;Die PostgebOhr bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini.
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO I N DEŽELO
- cena I t'
 r-vuuu v gu«u«^
DRUŽINSKI TEDNI K
Leto XVI.
V Ljubljani, 27. julija 1944. št. 30 (767) \
J	H
e Pameten gospodar čuva tudi I
•	g
] sosedovo hišo pred ognjem.
Slovenski rek
1
5.«.,
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA: Valeta 10lir, ‘Meta 20lir, vse leto 40 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1 liro, stare številke 2 liri. — OGLASI po tarifi.
»Sovražnik je napravil nov poizkus, da bi na poli zločina dosegel spremembo v boju. Ta atentat je pa kaj slabo v skladu s propagandno sovražnikovo Irditvijo, da je Nemčijo praktično že premagal. To je nemški narod v tem trenutku jasno in točno spoznal.*
»Deutsche AMgemeine Zeitungc
l
Pričetek pričakovanega napada sovražnika v Normandiji
Fiihrerjev slavni stan. 25. iuL DNB.
vrliovno poveljstvo oboroženih sil iav--lia:
Jf Normandiji so pričeli Američani včeraj po silni topniški pripravi in stalnih zračnih napadih z močnimi sirarni z napadom severozahodno od St.
ter iusozapadno od Carentana. V Ojjorcenih bojih smo bili sovražnika Odbil; z visokimi krvavimi izgubami.
* zgodnjih jutranjih urah današnie-ea dne so pričele angleško diviziie na {KKirociu Caena po najmočnejši topni-»Ki m letalski pripravi s svojim tam fe ki hST napadom. Razvili so se vitošti	naraščajo	na	silo-
V noči so napadla težka boina letala serlen.r7rnUiSDebom °,(l ^ražnilca za-zbir lfšč« tir na, ^edinostju. sovražna dročin	j°v^ a morskem po-6t wl ,^aDadino od Bl'esla je bil po-nroHni ? t- neI?1 sovražni rušilec. Nad nim- le!9 M1 na<l zasedenimi zapad-ietai* <)zeu *' 'e iz2ubil sovražnik 21
francoskem področju smo pri _iscevalnih podvzetjih uničili v boju
^teroristov.
kim J' nadalie obstreljujemo s tež-
V ?}as.č.e valu im ognjem,
rai st • ,e Uvedel nasprotnik vče-jvJ.:,, ^y.Jlne krajevne napade na pcd-, v‘‘ vzhodno od Pontedere ter vf.^ ine|?‘ln' silami vzhodno in se-(.‘rovzliodno od P sggibonsiia ter se-2*“* od Citta r.i Castello. Bil je ?°'jod 0dbit z ve kimi izgubami. So-' razmk. lci ie vd 1 severno od Citt;\ 1“ Y?stello v naši postojanke, ie bil v urotinapadu spet vržen nazai.
, nemški hitri bojni čolni so poško: ?°vali pred dalmatinsko obalo neki °ritanski torpedni hitri boi li čoln.
Na vzhodu se nadali :jo velika obrambna bitka med zgornjim Dn jedrom in Finskim zalivom z narašča-silovitostjo.
■ QaIJci'i so se izjal vili številni Sut™ H', naDadi ki so jih podpirali ™111 borbeni lo>alci ob žila-I *™ na?>h hrabrih grenadirjev, v/gonili ?kl.?.Dnikov.so vrgli v okretno
\ odeni h boiih sovražne napadalne sku-cine na več mestih nazai. potem ko so uničili številne oklepnike. V mest-področju Lvova traja ogorčena oorba še naprej
Med Bugom in „ Vislo traja še na-močan sovražni pritisk. Posadka 'e, nudila ogorčen odpor so-ki ie s premočnimi silami “•»Padal z vseh strani. Severozahodno P« orest-Litovska ie bilo odstranjenih •Protinapadu več boljševiških pred-inostii na zahodni obali Buga. Med ril, u°. IT! in Groduom kakor sever--	^	Kovna so se v hudili
Sov jo to v'a V^1 ‘ vsi Prebiialni Doskusi
zall» 0,*šču od Dvinska do Finskega nan»ars° se zlomili številni sovražni j«pa<u ki so bili izvedeni s podporo '^Dmkov in borbenih letal. 56 sovražnih oklepnikov ie bilo uničenih. *a nekaterih vdornih mestih so boji s° v teku.
Letalstvo ie izvedlo tudi včeraj z Ročnimi oddelki borbenih letal neprestane nizke napade s podporo četam J?.,z<?"tii ter uničilo Dri tem nadalj-nnn 59 sovietsliili oklepnikov bovraznik ie izgubil v zračnih bitkah m z obstreljevanjem protiletal-^eaa topništva 54 letal.
* y .uočj so bila sovražna zbirališča \et vin pripravljalni položaji na po-Procju Lublina napadalni cilj težkih šinili letal.
, Po dnevnih sunkih sovražnih lovskih ‘etaloev na jugozahodno nemško po-®r?cie ie izvedel neki britanski bomb-■jjski oddelek ponoči straliovalni na-Pf.d na Stuttgart. Nekaj sovražnih le-S" j® odvrglo razen tega bombe na otrli:" !,n k ra i e vzhodne Prusije. Se-relienih ie bilo 15 sovražnih letal.
*
Iz vojnih poročil nemškega vrhov efia poveljstva v preteklem tednu: jy Normandiji sovražnik v zadnjih ,nl dosegel nobenih uspehov. Navdal je samo jugovzhodno in južno r® Laena, a si ni pridobil nič novega Remija. Severovzhodno od St, Loja razbile naše čete vse sovražnikove ?aDadalne skupine. V bojih 18. in Inn taliia smo v Normandiji uničili sovražnikovih oklepnikov.
,» Na francoskem področju smo ta te-uničili 10C6 teroristov.
