglavom in rekel:"Tod bodo živeli veseli ■judje, njih jezjk bo pesem!" Morda se nam zdi ta Pesniška Cankarjeva beseda pretirana, pa je vendar res> da nam je bila naša dežela dana od Boga saniega, ne v last, ampak v posest in smo zanjo Zgovorni. Prirasla nam je k srcu, zakoreninjeni s®° vanjo in kdor jo je prostovoljno ali prisiljen Opustil, je izgubil svoje korenine. To vedo naši po svetu. Tujina ni nikoli mati, pa čeprav bi si na *ujcni pridobil ugled in bogastvo. Slovenija je samo ena> naša. Ali ni greh, da jo marsikje sPreminjamo v betonsko puščo, v smetišče, nekdaj bistre reke in potoke pa v umazane °dplake? Od duhovnih dobrin, ki jih uvrščamo v izročilo, Je najprej jezik, nato slovenščina. Tu ne mislimo le na knjižno slovenščino, ampak tudi na narečja, na Pristno domačo govorico, ki je vse prej kakor Slr°niašua. Knjižni jezik je navsezadnje umetna tVorba, ki pa je nujna, da se moremo vsi *P°razumevati • Živ jezik so narečja in ni prav, da 1 Js* organizirali, se smejali in odobravali vse 10 početje." Tudi iz drugih virov vemo, da je bilo letošnje Pustovanje v Ajdovščini eno samo nekulturno norčevanje iz vsega, kar je kristjanu sveto. Procesija ljudi, preoblečenih v "papeža", "škofe", duhovnike", "redovnike" in "redovnice"... Pri tem s° uporabljali bogoslužna oblačila, sveto pismo in križe. V govorih so se norčevali iz papeževih nastopov in celo papeževa invalidnost po zlomu noge jim je prišla prav... Vsekakor je neka meja tudi za pustne norčije. Nobena kultura ni žaliti tiste, ki jim verske vrednote ycliko pomenijo. Nihče nima nič proti duhovitim Salatn, toda biti morajo na dostojni višini. "Če bi prišel jaz kot duhovnik na pogreb namesto s križem z metlo in namesto z blagoslovljeno vodo z vedrom gnojnice, bi se vsi zgražali in bi me takoj napodili. Vsi bi to razumeli ko' veliko žalitev pokojnika. Ob vsem tem pa nekatcri isti ljudje zahtevajo, naj sc duhovniki in Vemiki ne zgražamo, ko nam za pust teptajo znamenja, pred katerimi molimo in ki jih spoštujemo," je nazorno s primerom poudaril župnik. Škoda, da se kaj takega dogaja v naši rodni omovini. Kdaj bomo s svojo kulturo spet na ostojni višini, ki se varuje žaliti kogar koli in je Podlaga za strpnost v različnosti? JOHN CORSELIS je bil kot "Welfare Officer" Zuana osebnost po povojnih begunskih taboriščih Avstrije, kjer so živeli slovenski begunci. Študenti Stn° mu rekli "Angleška preklja", ker je bil visok in s,1h kot trska. Zdaj na starost je dobil težo, a težo ‘“Jajo tudi njegove besede, s katerimi daje s ovenskemu beguncu 1945, ki je doma toliko let Ve'jal za "izdajalca", najlepše spričevalo. Danes je priznan angleški zgodovinar. Na povabilo °ve slovenske zaveze je 28. marca predaval v Nabito polni dvorani ljubljanske Teološke fakultete. . cveda je govoril o slovenskih beguncih, s katerimi Je živel in med katerimi je deloval že v Vetrinju. ®a jih v najlepšem spominu kot poštene in delovne judi. Četudi sam angleškega rodu, pa je o vrnitvi ojnobrancev v smrt izjavil, da je bila to "ena Dajbolj sramotnih operacij, ki jih je kdaj izvedla angleška vojska". Prihodnjič bodo MISLI objavile zanimiv razgovor s Cornelisom v Ljubljani. SPOMINSKO SLAVJE ob tridesetletnici smrti uhovnika msgr. Stanka Premrla so priredili 19. niarca v Šembidu, rojstnem kraju tega velikega f°Venskega glasbenika. Trije pevski zbori, od aterih dva nosita Premrlovo ime, so sodelovali pri ^kovanju bogoslužja v župnijski cerkvi sv. Vida DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za .brošure, knjige in barvna dela i 164 Victoria Street, Brunsvvick 30S6 Telephone: 387 8488 jffjffffffrrri —* in v čudovitem okolju Premrlove rojstne hiše "pri Johanovih". Dom ima v priznanje skladatelju spominsko ploščo, ki je bila vzidana leta 1972. Na sporedu je bil tudi krajši kulturni spored, ki je predstavil Premrlovo osebnost in njegovo bogato ustvarjalnost. Mislim, da ni treba posebej omenjati, da je bila za slovensko državno himno izbrana Premrlova skladba Prešernove Zdravljice. Tako je s Prešernom med narodom ovekovečen tudi duhovnik Stanko Premrl. MATERINSKI DAN v deželi pod Triglavom spet proslavljajo na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, vzornici mater, dne 25. marca. Ta dan je bil posvečen mamicam pred zadnjo svetovno vojno. V času enoumja je moral seveda izginiti ter dati prostor Dnevu žena. Hvala Bogu, da so ga zdaj novi časi vrnili narodu. Slovesnosti so priredili po cerkvah in kulturnih domovih, organizirali pa župnijski uradi in občestva, nekatere stranke, kulturna društva in drugi. Tako so se spomnili vseh tistih slovenskih žena, ki so kot Marija rekle "da" življenju in materinstvu in na ta način najlepše potrdile svoje veliko poslanstvo. STOLETNIK, prelat in zaslužni dekan stolnega kapitlja, dr. Anton Čepon, je v Ljubljani na prvi spomladanski dan zaključil zemsko potovanje. Rojen je bil 8. maja 1895 v Horjulu. Bil je dolgoletni profesor predvojnih Škofovih zavodov. i mm m — ; OFFICE: MOBILE: | • 563 8095 018 107 305 • i > ‘ Melbournskim rojakom 1 na uslugo za kleparska in instalacijska dala , DANNY’S PLUMBING j 17 Charles Street DANNY STIBIU [ 1 East Bentleigh, 3165 ucence no. 33308 » k ............................................... GUVERNANTA IN UČITELJICA 1862 - 1865 V APRILU 1862 se je bi. Mary MacKillop iz Peno le vrnila v Melbourne z namenom, da bo ostal tam. Toda zaradi domačih razmer je bita že junija istega leta na poti v Portland. Ta kraj v zahodni Viktoriji je bil kar dosti velik za takratne razmere. Tudi ni bil ravno daleč od Penole, dasi je bila vmes državna meja. Fr. Woods je od časa do časa obiskal Portland, vendar so bili njegovi stiki z Mary večinoma po pismih. Stalno ji je pošiljal duhovne nasvete in jo navajal k molitvenemu Življenju ter nenavezanosti na ta svet. "(Hej, da ne boš dopustila, da bi te svetni nagibi vodili pri tvojem delu," stoji v enem njegovih pisem. V Zgodovini jožefink beremo o bi. Mary, da je kot dekle kljub močni duhovni naravnanosti veliko trpela zaradi neprestanih pozornosti nekega bogatega človeka precej visokega položaja, ki jo je na vsak način hotel poročiti. Njeno glavno delo je bilo v družini lilize Lee Cameron, ki jo je Mary klicala za teto, čeprav ni bilo med njima krvnega sorodstva, ampak le svaštvo. Kot v Penoli, je tudi tu imela na skrbi vzgojo otrok. Portland je že takrat imel cerkev ter stalnega duhovnika in bi. Mary je sprejela službo zakristanke. Pri tem opravilu, ki ga je opravljala zelo skrbno in s ponosom, so jo nekega večera po pomoti zaklenili v cerkev. Ostati je morala v njej vse do jutra, kar pa je sprejela kot posebno milost. O svoji zakristanski službi je v oktobru 1864 zapisala:"Moje veliko veselje je, da imam na skrbi Flora MacKillop, mati bi. Mary f' AVSTRALIJA JE oltar in večno luč. Tudi grem lahko kadar koli v cerkev, kjer je shranjeno Najsvetejše. To smatram za veliko dobroto. " V Portlandu je bi. Mary navezala kar precej prijateljskih stikov z dekleti. Nekatere so kasneje postale jožefinke, ali pa so vstopile v kake druge redovne družbe. Mariji Finn je bila celo birmanska botra. Njena hči je postala loretska sestra in je doživela starost skoraj sto let. Vse do smrti leta 1982 je ohranila močne stike z jožefinkami-Pogosto se je naši blaženi opravičevala, da m stopila v njeno kongregacijo. Ona pa ji je odgovarjala: "Sla ste tja, kamor vas je Bog klical. " Leta 1863, eno leto po prihodu v Portland, je morala bi. Mary napraviti izpite, da so jo priznali za učiteljico. Četudi ni imela dosti