-? Italiji je sovražnik izvedel sko-na vsem bojišču mnogoštevilne ™samezne napade, a mi smo v glavam vse odbili. V zadnjih dneh so gj^gloameričani močneje napadli na-zasčitnice severno od Livorna, do r^ebno ogorčenih bojev je pa prišlo v* Področju severno do Pofreribonsija. (jjj; obeh odsekih smo sovražnika od-
K^^a vzhodnem bojišču so naše čete ftil v Pretf“klem tednu bile s sovraž-tia .,n.°Krorčene bitke. Posadka Lubli--1e lunaško odbila vse sovražnikove «nade, na mestnem področju Lvova Lit„Pa, .b*iejo hudi boji. Med Brest-m >n Grodnom, prav tako pa severovzhodno od Kovna so »e °vili vsi boljševiški napadi.
Izdajalski atentat na Hitlerja
Peščica zarotnikov, ki je stregla Fiihieiju po življenju, je uničena. — Hvaležnost Nemčije in Evrope Previdnosti, da se podli naklep izdajalcev ni posrečil
Dne 20. julija ie Nemčiio in Evropo zgrozila vest, da ie neznatna skupina nemških izdajalcev pripravita zahrbten atentat na Fiihreria Adolfa Hitlerja. Toda ta vznemirljiva vest se ie že v prvem poročilu končala s pomirjujočo ugotovitvijo: atentat se ni posrečil. Adolf Hitler živi in izdajalska skupina zarotnikov ie že odstranjena.
Tako se ie zločinski naklep peščice izdajalcev, ki so hoteli z umorom Fiih-reria zrušiti odporno moč celokupnega nemškega "naroda v njegovi obrambi Evrope, spremenil po volii Previd-nositj iz prekletstva v blagoslov, zakai nobenega dvorna ni. da ie,postala Nemčija po 20. iuliiu še trdnejša in v svoji volji odločnejša, kakor ie vbila prej. Nemški narod zdaj ve. da čuva nad njim iu nad njegovim Fiilireriem višja volja, ki ne dovoli, da bi padel v tistem trenutku, ko ie lastni domovini in Evropi potreben boli kakor kdaj koli prej. Tz te zavesti Pa črpa tudi novo moč za svoj gigantski boi in novo vero v svoi zastavljeni končni cilj. Zato ie bomba izdajalcev, vržena proti Fiihreriu in njegovemu narodu, odletela nazai in zadela tiste, ki so io vrgli, ter z njimi vse. ki so stali za niimi.
Ves nemški narod se veseli da ie Previdnost ohranila Fiihreria Nemčiii. z niim se pa veseli tudi vsa ostala Evropa z nami Slovenci vred. Zakai prav mi se predobro zavedamo, kaj bi sledilo v trenutku, če bi se bil temni naklep izdajalcev Nemčije in Evrope posrečil in bi se bili z njim podrli braniki, ki čuvaio našo celino in v njej našo domovino pred tistimi, ki io hočejo zavojevati ter izročiti na milost m nemilost barbarskemu azijskemu boljševizmu. Saj smo Slovenci med tistimi narodi v Evropi, ki so že doslej na lastni koži občutili, kai pomenita boljševiški bič in iliegova nečloveška tiranija. Poleg tega oa se Slovenci zavedamo. da se Evropa danes bori za ohranitev svoie samostojnosti, svobode. tradicije in vseh tistih tvarnih in netvarnib dobrin, brez katerih tudi našemu narodu ne bi več bilo obstanka.
Skupaj z nemškim narodom in vsemi ostalimi narodi Evrope, ki so zvezani z istimi interesi se zato tudi mi Slovenci zahvaljujemo Previdnosti da je obvarovala Fiihreria Adolfa Hitlerja pred naklepom izdajalskih atentatorjev. Obenem pa trdno verujemo, da bo bedela nad niim tudi v bodoče, vse dokler ne bo do konca dovršil svojega poslanstva, določenega mn od usode, ki vodi zgodovinska dogajanja naše celine ter vsega sveta.
Fuhrer živil
. DNB, 20. iul. Na Fiihreria je bil izvršen danes atentat z razstrelivom.
Pri tem so bili iz njegove okolice težko ranjeni:	generalni poročnik
Schmundt. polkovnik Brandt in sodelavec Berger.
Laže poškodovani so bili: generalni polkovnik Jod!, generali Korten. Biihle, Bodenschatz. Heusinger. Scherf in admirala Voss in vou Puttkamer. kapitan bojnega broda Assmau in podpolkovnik Borgmann.
Fuhrer ni dobil drugih poškodb razen lahkih opeklin in udarcev.
Takoj nato ie začel snet delo in sprejel, kakor ie bilo predvideno Du-ceia k daljšemu razgovoru.
Kmalu no atentatu ie prispel k Fiihreriu državni maršal.
Hitleijev govor
Fiihrerjev glavni stan. 21. iuliia. DNB. Fuhrer ie imel danes ponoči po nemškem radiu naslednji nagovor na nemški narod:
>Nemški sonarodnjaki in sonarod-niakinie! Ne vem. kolikokrat ie bil name nameravan in izvršen atentat. Oe vam danes govorim, potem storim tovoredvsem iz dveb razlogov: 1. da slišite moj glas in veste, da sem sam nepoškodovan in zdrav. 2, da tudi no-bliže izveste o zločinu, ki mu ni enakega v nemški zgodovini. Povsem mala klika častihlepnih, brezvestnih in istočasno zločinsko neumnih častnikov ie kovala zaroto, da bi odstranila mene in istočasno z menoj iztrebila štab nemškega yoinega vodstva.
Bomba, ki io ie položil polkovnik grof von Stauffenberg ie eksplodirala 2 metra od mene na desni strani. Težko ie poškodovala vrsto molih dragih sodelavcev: eden ie umrl. Jaz sam sem popolnoma nepoškodovan, dobil sem le par malih prask in opeklin. Smatram to kot potrditev naloga Previdnosti. da nadalie zasledujem svoi življenjski cili. kakor sem to doslei delal, kajti pred vsem narodom smem slovesno priznali, da sem imel od onega dne. ko sem prišel na Wilhelm-•traBe. samo eno edino misel da do
najboljši volji in vesti izpolnjujem svoio nalogo in da sem. ko mi ie postalo jasno, da ie vojna neizogibna in da se ne da več odložiti, poznal prav za prav samo skrb in delo in da sem v brezštevilnih dnevih in urečutib nočeh živel le za svoi narod.
V uri. ko se nahaiaio nemške armade v najtežjem boju. se ie slično kakor v Italiii. našla zdai tudi v Nemčiii neka povsem majhna skupina ki ie mislila, da lahko kakor v 1. 1918. izvede sunek z bodalom v hrbet, vendar so se to pot težko razočarali.
Trditev teh uzurpatorjev. da ne živim več. se ie izkazala v tem trenutku, lco govorim vam. dragi sonarodnjaki, za lažnivo. Krog teh uzurpatorjev ie zelo majhen. Nima ničesar skupnega z nemško oboroženo silo. predvsem pa ne z nemško vojsko. To ie povsem majhna klika zločinskih elementov, ki bo sedaj neusmiljeno iztrebljena.
Zato zdai ukazujem:
1. Noben civilni urad ne sme poslu; šati poveli z uradnega mesta, ki bi bilo poslušno tem uzurpatoriem.
2. Nobeno vojaško noveliništvo. noben vodja čete. noben vojak ne sme ubogati poveli teh uzurpatorjev nasprotno ie vsak dolžan, da vsakega posredovalca ali onega, ki bi sam dal takšno povelje, takoi aretira ali v slu-čaiu odpora nemudoma uniči.
Da bi končnoveliavno napravil red. sem imenoval za poveljnika domovinske voiske državnega ministra Himtn-leria. V generalni štab sem poklical generalnega polkovnika Guderiana. da bi nadomestil obolelega šefa generalnega štaba, ter imenoval za njegovega pomočnica nekega drugega vojskovodjo. ki se ie odlično izkazal na vzhodnem bojišču.
Na vseh ostalih službenih mestih v Reichu .se ne izpremeni nič. Prepričan sem. da bomo z odstopom te povsem majhne izdajalske in zarotniške klike končno tudi v domovini ustvarili vzdušje, ki ga rabijo borci na bojišču, kajti nemogoče ie. da bi stotisoči in milijoni poštenih mož žrtvovali vse. medtem ko bi doma neka povsem majhna klika častihlepnih usmiljenja vrednih kreatur poizkušala nadaljevati takšno zadrJiunie. Tokrat bomo z njimi tako obračunali, kakor smo to kot narodni-socialisti vaieni.
Prepričan sem. da bo vsak pošten častnik, vsak hraber vojak to v tei uri razumel.
Kakšna usoda bi doletela Nemčiio. če bi ta napad danes uspel, si lahko malokdo predstavlja. Jaz sam' se ne zahvaljujem Previdnosti in mojemu Stvarniku, da me ie obdržal. — inoie živlienie ie le skrb in ie le delo za moj narod —. temveč se mu zahvaljujem le zato. ker mi ie dal možnost, da smem še nadalie nosjti te skrbi in nadaljevati svoie delo tako dobro, kakor ga lahko zagovariain pred svoio vestjo.
Dolžnost vsakega Nemca ie. pa nai se kjerkoli nahaja, da se brezobzirno upre tem elementom, da jih ali takoi aretira ali pa. če se upirajo, brez nadaljnjega uniči. Dal sem že tozadevna povelja vsem četam. Ta povelja bodo slepo izvršena odgovarjajoče poslušnosti. ki io pozna nemška vojska.
Posebno vas moii stari soborci, še enkrat i. veseljem pozdravljam, ker mi ie bilo spet naklonjeno, da sem ušel usodi, ki za mene samega ne bi predstavljala nič groznega, pač pa bi prinesla grozo nemškemu narodu,
V tem vidim namig Previdnosti, da moram nadaljevati svoie delo in ga bom zato tudi nadaljeval.«
Nagovor maršala Goringa
Fiihrerjav glavni stan. 21. jul. DNB. Reichsmarsal ie naslovil naslednji nagovor na letalstvo:
»Tovariši letalstval
Nezaslišano nesramen morilski udar j« izvršil v četrtek »roti našemu Fiihreriu neki polkovnik grof von Stauffenberg [to nalogu neke usmiljenja vredne klike bivših generalov ki so morali biti odgnani zaradi njihovega strahopetnega ter slabega vodstva. Fuhrer ie bil po vsemogočni Previdnosti kot po čudežu rešen.
Ti zločinci poizkušajo sedai kot uzurpatorii z napačnimi povelii napraviti zmešnjavo v četah. Zato ukazujem; Na vsem področju Reicha vodi po mojem navodilu vse nemško letalstvo generalni polkovnik Stumpf kot vrhovni poveljnik letalstva v Reichu. Letalci se imajo ravnati le po mojih ali nie-govih ukazih.
Reichsfiihreria SS Himmleria mora vse letalstvo, čo on to zahteva, čim najbolj podpreti. Poieii kurirjev, vse-euo s kakršnimkoli letalom, se smejo izvesti le i moiim ali niettoviin dovoljenjem.
Vse častnike in volake. katere koli stotnijo im tu« civilno o»obo. ki bi
nastopale za te zločince in se vam približale. da bi vas pregovorile za njihovo zločinsko delovanie. ie treba takoi aretirati in ustreliti.
Kjer boste vi sami preieli nalogo, da iztrebite te izdajalce, morate brezobzirno postopati. To so isti obžalovanja vredni tipi, ki so poizkušali izdati in sabotirati bojišče.