časa za študij, je srečno prestala izkušnjo. Z vsem srcem je bila predana učiteljski službi. Ves čas svojega bivanja v Portlandu je bi. Marj s svojimi dohodki podpirala družino MacKillop. Ta je leta 1864 z njeno pomočjo sprejela v najem prostorno hišo "Bay View House", ki je bila last podjetja Henty Brothers. Veliko poslopje je bilo namenjeno tudi za stanovanja samskim moškim, bilo pa je še prostora za razvitje šole. Mati Flora naj bi skrbela za gospodinjstvo, pouk v šoli pa je bil na skrbi sestre Maggie, kateri se je pozneje pridružila še sestra Annie. Ta je kasneje zapisala glede Bay Vievv House: "Bili smo nekaj časa zelo srečni, dokler ni prišlo do prepirov med očetom it1 materjo... " VIDENJE "SVETEGA MOŽA " Hiša "Bay View House " je imela poleg ostalih stanovalcev po svoje kaj znamenito osebnost, nekega Portugalca z imenom Rodriguez. Rekli so mu kar "sveti mož", med otroki pa je veljal Za "črnega-" ali "japonskega doktorja". Odkod je izhajal, ni bilo znano in nihče ni vedel za njegove kvalifikacije, če jih je sploh imet. Njegovo ime je omenjeno v kroniki sestrske hiše na Franklin cesti v Adelaidi leta 1871 zjutraj nesrečnega dneva, ko je bila bi. Mary izobčena. Njen brat Donala opisuje dogodek takole: "...Prišel je tisti strašni dan, ko je Mary stala pred škofom. Oblečen v pontifikalni ornat ji je ukazal, da se mora vrniti v svet, od koder je prišla, in s seboj vzeti svoj greh- PRVO BLAŽENO - MARY MacKILLOP ‘Jfary je bridko jokala in odhajala. Pa ji je neko ekle iz Portlanda reklo: "Zakaj si vendar žalostna? aJ se ne spominjaš več, kaj ti je napovedal stari ‘driguez v Portlandu?" Mary pa ji je "dgovorila: "Za božjo vo Ijo, Ana, kaj ti ne pade v Slavo!" Stari Rodriguez, "sveti mož", je imel videnje, v katerem je bila bi. Mary na čelu dolge vrste deklet, 1 so nosile nenavadno obleko. Ob tem Pripovedovanju ji je tudi napovedal, da ho ‘z°bčena, toda Rim in papež jo bosta podprla pri nJ?nem delu. To videnje z napovedjo, ki se je dobesedno y"esničila, je bilo nekaj let pred začetkom redovne °ngregacije jožefink. PREIZKUŠENJ NE MANJKA V Življenju bi. Mary so se razne težave vrstile ruga za drugo. Ena takih neprijetnosti se je zRodila, ko je Mary prosila starega očeta acKillop, naj ji pomaga plačati račun za piano, vbavila ga je, da sta se na njem vadili sestri aSgie in Annie, pa ji je zmanjkalo denarja za Pravočasno poravnavo računa. Starček je Velikodušno ugodil prošnji. Celotno vsoto z.a piano Je dal sinu Aleksandru, ta pa je smatral denar kot °sebni dar njemu in ga je - potrošil. Ro sta bili bi. Mary in Annie učiteljici v °rtlandu, je bil ravnatelj šole neki Cussak. Ob n<*P°vedani državni inšpekciji šolskega pouka sta ° ,e učiteljici za to priliko dobro pripravili svoje U(-'ence. Tik pred datumom inšpektorjevega prihoda P° Je Cussak vzel njune učence- 'v svoj razred, nJima pa poslal slabo pripravljene učence svojega razreda. Ko se je to zvedelo, je oče Aleksander . acRillop burno protestiral in zahteval od ZuPnika, da Cussaka odstavi. Hčerki Annie je Prepovedal, da hi še učila na tej šoli. Tako je bila rezina prikrajšana za njeno plačo in več skrbi na ramah sestre Mary, kateri oče ni prepovedal n°daljnega poučevanja. •le pa imenovani dogodek povzročil veliko ^■kurjenja. Čeprav je bil krivec Cussak, je nčrto vsa kritika popolnoma krivično padla na ■ Mary. Zapisala je: "...Štiri mesece je divjala nevihta - jaz pa sama. Bog je dopustit, da me je nekdo ohsul s klevetami, da so se celo tisti, ki so mi blizu, obrnili proti meni... " SPET V PENOLO Januarja 1866 sta se hi. Mary in njena sestra Ijixie s poštno kočijo odpeljali v Penolo, kjer je že nekaj mesecev poučevala njuna sestra Annie. Fr. Wood je računal na Mary in njene sposobnosti, tako potrebne pri vodstvu šole. Se je pa v času odsotnosti bi. Mary v Penoli marsikaj spremenilo. Njena teta Margaret je hudo zbolela in umrla, nekaj mesecev za njo pa tudi hčerka z istim imenom. Vdoveli stric Aleksander, ki je v tako kratkem času izgubil ženo in hčerko, udarca ni mogel prenesti. Odselil se je iz Penole. Ko se je bi. Mary leta 1866 vrnila v Penolo, da tam ustanovi šolo, ni bilo v kraju več nobenega člana družine Cameron. P. VALERUAN Maggie MacKillop in Annia MacKillop (desno), tri sestre bi. Mary SV. RAFAEL Fr. Tomaž Menart, O. F. M., Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W.^160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre - frančiSkanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W., 2160 Telefon: (02) 682 5478 VELIKONOČNI PRAZNIKI so mimo. Poskrbeli smo za slovensko bogoslužje na vseh krajih, ki jih redno obiskujemo, poleg Merrylandsa tudi v Figtree, v Canberri, v Nevvcastlu (letos celo na samo veliko noč). V Queenslandu, na Zlati obali in v Brisbanu pa je bila slovenska služba božja že na prvo soboto oz. nedeljo v aprilu. BOG POVRNI vsem rojakom, ki so nam za praznike poslali čestitke in darovali za vzdrževanje našega verskega središča. Hvaležni smo tudi tistim, ki so prispevali razne vrste hrano, sadje in zelenjavo za našo kuhinjo, da nam ni treba vsega kupovati. Dobrotnikov se redno spominjamo v svojih molitvah, zlasti pri sveti maši. BOŽJI GROB je letos p. Tomaž pripravil v kapeli Srca Jezusovega pod levim zvonikom. Stene so bile obdane s temnordečimi zavesami, ki jih je sešila gospa Milka Stanič. V ozadju je bil preprost lesen križ. Od njegovega vrha pa je padala bela tančica, ki je pokrivala monštranco z Najsvetejšim, se spuščala še niže ter zastirala podobo v grobu ležečega Jezusa. - Okrog dvajset družin je bilo na seznamu molilcev, ki so se zvrstili med božjim grobom po slovesnem opravilu velikega petka in ves dan v soboto. OBREDI VELIKEGA TEDNA, začenši na cvetno nedeljo, so bili lepo obiskani. Le spovedovanja bi moralo biti več. Saj je ta zakrament nujno potreben za rast v krščanskem življenju, ker nam daje poleg odpuščanja grehov tudi moč proti skušnjavam in zdravilo proti novim padcem. Mešani pevski zbor je sodeloval pri vseh obredih. Nekaj novega letos je bil peti Pasijon po Luku na cvetno nedeljo, ki ga je uglasbil prof. Matija Tomc, na velikonočno vigilijo in na veliko noč ob osmih zjutraj pa Brucknerjeva slovesna latinska maša. Vreme nam je bilo naklonjeno. Tako se je mogla po slovesnem Vstajenju na veliko noč zjutraj procesija razviti iz cerkve po cerkvenem dvorišču. Vstajenjsko procesijo na prostem smo imeli tudi v Figtree, v Canberri pa samo znotraj cerkve. MAJNIK je tu - mesec posvečen nebeški Materi Mariji. Šmarnice bomo imeli pri Sv. Rafaelu ob petkih, sobotah in nedeljah, v Figtree pa vsako sredo ob sedmih zvečer. MARIJIN KIP bo po naši večletni tradiciji romal od družine do družine. Napišite vaše ime na pripravljen seznani v cerkveni veži. Marija prinaša družinam povsod božji blagoslov, saj je poslanka Jezusova, kateremu pripravlja pot. POKOJNI - V petek 21. aprila je v jutranjih urah v Prince of Walcs bolnišnici v sydneyskeffl okraju Randwick umrla KRISTINA VOJSKA r. Jug. Luč sveta je zagledala 28. februarja 1935 v Rutah pri Tolminu. Kmalu nato je v župni cerkvi v Volčah prejela sveti krst in kasneje tudi ostale zakramente. Kot mlado dekle je prišla v novembru 1949 z družino v Avstralijo na ladji "Gen. Henzelman". Najprej so se ustavili v Bathurstu, NSW, posneje pa so se preselili v sydneyski okraj Rydalmere. Kristina se je leta 1963 pri Sv. Frančišku v Paddingtonu poročila s Florjanom Vojska, po rodu iz vasi Sebrelje pri Cerknem-Mlada zakonca sta si ustvarila svoj dom v Burwoodu. Rodili sta se jima dve