Častniki, ki so se udeležili tega zločina. so se postavili izven svoiega naroda.,, izven voiske. izven vsake vojaške časti, izven prisege in zvestobe. Njihovo uničenje nam bo dalo novih moči. Njihovemu izdajstvu naproti postavlja letalstvo svoio zapriseženo zvestobo in vročo ljubezen do Fiihreria ter svoio pripravljenost izvršiti vse za zmago. Nai živi naš Fuhrer. ki ga ie vsemogočni Bog danes tako vidno blagoslovil!«	_
Nagovor velikega admirala Danitza
Fiihrerjev elavni stan. 21. -jul. DNB. Vrhovni poveljnik vojno mornarice, veliki admiral Donitz ie naslovil naslednji nagovor možem vojne mornarice:
»Možje vojne mornarice! Sveta jeza in brezmejni srd nas prevevata, ko slišimo o zločinskem udaru, ki bi nai stal živlienie našega ljubljenega Fiihreria. Previdnost ie hotela drugače, obvarovala ie Fiihreria in s tem ni zapustila naše nemške domovino v nienem usodnem boju.
Neka mala nora generalska klika, ki nima ničesar skupnega z našo hrabro vojsko, ie nameravala s strahopetno nezvestobo izvršiti ta umor ter s tem izvršiti izdajo nad Fiihrerjem in nad nemškim narodom. Kajti ti lopovi so dninarji naših sovražnikov, ki jim služi io z brezznačaino strahopetno in napačno pametjo.
V resnici je njihova neumnost brezmejna. Oni mislijo, da bi nas z odstranitvijo Fiihreria lahko osvobodili našega trdega, toda nespremenljivega usodnega boja. ter v svojem zaslepljenem strahu ne vidijo, da bi nas s svojim zločinskim dejanjem vrgli v grozovito zmedo in nas povsem brez-brambne izročili našim sovražnikom. Iztrebljenje našega naroda zasužnie-nievnaših mož. lakota in brezmejno uboštvo bi bile posledice tega zločina. Naš narod bi do/.ivel neko neizrecno težko dobo, ki bi bila neprimerno bolj grozovita in težka, kakor pa ie težka doba. ki nam io prinaša sedanji boi.
Mi bomo preprečiti delo izdajalcev. Vojna mornarica stoji zvesto svoii prisegi v dokazani zvestobi do Fiihreria in ie brezpogojno odločena izvršiti svoie naloge. Vojna mornarica prejema sedai od mene kot vrhovnega poveljnika voine mornarice ter od lastnih poveliništev naloge, ki bodo onemogočile vsako zavaiauie z napačnimi navodili. Ona bo brezobzirno uničila vsakogar, ki bi se izkazal kot izda-ialec.
Nai živi naš Fiihrer Adolf Hitler!
Hitlerjevo dnevno povelje
Fiihrerjev elavni stan. 22. iul. DNB. Fuhrer ie naslovil 21. iuliia na vojsko naslednje dnevno povelje:
»Voiaki oborožene sile! Majhen krog brezvestnih častnikov ie izvedel name in na štab vojnega vodstva morilski udar. da bi si pridobil državno oblast, vsled Previdnosti pa se ie ta zločin ponesrečil Zaradi takojšnjega odločnega nastopa hrabrih častnikov in vojakov v domovini ie bila ta izdaialska klika v par urah uničena ali prijeta. Tega tudi nisem drugače pričakoval. Vem. da se hrabro borite kakor doslei z zgledno poslušnostjo in z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti, dokler ne bomo končno kljub vsemu zmagali. Fiihrerjev glavni stan. 21. iul, 1944.
Adolf Hitler.«
Fiihrer dobiva i vseh strani čestitke
Fiihrer dobiva od svojih sodelavcev, z vseh krogov nemškega naroda, od stranke in vojske, prav tako pa tudi od zastopnikov inozemskih držav nešteto čestitk za srečno rešitev, ki mu jo je ob zločinskem atentatu podlih zarotnikov naklonila Previdnost. Spričo tolikih iskrenih čestitk svojih zvestih, se je Fuhrer vsem zahvalil z besedami:
»O priliki napada, ki if bil izvršen proti meni in proti mo.iim sodelavcem, je prišlo jz vseh krofov nemškega naroda, posebno od stranke in vojske, toliko čestitk in izjav zvestobe, da moram po tej poti vsem, ki so se me te dni posebno spomnili, izreči svojo in svojih tovarišev najprisrč-uejšo zahvalo.« — Adolf Hitler.
Dobrega ni treba skrivati
Komunizem zatrjuje, da je njegov cilj ustvaritev nove človeške družbe, iz katere bo zrasel pravičnejši, boljši in srečnejši svet. Toda izvajanje njegovih osrečitvenih teorij v praksi in prav tako uporabljanje nemoralnih sredstev za dosego cilja dokazuje, da je omenjena uvodna trditev komunizma samo cinična laž, zakaj nobena ideja, ki hoče v svojem končnem cilju ustvariti dobro, se za uresničenje svojih hotenj ne bo posluževala zla. Prav tako se — niti v sami svoji taktiki — ne bo posluževala laži, ampak bo šla v boj za zmago z resnico, s svojo neprikrito vero, s svojim jasnim ,in pogumno priznavanim programom.
Komunizem je doslej se povsod, kjer se je pojavil in skusal uveljaviti, segel po najnemoralnejšili bojnih sredstvih. Odpravil se je na osvojeval-ni pohod množic s krinko na obrazu in z lažjo, katere edini namen je bil prikriti pravo barvo in utajiti končne namene. Tako tudi pri nas. Nikoli ni slovenski komunizem nastopil z razvito zastavo in nemaskiranim javnim programom, najmanj je pa to storil še v tej vojni. Ko je leta 1941. pričel svoje »osvobojevan.ie« slovenskega naroda, ni povedal, da si predstavlja to »osvoboditev« v zmagi in uvedbi komunizma. še več, povedal ni niti tega, da je komunizem. Skril se je za krinko slovenskega nacionalizma, patriotizma, svobodoljubja in demokracije in si skušal s tem pridobiti simpatije in sodelovanje vsega slovenskega ljudstva, ki naj bi mu s sodelovanjem v OF omogočilo končno zmago in oblast.
Če se zamislimo že samo v to edino dejstvo, moramo po vsej človeški logiki ugotoviti, da komunizem ne veruje v privlačnost svojih nazorskih idej in ne v osrečujočo moč svojega programa. Zakaj če bi verjel, se mu ne bi bilo treba skrivati pod krinko kakor grdi ženski na maškaradi, ki si no upa stopiti pred svojega obože-vanca z razkritim obrazom. Saj je bilo človeštvo v vseh časih in v vseh položajih vendar najbolj dostopno za vse, v čemer je le moglo zaslutiti nekaj boljšega od obstoječega. Če bi torej bil komunizem le del tiste splošne človeške sreče, ki jo programsko oznanja, bi stopil pred vse narode, in torej tudi pred Slovence, odkritega obraza in dejal: »To sem in to hočem.« Opustil bi vso lažnivo kamuflažo s nacionalizmom, patriotizmom, svobodoljubjem in demokracijo, pa tudi s slovanstvom, s samimi stvarmi, katere sovraži in jih po svoji resnični zmagi zatre.
To, da se je kamufliral, nam nasprotno dokazuje, da se je sam od vsega začetka zavedal, da so slovenskemu ljudstvu narodna zavest, patriotizem, ^svobodoljubje itd, mnogo dragocenejše in privlačnejše stvari, kakor je »osrečitev« v praktično izvajanem komunizmru. Zato se je tudi zavedal, da v primeru, če bi stopil pred Slovence z neprikritim komunističnim obrazom, ne bi osvojil slovenskih množic, ampak jih cel6 ostrašil in odbil od sebe. Stvar, ki ne le ne privlačuje, ampak ceto odbija, pa mora biti prekleto slaba in ničvredna, predvsem pa nepoštena.
Prav tako se komunizmu ne bi bilo treba posluževati zla za dosego svoje zmage, če bi bil cilj njegove stvari pošten in dober. K nečemu, kar bi človeka in sploh človeštvo osrečilo, ga pač ne bi bilo treba militi proti njegovi volji z najbrutalnejšim terorjem, najsadističnejšim uničevanjem dobrin in grozotnimi umori, kar vse se dogaja povsod, kjer komunizem zaneti svojo podtalno revolucijo, kakor tudi ne siliti pod grožnjo likvidacije, da vztraja v komunizmu, ko ta že.zavlada in lahko v polni meri ustvari svoj »raj«, kar se dogaja že več ko četrt stoletja v SSSR.
Če bi bil komunizem res osrečitev človeštva, potem vsaj tam, kjer je že neomejen odločevalec o vsem življenju, ne bi potreboval za svojo golo ohranitev najbolj nečloveškega nasilja, strahovanja, preganjanja in divjanja po GPU. Potem se tudi ne bi pojavljali vsak dan proti njemu novi nasprotniki, kakor so se in se še v SSSR, in ne bi bilo treba dan za dnem streljati, vtikati v ječe, odganjati v koncentracijska taborišča in v kazenske kompanije stotisoče ljudi. Zakaj le norec bi se upiral osrečitvi, blagostanju, pravičnosti in drugim takim dobrinam. In zakaj je moralo pasti v SSSR na tisoče in tisoče '■el<5 komunističnih prvakov, ki so vendar bili prvi bojevniki in zmagovalci v ruski komunistični revoluciji, torej neposredni ustvaritelji »komunističnega raja«? Zato ker so se upirali? Komu in zakaj? Raju, ki so ga hoteli?
Če bi bil komunizem res osrečitelj človeštva, potem bi bili Stalin in njegovi kremeljski mogotci po uresničenju »komunističnega raja« gotovo odprli boljševiško SSSR. vsemu svetu, da si jo lahko svobodno ogleda ob vsakem času in brez nadzorstva kdor hoče. Saj bi spoznanje raja v njem
samem bila pač najboljša 5n najsil-nejša propaganda za zrnato boljševizma po vsej zemeljski krogli. Po svetopisemskem raju, ki ga je »rubilo po krivdi greha Adama in Eve, vendar človeštvo še dandanes hrepeni, pa ne bi potem hrepenelo ix> nečem, kar resnično obstoji v sami neposredni sedanjosti in naši bližini? Toda v SSSR ni smel četrt stoletja rsihče od zunaj, kdor ni bil komunist ali pa iz posebnih potreb_ in špekulacij poseben gost kremeljske rdeče gospode. Pa še tisti je smel iti sam6 t ja in videti samo tisto, kamor so mu dovolili in kar so mu hoteli pokazati. Zakaj so se bali tujcev? Zato, ker bi videli resnico? Potem boljševiška resnica ni dobra in SSSR ni raj.
Če bi bil komunizem res osrečitelj človeštva, voditelj sovjetskih liudstev tudi ne bi bili zapirali mej SSSR pred ostalo Evropo in drugim svetom za svoje državljane. Nasprotno, te meje bi bili odprli, da bi smel vsak bolj-ševik in neboljševik svobodno potovati po neboljševiških državah in videti na lastne oči. kako »slabo se godi narodom pod buržuiskim bičem« in kako mora biti srečen, d# ie člen sovjetske družbe v sovjetski SSSR. V resnici so bili členi te boljševiške družbe četrt stoletja jetniki v notranjosti mej SSSR, in čez nje so smeli v tuji svet samo sovjetski diplomat, špijon in agitator. Pa še nad temi je, kjer koli so bili. noč in dan bedelo oko agentov GPU. Zakaj? Ker so se mogotci v Kremlju bali, da bi se celd -sovjetski izbranci, poslani čez meje z državnimi potnimi dovoljenji, v dotiku z neboljševiškim svetom izneverili boljševizmu? Če so se tega bali — in upravičeno, zakaj število sovjetskih diplomatov, agentov, vohunov in agitatorjev, ki so v tujini spoznali svojo zablodo in se izneverili komunizmu, ni bilo neznatno — potem je »komunistični raj« v SSSR slabši kakor »buržujski pekel« v ostalem svetu.