hčerki: Marija, zdaj poročena Nelson, in Diana. Pokojna Kristina je bila bolna dolgih štirinajst let. Takrat je imela prvo operacijo, kateri sta sledili še dve. Ves čas bolezni je bila izredno potrpežljiva in ni nikoli tožila o svojih bolečinah. Poleg moža in obeh hčerk zapušča tudi brata Lojza, sestri Marijo r. Lalič in Lojzko, ki je njena dvojčka. Med boleznijo smo jo občasno obiskovali iz Merrylandsa, iz župnije sv. Jožefa v Enfieldu pa so ji redno prinašali sveto obhajilo-Večkrat je v času bolezni prejela sveto maziljenje, nazadnje dva dni pred smrtjo. - Pogrebna maša za pokojno Kristino je bila v naši cerkvi sv. Rafaela v sredo 26. aprila. Pokopana je bila na drugem delu slovenskega pokopališča v Rookwoodu. V ponedeljek 24. aprila zjutraj je v bolnišnici v Bulli (Wollongong) umri VINKO BOGOLIN. Rojen je bil v Združenih ameriških državah dne 1. jan-1925 v kraju Monroe, Pennsilvania. Šest let star je odšel s starši Francem in Marijo r. Veličič, ki so se Vfnili v Slovenijo, v njih rojstni kraj Drnovo pri Krškem, I^eta 1956 se je v Cerkljah ob Krki poročil s Štefko Benčin, po rodu iz Hrastja, naslednje leto Pa sta prišla v Avstralijo. Družina je ves čas živela v kraju Barrack Heights (South Coast). Vinko je bil P° poklicu pleskar, pozneje pa se je zaposlil pri lubriciranju avtomobilov. Z boleznijo je bil Preizkušan pet let in je prestal več operacij. Svojo bolezen je vdano prenašal in vedno upal na ozdravljenje. Rad je prihajal k slovenski maši v Figtree, sicer pa v domačo farno cerkev. Poleg Žene Štefanije zapušča tudi hčerko Veroniko, Poročeno s Petrom Božinovskim, in sina Johna, Poročen z Maureen r. Gallagher. Vsaka družina ima P° dva otroka. V domovini pa zapušča pokojni Vinko še sestro Anico por. Vegelj. - Pogrebno niašo smo imeli v naši cerkvi Vseh svetih v Figtree v četrtek 27. aprila, sledil je pokop na Lake Heights Pokopališču v Dapto. V soboto 22. aprila 1995 zgodaj popoldne je v Mater Misericordiae bolnišnici v Crows Nest (North Sydney) zaključil zemsko pot MARJAN KOVAČ, med avstralskimi Slovenci znana osebnost. Rojen je bil v kraju Palčje pri Ilirski Bistrici na dan 9. januarja 1932. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, a gimnazijo v Postojni, kjer je tudi maturiral. Nato je nadaljeval študije v J-j'ibljani, po odhodu iz Slovenije pa v Trstu, kamor je pribežal leta 1953. Ixta 1957 je emigriral v Avstralijo. Njegovo prvo delo je bilo pri sekanju lfstike v Queenslandu. Čim se je malo znašel in Postavil na noge, je začel s študijem na N-S.W.univerzi v Sydneyu, kjer je leta 1963 na ,rgovsko-ekonomski fakulteti tudi diplomiral. Leta 1965 je prišel v Coomo in se zaposlil pri ri*čunovodskem oddelku projekta Snowy Mountains. Istočasno je tudi predaval ekonomijo in tržništvo na 'ehničnem kolegiju v Coomi. Po nekaj letih ga Srečanio v Canberri, kjer se je zaposlil pri raznih federalnih delih. Leta 1976 se je pridružil novoustanovljenemu Trustu za pokojninsko 'nvestiranje, kjer je pokazal svoje zmožnosti in knialu postal manager. Poleg tega je bil, ko so se že kazali znaki bolezni, eden od direktorjev podjetja Jupiter Ltd. na Zlati obali, Qld. Pokojni Marjan pa je bil aktiven tudi v slovenskih organizacijah. Deloval je pri odborih ua.ših društev v Sydneyu in Canberri. Bil je prvi Predsednik Avstralske slovenske konference ^vetovnega slovenskega kongresa (SSK). Izvoljen je •' v upravni odbor SSK in bil vodja delegacije ASK na prvem srečanju Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Pozneje je bil še predsednik Slovenskega narodnega sveta v državi N.S.W. Zaradi rakove bolezni, ki je tudi operacija žal ni ustavila, se je moral odpovedati tudi tej funkciji. Ob smrti zapušča ženo Olgo r. Koeneman in tri otroke iz prvega zakona. Po pogrebni maši v slovenski cerkvi sv. Rafaela sta govorila g. Ljenko Urbančič in častni konzul RS g. Alfred Brežnik, ki je prebral več žalnih sporočil iz domovine, med njimi tudi od upravnika poslov naše ambasade v Canberri g. Aljaža Gosnarja in soproge. Od pokojnika se je poslovil in se mu zahvalil tudi zastopnik Superannuation Trusta, ki je pod Marjanovim izredno sposobnim vodstvom v kratkem dosegel velike uspehe. Ob grobu na slovenskem delu pokopališča Rookvvood pa je Marjanu spregovoril g. Cvetko Falež, pevski zbor SDSydney pod vodstvom g. Štefana Serneka pa mu je zapel v slovo dve žalostinki. KRSTA - Nina Isabela Robinson, East Denistone, NSW. Oče Andrew, mati Irena r. Tomšič. V kapeli bolnišnice Mater Misericordiae, Crows Nest, NSW, dne 26. marca 1995. Krst je vpisan v krstni knjigi župnije Matere božje, North Sydney. Jade Mavis Marjan Wildin, Old Toougabbie, NSW. Oče Rodncy, mati Lolita r. Matkovič. Botra sta bila Greg in Clara Cahill. - Sv. Rafael, Merrylands, 23. aprila 1995. POROKI - Nives Julijana Nagode, Aubum, NSW, hčerka Franca in Julije r. Kariž, in Peter Pavel Sultana, malteškega rodu, rojen v Avstraliji. Poroka je bila v kapeli kolegija Christian Brothers, Strathfield, NSW, na velikonočno nedeljo, 16. aprila 1995. Dr. Mark Matthew John Perko, Crows Nest, NSW, sin Janeza in Danice r. Plesničar, in Elizabeth Marcelle Laverty. Poroka je bila v nedeljo 23. aprila 1995 v kapeli kolegija sv. Jožefa, Hunter Hill, NSW. Mlademu slovenskemu zdravniku in specialistu za roke ter njegovi življenjski družici Marceli iskrene čestitke! Enako drugemu omenjenemu paru. Naj oba nova zakona spremlja božji blagoslov na nadaljni življenjski poti! BRISBANE pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 21. maja ob 11.30 dopoldne v cerkvi Matere božje, South Brisbane. Ker je maj, bomo sveti maši pridružili tudi šmamično pobožnost s petimi litanijami Matere božje, vendar bomo vključili Marijin verz le po vsakem šestem vzkliku. Brisbanska "Planinka" praznuje štiridesetletnico ustanovitve. Slovesnosti bodo na njenem gričku v soboto 20. maja. Za veselo razpoloženje bodo poskrbeli "Veseli Gorenjci". Na slovesnost pridejo tudi naši pevci iz Merrylandsa, gostje iz Sydneya in Melbourna ter od drugod. Zahvalna maša ob jubileju štiridesetletnice društva bo na gričku v Comubiji v nedeljo 21. maja ob treh popoldne. CANBERRA pride za slovensko mašo spet na vrsto 21. maja ob šestih zvečer v Garranu. Pridite dvajset minut preje, da boste tudi pri pevski vaji. Naj omenim, da je ta maša redno ob šestih zvečer, četudi bi se vrinila pomota, kot se je v oznanila aprilskih Misli. Kadar že mora biti sprememba, je vedno izrecno rečeno, da je sprememba. FIGTREE ima slovensko mašo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu, torej: 14. in 28. maja ter 11. in 25. junija, izredna pa bo na binkoštno nedeljo (4. junija). Maša je redno ob petih popoldne. V maju pa ne pozabite tudi na ŠMARNICE ob sedmih zvečer vsako sredo. ZLATA OBALA ima mašo narodov v nedeljo 28. maja ob enajsti uri dopoldne. Prav je, da se je udeleži tudi čim več Slovencev. Vabljeni ste rojaki z Zlate obale kakor tudi iz Brisbana in okolice. Pokažite, da vas ni tako malo! In poskrbite, da bosta navzoči banderi Marije Pomagaj ter sv. Cirila in Metoda, pa tudi slovenska zastava ne sme manjkati. PATER TOMAŽ je bil izbran, da bo zastopal našo frančiškansko skupino v Avstraliji na letošnjem kapitlju slovenske frančiškanske province. Volili bodo svetovalce in razpravljali o raznih zadevah, ki tičejo delovanje province doma in izven domovine-Tako bo p. Tomaž odsoten v mesecu juniju in juliju. Želimo mu srečno pot in seveda tudi srečen povratek med nas. TELOVA PROCESIJA bo v nedeljo, 18. junija, po maši. Ta dan