Da zaključimo! Dobrih namer, če so res dobre ni treba skrivati pod ka-muflažne maske. Osrečitev, ki so res osrečitve, ni treba vsiljevati ljudem s terorjenij požigi in umori. Resničnega raja ni treba zapirati pred očmi tujcev, in resnično zadovoljnemu liudstvu ni treba prepovedovati obiskov pri sosedu, zlasti še, če veha doma' prepričanje, da je pri sosedu slabše kakor v lastni hiši. Gibanje, ki ie kljub vsemu temu vendarle prisiljeno segati po takih metodah, je slabo gibanje in njegovi pravi cilji so nepošteni. Slabo gibanje z nepoštenimi nameni pa ne more nikoli ustvariti nove človeške družbe, iz katere bi mogel zrasti pravičnejši, boljši in srečnejši svet.
Izplačevanje prispevkov pri pokrajinskem vojaškem uradu
Voiaški urad pokoininske uprave (Poljanska cesta 21 bo izplačeval dosedanjim upravičencem prinadaioče pristojbine po naslednjem redu:
1. Začasno pokoinino za avgust 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom. podčastnikom in svojcem aktivnih voinih ujetnikov: od 2. do 10. av-uiista 1944:
2. preživnino za mesec julij 1944 svojcem voinih ujetnikov rezervne voiske in sicer: od 26. do 31. iuliia za vse upravičence:
3. poditoro za mesec iulii 1944 svojcem civilnih internirancev, konfiniran-cev. in sicer: od 2. do 5. avgusta za upravičence iz Ljubljane: od 6. do 10. av-nista za upravičence izven Liubliane.
Med izplačevanjem podpor se nove prnšnie ne bodo reševale niti dajala loiasnila strankam, temveč šele od 11 avgusta t 1 dalje.
T/.plačevanie 1. avgusta odpade, a zaključi se 10. avgusta 1944.
Upravičenci so dolžni predložiti tele listine:
a) osebno izkaznico;
b) nošlo svojega člana iz vojnega uietništva internacije oz. konfinaciie. pisano aprila 1944: ako te nimaio. poleni potrdilo hišnega lastnika (upravi-telia). potrjeno od rajonske policijske stražnice (potrdilo občinskega uradu *a one izven Ljubljane! da se tisti iian družine 5e ni povrnil domov:
Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno lahko poobiasli pismeno kakšno zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim nai iz-roče tudi vse kar ie pod a) in bi označeno.
Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse. ali več uora vi če ne* v iz občine, se lahko za v - e take člane, nahaiiliove se v voinem ujetništvu, internaciji ali konfinaciii. k: se še niso iavili s pošlo naoravi skupen seznam, polrien od župana in tainika s pripombo, da se tisti še niso vrnili domov
Vojaški urad bo denar izdajal edino proti predložitvi navedenih dokumentov.
Družinam interniranih konfiniranih ali priprtih razvrščenih in nerazvršče-uih uslužbencev države, ookraiine ali drugih iavniti in pomožnih ustanov, ne pripada niti preživnina niti sploh kakšna podpora pri tukaišniem uradu. — Pokrajinski urad.
Glavni delavec ln prvi borec v hišni protiletalski zaščiti je hišni starešina.
Zato je potrebno, da mu stanovalci in ljudje, ki bodo iskali zaščite v njegovem delokrogu to tudi priznajo in se podrejajo njegovim odredbam.
Da si hišni starešina pridobi to priznanje, mora s svojim delom in iniciativnostjo pri ure-Jenju zaklonišča In izvrševanju odredb protiletalske zaščite po kazati svojo požrtvovalnost.
General Resener na obisku pri domobranskem bataljonu na Dolenjskem
Domobranci so prejeli za svojo hrabrost, ki so jo pokazali v boju s komunisti, odlikovanja in bili povišani
Komunističnim skupinam na Dolenjskem sta v zadniem času prizadevala posebno občutne izgube domobranska bataljona, ki ju vodita stotnik Dušan Meničanin in major Križ. S svojimi prodornimi sunki v iedra komunističnih tolp sta ta dva domobranska bataljona kmalu postala strah banditov. Lind ie so tema dvema bataljonoma posebno hvaležni, saj sta že z več krajev na Dolenjskem za zmerom pregnala razbojnike.
Te dni ie hrabre domobrance, ki so se posebno odlikovali v boju. počastil s svojim obiskom sam general Rosener. Prispel ie v spremstvu svoiih štabnih častnikov, povelinika slovenskega domobranstva Kreneria in zveznega častnika podpolkovnika Balkeia.
General Rosener ie obiskal domobrance v nekem ooložaiu na Dolenjskem. Domobranci so visokega gosta pričakovali strumno razporejeni skupaj z nemškimi voiaki. Ko ie general Rosener prispel, mu ie naiprei rapor-tiral stotnik Schumacher, nato pa major Križ. General Rosener ie potem v spremstvu podpolkovnika Kreneria, podpolkovnika Balkeia in stotnika Schumacheria obšel strumno stoječe domobrance in iih pozdravil z besedami:
»Slovenski tovariši! Dne 20. aprila tega leta ste v Ljubljani in na ostalih postojankah prisegli, da se boste ob strani nemškega vojaka borili proli banditom na svoij zemlii. Vem. da so vas zalo mnogi zasovražili, mnogi so vas tudi prezirali, toda vi sle vztrajali na svoiih mestih in se držali dane prisege. Zato tudi vem, da se na vas tu lahko zanesem. Iz tega razloga nameravam sedai tudi povišati nekatere domobrance v višie cine ter iih podeliti hrabrostna odlikovanja za neustrašeno zadržanje v borbah proti banditom. To na nai bo samo začasno priznanie. Ko bo ta vojna končana in bo spet napočil mir. vam bom na dal vse to. kar sem vam svoiečasno obljubil.
Marsikateremu od vas so banditi iz gozdov pobili očeta ali mater, brata ali sestro. Tega se vedno zavedajte in imejte slalno pred očmi.■ da ie to krivico treba maščevati in do temelja iztrebiti banditstvo.
Od vas. domobranci, pa za dosego tega cilja zahtevam brezpogojno poslušnost in disciplino.«
Govor generala Rosener ia ki ga ie sproti prevajal podpolkovnik Krener. so domobranci sprejeli z velikim navdušenjem Nato so stopili pred generala višji domobranski narednik Stanko Babič in domobranci: Zupančič, Krnič in Križaj. Višiega domobranskega narednika Stanka Babiča je general Rosener povišal v čin domobranskega poročnika ostale tri domobrance Pa za domobranske podna rednike. Vsakemu ie general Rosener posebej čestital in ga pohvalil za dosedanje vestno izpolnjevanje vseh domobranskih dolžnosti.
Po tem povišaniu ie general odlikoval še več domobrancev iz drugih udarnih bataljonov, ki so se v boiu s komunističnimi tolpami posebno izkazali. Vojni križ za zasluge II. ston-nie ie pripel na prsi stotniku Dušanu Menieauinu in nadporočniku Furlanu. Nato je prejelo od generala Rosener ia hrabrostno odlikovan ie še 108 drugih domobrancev. To odlikovanje 5” general pripel na prsi tudi stotniku Schumacherju in nemškima vojakoma Schneideriu in Pfeiferju.
Po končani razdelitvi odlikovani ie »pregovoril a. podpolkovnik Krener. Dejal ie:
»Domobranci 1 Danes se ie zgodilo prvič odkar obstoji _ slovensko domobranstvo. da ste biji odlikovani za svoio hrabrost v boiu z banditi prejeli tudi prva visoka nemška odlikovanja ter tudi napredovali v višie čine. V tem trenutku gleda na vas z zado-volistvom in veseliem ves slovenski narod, ki nas podpira v borbi proti
banditom. Ponosen ie na vas. ker gleda v vas poroke za skorajšnje dokončno uničenje banditov na naši zemlii in zagotovitev srečne dobe miru ko se bo spet blagostanje vračalo v naše domove.«
Zahvaljujem se.vam za ves trud in hrabrost ter vas 'naprošam in od vas tudi zahtevam, da ostanete poslušni in disciplinirani tudi v bodoče.
V tem trenutku pa imam za svoio posebno dolžnost, da se zahvalim gospodu SS-Gruppenffihrerju za ves njegov trud. niegovo dobro volio in sploh za vse. kar ie do sedai storil za domobrance in za slovenski narod. Vedeti namreč moramo, da brez niega slovensko domobranstvo ne bi bilo to. ker ie danes in ne bi moglo tako uspešno uničevati komunističnih krvo-lokov na naši zemlii. V svoiem lastnem imenu in v imenu slovenskega domobranstva ga naprošam, nai bo tolmač zahvale vsega slovenskega domobranstva na naivišjih mestih z vso na-klonienostio. kalere ie bilo do sedai deležno in za prva visoka odlikovanja, ki so bila danes podeljena našemu domobranstvu. Gospoda SS-Gruppen-fiihrerja tudi naprošam, nai ohrani svojo naklonjenost slovenskemu domobranstvu in slovenskemu narodu še v bodoče, da bo naivečii sovražnik našega naroda, krvavo komunistično banditstvo. na naši zemlii dokončno zatrto in uničeno.«
Za izvaiania g. podpolkovnika Kreneria se ie gospod SS-Gruppenluhrer zahvalil ter mu ie obljubil vso naklonjenost in podporo slovenskemu domobranstvu še za v bodoče.
Gospod SS-Gruppenfiihrer ie zatem ostal še dalie časa med domobranskimi častniki, domobranci in nemškimi voiaki. se z njimi prisrčno in prijateljsko pogovarjal ter se zanimal predvsem za poteke zadniih uspešnih bo-iev s tolovaji. Navdušeno pozdravljen od celotne posadke se ie nato vrnil na svoie službeno mesto.
Fiahrerjev odlok o tfoialnem posegu v vojno
Vojski in oborožitveni sili se ne sme odtegniti nobena moč. — Državni minister dr. Gobbels imenovan za »opolnomočenca za totalni poseg v vojno"
Fiihreriov glavni slan. 25. jul. DNB. Fiihrer ie izdal dne 25. iuliia 1944 za področje Velikonemškega Rajha in odgovarjajoče za priključena in zasedena nodročia odlok o totalnem posegu v voino. katerega naibistveneiše določbe so. kakor sledi:
»Vojni položaj sili k popolnemu izčrpanju vseh sil za voisko in oborožitev. Zato odrejam:
I.	Predsednik ministrskega sveta za obrambo Rajha Reichsmarschall Hermann Goring mora prilagodili v vsakem pogledu celokupno javno živlie-nie zahtevkom totalnega vojnega vodstva. Za izvedbo te naloge mi bo pred-
lagal opolnomočenca za totalni poseg v vojno. Ta bo moral skrbeti za to. da bodo vse javne naprave nrilago-dene namenom totalne voine in da ne bo vojski in oborožitven; sili odtegnjena nobena sila. On mora nadzorovali celokupen državni usti-oi. vključno državne železnice, državno pošto iii vse iavne ustanove, naprave in pod-ietia s eiliem. da se dobi čini večje število sil za voisko in oborožitev z racionalnim nameščenjem sredstev in ljudi. z ukinitvijo ali omejitvijo mani voinovažnih nalog in s poenostavitvijo organizacije in prakse, V ta namen lahko zahteva od naivišiih državnih oblasti informacije ter iim podeliuie
navodila. Vsi upravni odloki, ki iih bodo izdale prstoine najvišie oblasti bodo izšli v sporazumu z državnim ministrom in šefom »Reichskanzleit vodio strankine pisarne in generalnim opolnomočencem za državno upravo.
II.	Vodia strankine pisarne bo podpiral od men« odrejene ukrepe s podporo stranke na podlagi niemu podeljenih opolnomočii.«
Na podlagi tepa odloka ie Fiihrer imenoval na predlog predsednika ministrskega sveta za državno obrambo Rejchsmarschalia Hermanna Goringa. državnega ministra dr. Gdbbelsa za »opolnomočenca za totalni poseg v voino«.