obhajamo praznik Rešnjega Telesa in Krvi, ki je v Avstraliji prenešen iz četrtka na nedeljo. NAKUPOVALNI IZLET je na sporedu za soboto 3. junija. Odhod z najetim avtobusom bo ob 7.45 zjutraj iz našega središča v Merryland.su. Za rezervacije pokličite Judito Bavčar, tel. 601 7689. Doprinos prireditve bo za tiskovni sklad mladinskega lista "The Australian Sloveuian Review". Kdor bi želel list prejemati, naj piše na: P.O.Box KL806, Kings Langley 2147, NSW, ali pa telefonira na (02) 838 0334. P. VALERIJ AN V Cerkljah pojo zvonovi. Kam greste mladci? V smrt? RopoCejo vozovi, pojo, pojo zvonovi: Sovrag je strt! Nebo je sama sreča, polje kot zeleni vrt. Na cestah strah in gneča . .. Še pojejo zvonovi! Kam greste, bratje, v smrt? MAJNIK 1945 Ljubelj .. . Predor pozira živino in ljudi. V svobodo pot odpira — iz sten pa kaplja kri. Oj, bratje, bratje moji, pomlad je, v gorah maj! Prevara, groza v zraku in grob odprt — zakaj? MARJAN JAKOPIČ .Jožko Krayelj / ŽALE / Novembra je bil Šavora zelo zamišljen. Klicali so ga v KPD mu povedali, da bo izpuščen. V zameno pa so hoteli, da postane organizacijski sekretar Cirilmetodijskega društva, ki je bilo pravkar ustanovljeno za duhovnike na pobudo lldbe. Šavora ni več delal s tako paro kot prej. Gotovo je v notranjosti bojeval težak boj. Prej sta z Lojzetom Groznikom vsak dan pripravljala in mešala malto, zdaj pa je postopal po stavbi, se naslanjal na lopato in gledal nekam v daljavo. Bližala sc je amnestija. Vseh zapornikov se je polastil nemir, prava bolezen, ki smo jo imenovali "amnestitis". Zadnje dni so nekateri še bolj zagrabili za delo, ker so upali, da bo pridnost Pomagala. Pozneje smo marsikaj razumeli. "Poboljšanje" je imelo poseben pomen, ki ga ni v nobenem slovarju. "Poboljšali" so se tisti, ki so postali "cinkarji-vohuni" in so sojetnike oblatili pred npravo. Morali so obljubiti, da bodo začeto delo opravljali tudi na svobodi. Ves sistem "prevzgoje" je stremel k temu, da Pripravi jetnika za policijsko službo.. In drugače ni moglo biti, ker so nas "prevzgajali" samo udbovci, ki so vse dogajanje v '“‘poru in okrog sebe gledali le z očmi policista. Povsod so videli s°vražnike. Nikomur niso zaupali. Kdor je imel drugačno mišljenje, je bil nevaren za družbo. Po njihovem mišljenju smo najbolj ogrožali družbo politični zaporniki. Kriminalci so takrat umore in rope dobili dve leti zapora, medtem ko smo politični jetniki - in med temi zlasti duhovniki - imeli kar od kraja od deset do dvajset let ječe. Če bi zračunali vse kazni, ki so bile •zrečene duhovnikom, bi gotovo zneslo najmanj tisoč let ječe. Ker s° se vedno bali našega vpliva, so nas imeli izolirane. I>e tu pa ^ni je kaka celica dobila jetnika-laika, ki je bil gotovo "cincar", je poročal pomočniku uprave, kaj so v celici govorili, in zlasti, kaj so kritizirali. Nekateri so nalašč govorili čez oblast, da so še duhovnike speljali na tak pogovor. Njim je bilo vse dovoljeno, naSe nabirke TISKOVNI SKLAD PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”: $250.- Niko Krajc; $50,-Jože Potočnik, Mario Ukmar; $40,— Ema Kovvalski, Justina Hinrichsen, Ivan Kobal; $30.— Pavel Letnar, Jože Rozman, Tonia Pavlin; $25.— Marinka Rednak; $20,-Mario Jonke, Anton Vrisk, Cirila Neubauer, Jože Dekleva, Josipa Kunek; $15.— Ivan Bratina, AnaMaria Ok, Anna Ka-paun; $10,— Terezija Cresi, Stanko Zak, Ivan Kampus, N. N., Marjan Lauko,Jože Zorman, Jože Kocjančič, Anton Ferfila, Slavko Jernejčič, Bernard Zidar, Mila Vadnjal, Janez Albrecht, Mario Svetina, Ivan Lapuh, Dragi Sedmak, Edwin Bembič, Terezija Ferencz, Mara Mlakar, Danila Paulič, FrančiSka Namar, Franc Rozman, Olga Horvat, Majda Muž-laj, Mara Catana, Dora Vodopivec, Marija Gomboc, Elvira Čuk, Marija Grl, Anne Pančur, Rudi Durchar, Franc Mautner, Ivanka Žabkar, Terezija Kovač, Ivan Stanko Prosenak, Francka Kotnik, Karolina Pečnik, Martha AberSek, Rudolf Vitez, Tre-zika Simunkovič, Stanislav Kolar, Franc Krainz, Franc Žele; $5,— Marija Dobrigna, Albert Logar, Janez JanS, Frank Gril, Franc Žužek, Jože Nemanič, Jože Brodnik, Karlo Dol-mark, Milka Tomažič, Ivo Klopčič, Fanica LasiČ, Franc šabec, Ivanka Perko, Ivanka Lapuh; $2.— Stanko Fatur. ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $90,— Druž. JoŽe Kru?ec (za lačne); $40.— Petrina Pavlič; $20.— druž. Franc Grl (za lačne), N. N. (za lačne); $10.— Angela Fatur (za lačne), JoJfe Stemberger (za lačne), Antonija Poklar; $5.— Mary Opitz (za uboge)- MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE: $50.—Slavka Poje; $20.— Anica Kle-kar. V POMOČ fari Stepanja vas: $ 100.—J. S.; $50,— Alojz Žagar. DOBROTNIKOM BOG BOGATO POVRNI! Cerkev tv. Jožefa v Ljubljani, zgrajena po obljubi Ljubljančanov v času potreta pred tto leti, je vsa desetletja po vojni tramotno tlužila za filmtki studio. Po zadnjih poročilih se bo filmsko podjetje Viba v kratkem iztelilo, svetiiče pa bo končno vrnjeno Cerkvi. Žal cerkveno ttavbo vta leta po vojni ni nihče popravljal in je v itrahotno slabem stanju. * * * SVETI JOŽEF naS čolnič vetla, MARIJA nam zvezda je tred' morja, JEZUS je z nami, viharje miri, varno v nebesa te peljemo mi. tudi najpodlejša sredstva. Duhovniki so jim delili svoje pakete, nato pa so morali zaradi njih v bunkerje, kjer so trpeli lakoto in mraz. Pred amnestijo so tega ali onega zaslišali, da so napravili še več zmede. Kdor je bil zaslišan, je upal, da pojde domov. Mnoge duhovnike je zasliševal neki Plankar. Imel je pritisnjen nos, tako da je bil že na videz odvraten. Mnogi so se ga bali. Kadar se je pojavil na Žalah, smo vedeli, da bo ta ali oni zaslišan. Mene ni imel v rokah. Nekateri udbovci so se specializirali za zasliševanje duhovnikov. Bili so kar dobro obveščeni in podkovani v cerkvenih vprašanjih, tako da so z lahkoto napeljali pogovor-Vedno so prinesli kakšno novico, ki se je nanašala na cerkveno življenje v škofiji. S tem so skušalli obrniti pozornost jetnika na zunanji svet, da so ga nekoliko zmedli. Glavni zasliševalec duhovnikov je bil Zdenko Roter, ki je bil takrat kapetan Udbe. Dobro je poznal cerkveni zakonik in cerkveno življenje v Sloveniji in po svetu. Specializiral se je prav v tej stroki. Bil je izobraženec in se je trudil, da ni žalil človeka-Spustil se je v debato in je želel spoznati mišljenje posameznika-Začenjal je dialog. Zal je gledal na vse le s političnimi očmi, tako da mu je bilo vse le vatikanska politika. Vsak škof je bil eksponent Vatikana in vsak duhovnik majhen sluga. Drugi zasliševalec je bil Milan Kranjc, neizobražen človek, ki ni znal krotiti čustev. Vse je izrekel zaporniku, ne glede na njegov poklic ali ozobrazbo. Mnogim se je zameril s svojo zgrešeno taktiko Štef Koren, ki sem ga že omenil. Bil je sadist-Užival je v tem, da nas je poniževal in trpinčil. Zmago je slavili ko je kateremu zlomil hrbtenico, ko je napravil iz človeka lutko, kije kimala in se gibala, kakor je on hotel. Prišla je amnestija. Savora je bil izpuščen. Pogojno seveda-P°g°j Jc v tcm’ da ostane v Ljubljani in vse svoje organizacijske zmožnosti posveti Cirilmetodijskemu društvu. Z njim sta bila izpuščena tudi Janko Žagar in Franček Zagoršek, mesec dni pozneje pa je zapustil Žale tudi Ludvik Likar. Vse tri so izpustili na posebno intervenego apostolskega administratorja dr. Mihaela Toroša, ki je takrat užival precej simpatije pri oblasti. Nobeden izmed treh pa ni smel na prejšnje službeno mesto. Janko Žagar, kateremu so precej zrahljali živce, je moral na Štjak, od koder je upravljal tudi Vrabče. Zagoršek, ki je kot brigadir betonske brigade delal kot živina, je moral v Čepovan, Likar pa na moj Livek. Vsi trije so se morali vpisati v CMD in vsi trije so dobili hribovske župnije. "Žalujoči ostali" smo žalostno gledali za i\jimi in nismo nit' slutili, da se bo to ponav^alo iz leta v leto, za nekatere pet, sedem ali celo deset let, preden se bodo za nas odprla vrata svobode. Po vsaki amnestiji je upadel delovni polet. Nekaj.tednov sm° bili vsi iz sebe. Le počasi smo se zopet vživeli in zagrabili za lopate in krampe. Prvi blok je bil pod streho. Zidarji so delali v notranjosti. Ometavali so, vzidavali okna in vrata, postavljali stopnice itd. Starejši duhovniki so morali čistiti in z brusilnim kamnom drgniti podeste in robove. Nekoč sem šel mimo stranišča. Zagledal sem Viktorja Perka. Kolena si je bil obvezal s papirnatimi vrečami, da ga ne bi zeblo; na enem je klečal, z levico je držal ustnik s cigareto, z desnico pa je počasi drgnil po tleh. Videl sem, da se hc bo pretegnil. "Kaj pa delaš, Viktor?" sem ga vprašal. Dvignil je glavo, me pogledal čez naočnike in potegnil cigareto. Puhnil je dim, pomislil, pogledal okrog sebe in rekel:"A, ti si? Veš, gradim socializem!" Tako resno je izgovoril te besede, da sem se moral na glas zasmejati. Bil je vedno duhovit. S svojo težko postavo ni lahko prenašal zapora, a je bil vedno dobre volje. Mlajši smo delali že na drugem bloku. Še pred amnestijo smo napravili izkop in zabetonirali klet. To delo je bilo najteže. Ves izkop je bil odvisen od naših rok. Ni bilo ne buldožerjev ne ^rjavov, ki bi dvigali material, ne nakladačev za gramoz. Vse sttio morali odvažati v samokolnicah. Tri metre je bila globoka Jama in več kot tri metre visok kup gramoza, ki je rastel v višino. Vrh tega kupa smo morali porivati samokolnice. Delali smo v trojkah. Prvi je nakladal, drugi je kopal, tretji odvažal. *>ri tem delu smo se menjavali. Preden so izpustili Šavoro, smo delali skupaj: Šavora, Škoda 1,1 jaz. Garali smo za žive in mrtve, (ker smo še verjeli, da si bomo s pridnostjo zaslužili svobodo. Presegali smo normo celo za 300 odstotkov. Bilo je vroče, da smo gagali od žeje. Nace Škoda Jc dobil od sorodnikov iz Amerike praške za oranžado. Taka stvar je bila takrat redkost in dragocenost, ker niti zunaj niso ■•»eli kaj takega. Štedili smo s praški in po malem srebali sladko tekočino. Za žejna grla je skrbel bivši katehet Maks Stanonik; klicali s«no ga Maksi. Sprehajal se je po gradbišču in prenašal od skupine do skupine velik vrč vode ter vpraševal:"A j’ kej žeje?" opravljal je telesno delo usmiljenja. Ogledoval je naše delo, nas Pohvalil in nam vlival poguma. Bil je zelo ljubezniv in prijazen. Š Toka hlačnica mu je mahedrala ob tisti nogi, kjer je držal vrč. /Nadaljevanje prihodnjič/ RAZLIKO MED BORCI IN "BORCI" je dobro oz nat H Stane Sed lak, ko se je začelo pisati in govoriti, da bomo skupaj z zavezniki praznovali petdesetletnico konca vojne. V "Slovencu" je zapisal: Obdobje let 1941 -45 je kljub neovrgljivemu idealizmu večine slovenskega rodu, ki se je v partizanstvu in njegovem vojaškem na-sprotstvu najdevalo na razdvojenih okopih, teman in krvav čas, ki ga je dolga leta pričakovala združba ideoloških avanturistov, zapriseženih leninističnemu praporu k svetovni revoluciji in republiki sovjetov v deželi naših očakov. Preživeli, postarani in zakrknjeni Stalinovi vojščaki in njihovi preoblečeni potomci počenjajo vse, da bi svoje revolucionarne bratomorne brigade vštu-lili v obrede vojnih veteranov, ki so se pod zastavami svobodnega sveta bojevali proti silam fašistične osi, ne da bi pri tem iztrebljali živelj svojega lastnega naroda. Rodoljubi raznih narodov so se pod zastavami Zahoda bojevali za Evropo, medtem ko so "osvoboditelji" v imenu socializma boljševistične pravovernosti prav v tistem času redčili vrste našega naroda in se končno na dan svobodne Evrope prepustili pošastni moriji. Z zvezdami krasnoarmejcev na triglavkah, z "matildami" in komisarji bi se radi pomešali med mai-strovce, med tigrovce in uporne nacionaliste izpod Pohorja. Misel, da bi se po petdesetih letih slovenskega Katyna načrtovalci revolucije postavljali Eisenhovverju v bok, je groteskna, je rabeljski humor. Dv»najst aPostolov" ob Great RC9an Road. 'ctoria. •jk • k m ------------------------C5—i SVETA DRUŽINA _______________APELAIDE | Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave, W. Hindmiarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Walland, S. A., 5007) Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 OB letošnjih praznikih, od slovesnega vhoda Jezusa Kristusa na cvetno nedeljo pa do slave nedelje Njegovega vstajenja, se mi stavlja vprašanje, kakšne sadove imajo ti dnevi za kristjana? Skozi vse dneve je bilo še kar veliko vernikov, ki so se udeležili maš in obredov. Le božji grob ni bil tako obiskan, kot je bil prejšnja leta. Posebej me preseneča, da mladih družin z otroki ni k molitvam. Pričakoval bi, da bodo starši svojim otrokom pomagali razložiti pomen velike noči. Verski pouk se začne pri majhnih otrocih in starši so prvi učitelji. Je pa bilo za Vstajenje letos več ljudi kot ponavadi in tudi na velikonočno nedeljo je bil lep obisk. Pročelja slovenska cerkve sv. Druiina v Adelaidi Žal se nekateri vestno izmikajo udeležbe v naši cerkvi. Le kadar je sila, a takrat gre le za zunanji pomp. Spomnijo se slovenskega misijona, ko gre za zakramente otrokom, pa vedo, da jim jih v domači fari ne bodo podelili, ker jih pač nikdar ni v cerkvi. Ob teh in sličnih problemih z moje strani ni očitkov, stavlja pa se mi vprašanje, kaj tem ljudem Cerkev in vera pomenila? Hvala Bogu, da imamo kar veliko rojakov, ki jim ni težko priti na slovenski misijon, četudi so jim bližje avstralske katoliške cerkve. Zavedajo se, da jim samo naša cerkev nudi slovensko domačnost in božjo besedo ter obrede v domačem jeziku. Vedo, da se z udeležbo podaljšuje obstoj misijona, zato ima število udeležencev svojo težo. Veliko je rojakov, ki srčno radi pomagajo in so na razpolago, ko jih središče potrebuje. Lepe zglede imamo - ko bi jih le posnemali tudi taki, ki radi stoje ob strani. Letos so se za veliko noč posebej odrezali naši pevci. Saj lepo petje tako dvigne praznično vzdušje. Rad bi se tudi zahvalil naši pridni sodelavki Rosemary Poklar, ki je zgled mladim in starejšim s svojo nesebično pomočjo slovenskemu misijonu-Bog ji poplačaj! Na velikonočno soboto smo imeli v Slovenskem klubu dramsko skupino sydneyskega verskega središča sv. Rafaela v Merrylandsu. Prišli so gostovat z veseloigro Micki je treba moža-Pokazali so nam ljubezen do materinega jezika io prav zanimivo, da so med igralci lepo zastopani tudi mladi in že tu rojeni. Žal naše mladine ni na takib prireditvah - kakor bi se sramovala korenin, iz katerih je zrasla... Predstava je bila doživetje smeha do solz in zdrave dobre volje. Prepričan sem, da nam bodo igralci ostali v trajnem spominu. Naslednji dan pa se je vsa sydueyska igralska skupina udeležila slovenskega bogoslužja ter so pri maši tudi sodelovali z branjem beril in prošenj-Nato smo se v dvoranci ob zakuski poveselili-predno so morali gostje na dolgo pot domov. Rad bi se tudi tu v imenu verskega središča in naše adelaidske skupnosti vsem nastopajočim, zlasti režiserju Ivanu Koželju, lepo zahvalil za lep večer in nedeljski dan. Upam, da vas bomo ladko še kdaj pozdravili v naši sredi. Na ponedeljek velikega tedna, 10. aprila, se je okrog osme ure zjutraj v bolnišnici v Modbury poslovila od tega sveta MARIA ZAI r. Vitez. Pred kakimi desetimi leti jo je zadela možganska kap, k' se je še ponovila. Ždaj je v visoki starosti 85 le* kapi podlegla. Kot zelo verna žena je bila Pripravljena na srečanje z Bogom. Rožni venec za Pokoj njene duše smo imeli na veliko sredo, Pogrebno bogoslužje je bilo na veliki četrtek dopoldne (13. aprila), nato pa smo pokojnico iz naše cerkve spremili k večnemu počitku na cheltenhamsko pokopališče, kjer je že od leta 1962 Pokopan njen mož Giovanni. Marija je bila rojena 15. novembra 1908 v Scnodolah pri Senožečah na Krasu. Kot mlado dekle je delala v Trstu kot kuharica pri premožnih ^nižinah. Predno je odšla v Avstralijo leta 1958, je živela v Marijinem domu. Kmalu po prihodu v Adelaido se je poročila in živela v okraju Rosewater. Žal je postala že po štirih letih vdova, zadnji deset let pa je preživela v italijanskem domu za ostarele v St. Agnes. A četudi je bilo daleč, je prišla sleherni mesec, včasih celo po dvakrat, k slovenski maši. Bila je zelo nesebična in je rada pomagala v pomoč ubogim in zlasti za misijone. Vsa leta je bila tudi zvesta slovenski tiskani besedi, rada je prebirala Misli in naročena je bila na knjige Mohorjeve družbe. Naj bo dobri Bog Mariji za vse, kar je dobrega storila, bogat Plačnik! Naj počiva v božjem miru! C) ATTILIJI ZIJODAR, najstarejši Slovenki v Avstraliji, ki je umrla v Port Lincolnu, sem zvedel ravnokar in zaman čakal podrobnejših podatkov. Pričakujem, da bo o njej kaj napisala gospa Roža Franco v pismu naravnost na Misli. Zuodarjevim naše sožalje, pokojni mami pa večni mir! P. JANEZ Letošnje spominske prireditve ODMAJAŠ letos morda domov na obisk? Če ti Je za kaj več kot le za obhajanje 50. oblctnice konca v°jnc in s tem pričetka komunistične diktature, Potem so ti na razpolago sledeče prireditve. Na Zadnji seji, 28. marca 1995, jih je določil Slovenski spominski odbor, sestavljen iz predstavnikov 5atoliških organizacij za Slovence po s,vetu, Družine jn Nove zaveze. Prireditve bodo v Sloveniji ob •etošnlji 50. obletnici konca vojne, begunstva, Poboja domobrancev in peti obletnici demokracije v Sl oveni ji. v 9. in 10. JUNU - znanstveni simpozij v kofovih zavodih v Šenvidu v Ljubljani o vojni in Povojnih dogodkih V Sloveniji (organizira Teološka fakulteta). 18. JUNU ob deseti uri - maša za pobite domobrance in druge žrtve vojne na TEHARJAH. 20. JUNU ob peti uri popoldne - slovesna n'aša celovškega škofa Kapellarija (ob somaševanju nekaterih slovenskih škofov) v VETRINJU. 23. JUNU ob sedmih zvečer - slavnostna akademija v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Pripravlja jo društvo Slovenija v svetu, nastopile naj bi skupine skupnosti naših rojakov na tujem. 24. JUNU ob deseti uri - zahvalno romanje in slovesna maša Slovencev v svetu pri Mariji Pomagaj na BREZJAH. Mašo vodi msgr. Metod Pirih, škof za Slovence po svetu. 24. JUNU ob pol sedmih zvečer - maša za domovino v stolnici v LJUBLJANI. Glavni mašnik nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. 25. JUNU - maša zadušnica za pobite domobrance in druge žrtve vojne v KOČEVSKEM ROGU. Somašujejo slovenski škofje iz domovine in sveta, vodi pa nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. 29. JUNU ob osmih zvečer - Resurrccturis, glasbeno-dramska uprizoritev na besedilo, vzeto iz Orne maše dr. Tineta Debeljaka (sodelujejo orkester, zbor in solisti) v Cankarjevem domu v LJUBLJANI. Vključi v spored svojega obiska tudi gornje datume in njih spominske prireditve! CH Z VSEH VETROV O TATOVIH na mednarodnih letališčih prihaja poročilo iz Kanade in gotovo ni omejeno le na ameriške primere. V opomin vsem, ki potujejo letos v Evropo na obisk, tu nekaj o tem: Po vseh mednarodnih letališčih operirajo skupine izurjenih tatov. Kar en sam ne bi zmogel, jih napravi več, četudi ni vidno, da so med seboj povezani. Prvi pripravi pot drugemu in ta tretjemu. Tako je akcija kraje uspešnejša in sled zabrisana. Skupina tatov izbere žrtev in jo načrtno napadejo. Prvi umaže žrtvi obleko s paradižnikovo mezgo ali kom sličnim ter izgine med množico. Drugi žrtev blagohotno opozori na madež in ji pomaga čistiti obleko, tretji pa med tem zlahka izmakne torbico ali celo kovček. Pri drugem takem primeru pa je izbrana žrtev, ki iz letališča telefonira. Prvi tat "izgubi" ob telefonu bankovec za deset ali dvajset dolarjev. Tat sodelavec bankovec pobere in prepričuje žrtev, da je gotovo njej padel denar na tla. Med njunim razgovorom tretji tat previdno izmakne torbico ali prtljago. Temu poročilu je dodano, da so na ta način samo v treh mesecih na torontskem letališču v Kanadi okradli preko 90 potnikov in odnesli vrednosti za 250.000 dolarjev (poleg denarja tudi draguljev, fotoaparatov, filmskih- in video-kamer...) Te skupine tatov so dobro izurjene in delajo bliskovito. Ko jim postanejo na enem letališču tla pod nogami prevroča, se premaknejo na druga in tam začno znova. Udeleženci odpotujejo v popolni bojni opremi v petek popoldne s posebnim letalom s kakega majhnega evropskega letališča. Večina je tudi že oborožena, sicer pa dobijo orožje v kraju, kamor dospejo. Iz letala stopijo daleč od bojišč. Potem jih odpeljejo na kraj bojev, na kako višjo in varno točko, od koder lahko sledijo dogajanjem in uživajo ob streljanju - pa tudi umiranju. Če kdo želi in si upa, se lahko udeleži tudi bojev in lahko strelja na nasprotnega vojaka, na žensko, ki nosi posodo vode, ali na otroka, ki se igra pred hišo... Saj je človeka sram pisati o teh dogajanjih. Vse to tako ponižuje človeka, ki bere in se sprašuje, kam lahko pride nekdo brez morale. Še skoraj dvomil bi, da je poročilo resnično, če ne bi bila obsodba tega "bojnega turizma" izrečena v Trentu na Sodišču narodov. Vprašanje je seveda, ali bo ta obsodba tudi kaj dosegla? EKUMENSKO BIBLIČNO DRUŠTVO skrbi za enotno izdajanje Svetega pisma. Na zadnjem mednarodnem posvetu je izdalo zanimive podatke o prevodih in tiskanju Svetega pisma. Tako smo zvedeli, da so leta 1994 natisnili na svetu najmanj 608 milijonov izvodov Svetega pisma. Prevedeno je doslej v 2092 jezikov in narečij od približno 6000 jezikov in narečij, kolikor so jih doslej odkrili na svetu. Zelo se je povečala naklada Svetega pisma na ozemlju bivše Sovjetske zveze. Devet milijonov Svetega pisma je izšlo tudi v kitajskem jeziku. Novost našega časa je izdaja Biblije na tako imenovanih CD-ROM ploščah. Poleg teksta je na laserskih ploščah tudi veliko fotografskega in dokumentarnega gradiva, ki bralcu z uporabo računalnika pomaga globlje in na prijetnejši način sprejemati resnico. IZ AFRIKE zopet prihajajo strašna poročila o množičnih pobojih ruandskih beguncev. Cela ura streljanja vsevprek na preplašene ljudi je pustila nekaj tisoč mrtvih in na stotine osirotelih otrok, ki so v tem genocidu izgubili starše. Skupina dvanajstih Avstralcev je bila edina zdravniška ekipa UN, ki je skrbela za 650 ranjencev, štela in pokopavala mrtve ter vzdržala na mestu strahu in smrti v oporo napadenim. Poročila označujejo poboj kot največjo krvavo kopel, odkar je Tutsi-vojaštvo prevzelo oblast v Ruandi. Kdaj bo konec tega divjanja? Kako lepo bi bilo na svetu, ko bi bili drug drugemu bratje in ne volkovi... OKLAHOMA CITY je tudi v žalosti razdejanja in preko sto smrtnih žrtev nesmiselnega terorja, za CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 T«l.: 359 1179 A.H.: 470 409Ss^ / / V»a / dela »o pod garancijo! CILJ brezvestnega "bojnega turizma" je postala bivša Jugoslavija, zlasti Bosna, beremo poročilo. Udeleženci teh izletov so bogati in pokvarjeni ljudje, ki si to lahko privoščijo. Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCI ANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET. katerega so najprej iskali krivce izven Združenih držav, pa jih končno našli med svojimi državljani, dobili bodo kar so zaslužili, a ubitih ne bo nihče Več priklical k življenju. Med njimi so nedolžni otroci vrtca ali dnevne otroške oskrbe, ki je bila l"di nastanjena v zdaj razdejanem poslopju. Staršem so ostali v spomin medvedki in druge igrače - otroci s° med žrtvami brezvestnih zločincev. Ko to pišem, še vedno iščejo trupla in računajo, da živih ne bodo Več našli. Delo počasi napreduje. Doslej so odmetali z rokami 100 ton betona in železja, vmes Je nagajal tudi dež in povečal nevarnost dela. Spet se svet sprašuje: Čemu vse to? Kaj ni drugih težav dovolj, da mora kdo v dobri zavesti Posledic dodati še nove bolečine? RUSKA pravoslavna Cerkev je od države dobila vrnjenih sedemnajst svojih nekdanjih cerkva 'D samostanov, poroča moskovska katoliška agencija. Med cerkvami je tudi irkutska stolnica. *'den najstarejših samostanov v Rusiji je Marijin samostan v bližini mesta Vladimir, kamor so se vmile redovnice po sedemdesetih letih. Sestre si najbolj prizadevajo za obnovitev ikonostasa, katerega srce je dragocena ikona iz dvanajstega stoletja. So pa vse vrnjene cerkvene stavbe v zelo slabem stanju in bo obnova silno draga, trenutno skoraj Oemogoča. 1Jfffrrf|,rjrjriJJJJ,IJJLiJ)|fjrffrr CERKEV BOŽJEGA GROBA v Jeruzalemu obišče vsako leto na stotisoče romarjev. Leta 1852 je bilo svetišče zaupano v oskrbo in uporabo trem Cerkvam: grškopravoslavni, armenski apostolski in rimskokatoliški. Določeni so bili časi bogoslužja za ene in druge, da ni bilo prehudih nesoglasij. Ta so bila navadno za kulisami, kadar je starodavna cerkvena stavba zahtevala popravilo. Iz kronike vemo, da je le katoliška Cerkev redno skrbela in v ta namen so še danes vsak veliki petek v letu v vseh katoliških cerkvah po svetu nabirke. Po desetletja trajajočeih pogajanjih so se končnp vse tri Cerkve le sporazumele o obnovi cerkvene kupole, ki je tudi za varnost romarjev res nujna zadeva. Kupolo bo oblikoval ameriški umetnik Ara F. Normart. NA MADAGASKARJU je najbolj znana revija "Revue de 1’Ocean Indien" izvedla anketo« o osebnosti leta v politiki, kulturi, ekonomiji, športu in socialnem delu. Na področju socialnega dela so bralci izbrali slovenskega misijonarja Petra Opeka. Vsekakor visoko priznanje rojaku, ki zasluži tudi naše čestitke. Misijonar se je odzval na povabilo francoskega ministrstva za mednarodno sodelovanje na sestanek francosko govorečih držav glede socialnega dela. Na pripravljalnem sestanku v Dakarju so mu strokovnjaki za socialna vprašanja čestitali za njegovo delo v pomoč bližnjemu. fHilHvunoni l*,pl moTSNaom^anv V.F.L A "MITSUBISHI PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS fflGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 ♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS ♦PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Tja. nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. G COLONIAL MUTUAL Arrnovr.i) KKPAIRF.R KOTIČEK NAŠIH MLADIH , DANES vam predstavljamo v GALERIJI MLADIH slovenski poročni par, VALTERJA in KRISTINO ŠU-BER, ki Živita z dvema otrokoma v Denham Court, blizu Campbelltovvna, N Sl/V. Valter je sin Albina, doma iz Artviž pri Kozini, in Alde r. Kozlovič, iz okolice Kopra. Valterje bil rojen v Kopru in je tri leta star prišel s starki v Avstralijo. Živeli so večinoma v VVollon-gongu. Fant je obiskoval osnovno šolo v Conistonu, gimnazijo pa v Pictonu, ker so imeli takrat starši blizu Pictona (Thirlmere) kokošjo farmo. V Pictonu je prejel Valter H.S.C. Nato se mu je ponudila prilika za strokovno usposabljanje v metalurgiji pri BHP v železarni v Port Kembla. Naslednje službeno mesto je bilo pri podjetju Lysaght v oddelku za proučevanje in tehnologijo, nato pa je bil osem let zaposlen v Chul-lori (Sydney) kot nadzornik tržnega oddelka (Distrib-utor Market), kjer je imel lest pomočnikov. Od lanskega leta pa je tehnični vodja pri podjetju "Sheet Metal Supplies" v Padstovvu (Sydney). Valter govori tekoče slovensko in tudi rad govori tako celo s tistimi, ki razumejo angleško. Je aktiven pri mladinskih dejavnostih in pri "Australian Slovenian Revievv". Trenutno si prizadeva, da bi naše organizacije dobile državno podporo. V prostem Sasu pa rad dela pri svoji novi hili in ureja vrt — Valterju iskreno čestitamo k lepim dosežkom ter mu želimo obilo uspehov pri družini, pri poklicnem delu in ne nazadnje pri naših organizacijah. MATERAM POZDRAV MATERAM VESEL POZDRAV! DREVJE, GREDICE IN CVET, SPEVI POLJA IN DOBRAV, DOMAČIJ OTROŠKI SVET KLIČE MATERAM POZDRAV! ŠOPEK BEL, RDEČ IN PLAV, STIHI, VERZI VSEH PERES, JEZIK NAŠ DOMAČE ZDRAV, MILIJONSKI SPEV NEBES POJE MATERAM POZDRAV! MILKA HARTMAN Valter in Kristina sta se poročila v sydneyski slovenski cerkvi si/. Rafaela leta 1989. Kristina je bila na-J/ skupnosti že znana, saj je s starsi redno prihajala k nam in bila tudi učenka Slomškove Sole. Redno je sodelovala pri mladinskih koncertih, ki jih prirejajo naša verska središča. Najraje se je predstavila s plesom. Ds govori lepo slovenščino, menda ni treba posebej ome-govori lepo slovenščino, četudi je rojena v Avstraliji menda ni treba posebej omenjati. Njen oče Peter Berginc je doma iz Bovca, mama Cvetka r. Bukovec pa izhaja iz Starega trga ob Kolpi. Kristina je po osnovni Šoli fare sv. Jožefa v Enfieldu nadaljevala s poukom na Bethlehem Academy v Ashfieldu. Nato se je vpisala na tehnični kolegij ter se posvetila zlasti španščini, šivanju in knjigovodstvu Kot knjigovodkinja je zdaj tudi delno zaposlena pri krajevnem kemistu. V glavnem pa je njeno delo skrb za družino. Sama je dejala, da je njen najljubški hobi, ko se pogovarja in kratkočasi z otrokoma Danielom in Štefanijo, ter ju uči koristnih stvari za življenje. Oba otroka tudi uči govoriti slovensko. (Na uho povedano, z Valterjem pričakujeta proti koncu leta tretji prirastek k družini.) Tudi Kristina zasluži naše čestitke kot zavedna Slovenka, ki jih naša skupnost potrebuje, in kot vzorna mamica, ki bo skušala po starših prejeto slovensko dediščino prenesti dalje na svoj mladi rod. OBVESTILO Veleposlaništvo Slovenije v Canberri obvešča, je bil g. Aljaž Gosnar, odpravnik poslov, na delovnem obisku v Sloveniji od 16. aprila do Prvih dni maja. Zato v mesecu aprilu ni bilo konzularnih dni, dasi je Veleposlaništvo ves čas °dsotnosti g. Gosnarja normalno delovalo. V mesecu maju 1995 je spored konzularnih dni sledeči: SYDNEY, sreda 17. maja 1995: Od 9. do 12. ure v slovenskem verskem ledišču v Mcrrylandsu. Od 3. do 6. ure popoldne v prostorih Slovenskega društva Sydney. Melbourne, četrtek 18. maja 1995: Od 3. do 6. ure popoldne v prostorih Slovenskega društva Melbourne v Elthamu. V petek 19. maja 1995 ob 9. do 12. ure v pisarni SNS v slovenskem verskem središču v Kew. O. Aljaž Gosnar z družino bo 19. maja 0del. Nalašč zato sem se podal v Čakovec, pa je bila že v nezavesti, kot mi je povedala predstojnica, lako je moj obisk v bolnišnici izostal. Hotel sem sestro obdržati v spominu s tistim njenim veselim nasmeškom, kot ga je imela vedno, kadar sva sc Srečala. Vedno sem jo spoštoval in cenil njeno ter delo ostalih sester za nas Slovence v Avstraliji. In Zdi se mi, da se jim je zgodila krivica, ko so jih po tolikih letih poklicali domov in razbili vsako na dnig kraj. Slovenske pozdrave vsem! - Marjan Lauko kew, vic. - Zvedeli smo, da je naš dolgoletni ^esti naročnik JANKO DeMAJNIK, ki živi v Coomi, NSW, prejel za svoje dolgo in požrtvovalno delo med skavti diplomo z odličjem "Silver Acorn". Sicer je prejel že prejšnja leta od vodstva avstralske skavtske organizacije več priznanj, letošnja pa Pokriva vse in naš rojak je nanjo lahko ponosen. Ponosni pa smo ob tem tudi mi, saj je vsako Priznanje slehernemu izmed nas priznanje slovenski Melbournskim Slovencem se priporota KAMNOSEŠKO PODJETJE ' GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. | 85-87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic. Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474 ' f^agrobne spomenike izvrlujemo po dogovoru. , Garancija za vsako naie delo! » < •m m mm mm mm m mm wwmmm m^m mm mm mmm ■ ■ mmrm+ prizadevnosti, nesebičnosti, poštenju. Gotovo je zanj tudi prijetno zveneča novica, da sc skavti spet uveljavljajo v Sloveniji, kjer niso imeli mesta v povojnem času enoumja. Dragi Janko, ob prejemu priznanja tudi od uredništva Misli iskrene čestitke z željo, da bi še mnogo let vodil in vzgajal mladi skavtski rod. V "Glasu Slovenije", ki je pisal tudi o našem skavtskem nagrajencu, smo brali, da je prejela v marcu letos sydncyska rojakinja, gospa ELHONORA WHITE, za svoja dobrodelna dela "Senior Citizen’s Week Award" in "Premier’s Award". Tudi ona vsekakor zasluži našo omembo in iskrene čestitke. - Urednik Sodnik obtožencu:"Torej ne priznate, da ste v hišo vlomili tako, kakor je opisal tožilec?" "Ne! Priznam pa, da tudi njegova tehnika ni slaba." ........ THC GRRINARV BRKC HOUSC Phone 846 7700 Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in še drugimi dobrotami naie peči. F. M. P. BRAČKO 1/110 JflMGS STR6€T, TeMPIGSTOUUe 3106 Admiral Motor Inn Vata gostitelja sta M U R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po lelji . . . Samo par minut hoje do plate in »rediiča mesta. Vpraiajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADISE, QLL).4217 Telefon: (075)398 759 & % REŠITEV BESEDNE UGANKE v prejšnji Številki Misli: 1. v; 2. r£; 3. trg; 4. nada; 5. Anton; 6. Radeče; 7. Sevnica; 8. Trbovlje; 9. velemesto; 10. omadeževan. — Začetnice besed ti od 1. do 10. Številke navzdol dajo besedo: vrtnarstvo. ReSitev so poslali: Ivanka Krempl, Jože Grilj, Lidija Čušin, Slavka Lumbar, Vinko Butala, Marija Žalik, Ivanka Študent, Jože Štritof, Francka Anžin, Ivan Podlesnik, Jožica Beljan, iz Ljubljane pa br. Simon Peter Berlec. (Tokrat je prišla njegova rešitev pravočasno, dočim je reSitev križanke v martevi številki zakasnila Žrebanje.) — Žreb je izbral Jožico Beljan. Uk PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Danes pa ena iz Časov kmalu po letu 1945, ko so imeli komunisti v rokah Škarje in platno in so si zelo prizadevali vpreči v svojo cizo tudi kakega duhovnika, da bi tako pridobili zaupanje ljudi. Tako je udbaS na zasliševanju prepričeval nekega duhovnika: "Zakaj si, tovariš župnik, proti komunizmu? Saj vendar Sveto pismo, ki ga ti dobro pozna!, nič ne govori o komunistih. " "Kako da ne govori o njih, tovarii? Saj je v njem polno sledov komunistov," je odgovoril duhovnik. "Le kje vendar? To me pa res zanima." In župnik je začel:"Adam in Eva, ki sta hodila naga in ju ni bilo sram. — Kajn, ki je svojega brata ubil. — Tisti, ki so zidali babilonski stolp in so se jim jeziki zmešali. — Egipčani, ki so nasprotovali Bogu, pa so končali v Rdečem morju. — Izraelci na Sinaju, ki so 1 z 3 T“ s- 1 1 r- — 7“ 9 /o Ti 13. w iy~ n % 19 w~ 20 TT M, 31 ** mr 21 2! % i 9 Ul % 30 ji 32 »i i* J5T 3 4 %. n it or m t/o Krt fi ir •ti w w f* V so sr~ 1 sr < .............................. Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. %&%9v(emom[sfPtL)Ltd ACN006M624 , 20 Reld Street Craigiebum VIC 3064 Mobile: Telephone: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimile: (03) 308 1652 018 531 927 molili zlato tele. —Goljat, ki se je norčeval iz slabotnega Davida, pa je obležal mrtev-Trije kralji,ki so Sli za zvezdo, pa so prišli v hlev. - Farizeji, ki so se delali dobre in poStene, pa jih je Kristus imenoval pobeljene grobove:- Juda Iskariot, ki je svojega dobrotnika izdal za denar. -Člani velikega zbora, ki so Kristusa obsodili na smrt, ker je imel vplih na ljudstvo. — In Judje..." "Nehaj že!" se je zadrl udbovec. Koliko časa je bil duhovnik potem zaprt, pa naSa zgodba ne pove. Križanka / Ivanka Žabkar / Vodoravno: 1. najvilja umska dejavnost; 6. skrije se, hitro odide; 11. pogodili (so); 14. predstojnik opatije; 15. predlog; 16. osebna zaščita preganjanemu; 18. v matematiki Ludolfovo Število; 19. ne dolg; 22. 22. dan v tednu; 24. vzklik; 25. žensko ime; 27. prva, deveta in petnajsta črka v abecedi; 29. huda bolezen; 30. poklon; 31. poljska rastlina; 33. ponovno pripravljena snov za uporabo; 37. osebni zaimek; 39. ubožec; 40. otrok brez staršev; 42. karta visoke vrednosti; 43. del knjige; 45. šesta in devetnajsta trka v abecedi; 46. osnovne vojaSke enote iz več vodov; 48. po okusu ima ime; 51. znano dekliško ime (pomanjševanka); 52. rastlina (veliki srCasti listi in rumen cvet). Navpično: 1. planinska cvetka; 2. kraj pri Ljubljani; 3. premik zraka z dihanjem; 4. skupen, brez delitve; 5. prislov; 7. domača ptica; 8. začetnici imena in priimka enega naših kar rednih reševalcev križanke; 9-nategnjen; 10. tujka za nauk o nravnosti; 12. z lakom prekrival; 13. predlog; 17. tako in tako; 20. bolezen ?eleza; 21. kratica za element; 23. v strugi tekoča voda; 26. nasprotje od trebiti ali sekati; 28. del gospodarskega poslopja; 30. zemljo moči; 31. k narodni noti spada; 32. del sobe; 33. daleč v zgodovini pehotno orolje za lučanje kamenja; 34. brez tale in smeha je.' 35. majhen del; 36. nikalnica; 38. v trenutku, hipoma; 41. izraz pomeni, da nekaj izpade; 44. Slovenski klub; 47. osebni zaimek; 49. kratica za sledeč; 50. Narodna univerza. ReSitev pošljite do 27. maja na uredništvo! HOJA ZA KRISTUSOM Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomah Kempčana. Cena 5 dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oti. Cena 10 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. VVHISPER - Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. - Cena 10 dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolaijev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izSla pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15,— dolarjev. JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. •Jaklič' — Z velikimi črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev. O LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolaijev. ZA PEST DROBIŽA je najnovej-sa pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLO v t'J-.' AUSTRALMN \ Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 1995 CROUPS FOR SLOVENIJA Book now for 3 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney on May 27th, June 17th and June 21st. m SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL 1042—1044 Done aster Road, KAST DONCASTER, V.ctona 3109 Telefon: H42 5666 Lic. No: 30 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1995 OdSli bomo 27. maja in 17. ter 21. junija. Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . . . fDONVA LE rRAVEL Pokličite ali obiščite nai urad za podrobnej.ta pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! F.RIC IVAN GREGORIČU Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST l)()N( ASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666