Izdajalske zarotnike so prijeli 6 ur po atentatu
Zarotniško kliko so sestavljali odstavljeni generali, ki niso bili v nobeni zvezi z aktivnim častniškim zborom
Berln. 22. julija. Uradno ie bilo v Berlinu objavljeno, da ie potek zarote od trenutka atentata oa do aretacii zadnjih zarotnikov traial 6 ur. Poizkus maihDe zarotniške klike, da bi se polastili oblasti v državi, ie bilo mogoče zadušiti v kali brez koncentracije čet. ne da bi stekla kapljica krvi razen one zarotnikov.
Nemški častniški zbor stoji, zvest svori prisegi strnjeno za Fuhreriem Adolfom Hitlerjem. To ie prevladujoči vtis. ki se dobi v vseh vojaških krogih Reicha. Iz teh krogov so se izvedele tudi omembo vredne podrobnosti o poizkusu zarotniške klike, ki se ie hotela polastiti oblasti v Nemčiii z atentatom na Ftthreria in njegov nai-ožii vojaški štab sodelavcev. Po sklepu teh zarotnikov ie delal predvčeraj šniim popoldne ustreljeni 37-letni Claus grof von Stauffenberg. ki ie sam izvedel atentat na ta način, da ie položil tempirano bombo v neposredno bližino Fulireria kot posrednik manjše oblasti željne klike, katere ozko zvezo z neko sovražno silo ie bilo mogoče dokazati z najdenimi dokumenti in drugim dokaznim materialom že nekaj ur po neuspelem atentatu. Pri zasliševanju glavnih udeležencev malo pred niihovo ustrelitvijo ie bilo to dejstvo ugotovljeno z obširnimi izjavami prizadetih.
Zarotniško kliko s© sestavljali odstavljeni generali, ki so se združili s peščico častnikov na važnih mestih vojske in ki so veljali za inspiratorje vsega podjetja. Ti. ki niso imeli več nikakin funkcii ter že tiekai let pred izbruhom voine niso igrali niti tiai-maniše vloge v nemški vojski so bili oni. ki so stopili s sovražno silo nred nedavnim časom v stike.
Dejstvo, da nima nemška oborožena sila nobene zveze z atentatom oziroma zaroto ie razvidoti tudi iz tega. da ni imel noben udeleženec stika t bojiščem, še mani na da hi bil sam na bojišču, oziroma da bi bil pred kratkim na bojišču. Na to kažeio nemški aktivni voiaki kakor tudi poveljniki vseh rezervnih oddelkov. Z vseh bojišč z vzhoda in zahoda, severa in juga smo dobili mnogoštevilna dnevna povelia vrhovnih poveljnikov, poveljnikov. komandirjev kakor tudi šefov ostalih vojaških enot. v kateri se zrcali imincst zvestobe k Adolfu Hitlerju istočasno s prepričanjem da ie bo-iišče naiboliši porok za nezmotnost boia in za končni in zmageoolni konec na vseh bojiščih Istočasno na čestitajo Fuhrerin k rešitvi in z vese-liem pozdravljajo da ie Postavljen s IleinrichfHii Himmleriem na čelo vojski v Nemčiii mož katerega vojaške organizacijske sposobnosti so se poka-
zale pri osnovan iu orožja SS. V lej zvezi ie tudi zanimivo, kal so iziavili odgovorni nemški častniki, ki so bili v odločilnih tirah na svoiih službenih mestih. Zarotniška klika ie poskušala preko nekega obveščevalnega anarata. ki iim ie bil na razpolago po posredovanju nekega soudeleženega častnika, izdati povelia drugim službenim mestom v domovini in na Uoiišču. ki so iih na vsa službena mesta zaradi nii-hove_ tendence lakoi spoznala za zarotniška ter iih niso izpolnila. Nikier niso preiemniki niti za minuto dvomili. da gre za zaroto.
Da ima zarotniška klika v posesti neka sredstva za obveščanje, ie bil povod Fiihrerjeve izjave v njegovem govoru v noči na petek. On kot vrhovni poveljnik, povelinika letalstva in voine mornarice državni maršal Goring in veliki admiral Donitz. ki sta takoi prihitela k niemu niso imeli v trenutku podajanja iziav oziroma dnevnih povelj v rokah še nobenih podrobnih poročil, kako ie prišla klika do obveščevalnih sredstev, niti niso vedeli kako dolgo se bo klika teh sredstev še lahko posluževala Njihovi ukrepu ki so bili brez niihove vednosti v času njihovih govorov z nastalimi dogodki že preje izvršeni, sp imeli namen, da bi onemogočili, da bi preiemniki imeli dana zarotniška povelia in ukaze za pristne. Povsod na poveliniških mestih pa do naiboli oddaljenih boiiščnih postojank so culi Fiibrerjev glas in glas njegovih vrhovnih poveljnikov kot odrešilno dejstvo, ki ie potrdilo njihovo zadržan ie in ravnanje.
Fiihrer ie imel skupno z državnim marš. Goringom. ministroma Himm-leriejn in dr. Gobbelsom generalfeld-maršalom Keitlom in velikim admiralom Donitzom neposredno po atentatu osebno odločitev za vsako fazo nadaljnjih dogodkov čvrsto v rokah.
Generala Korten in Brandt umrla zaradi poškodb
Berlin. 24. iuliia. Sef generalnega štaba letalstva generalni polkovnik Giinter Korten ter prvi generalštabni častnik v operativnem oddelku generalnega štaba vojske generalni maior Heinz Brandt, sta podlegla poikodbam. ki sla iih dobila ob priliki napada na Ftibreria. Kakor ie bilo že iavlieno, ie umrl že takoi na dan atentata težko ranjeni sodelavec Beihnch Berger.
Nemški pozdrav tudi v vojski
Fiihreriev clavni stan. 24. iul. Reichs-maršal velikonemškega Reicha ie kot po činu naistareiši Častnik nemške vojske istočasno v imenu generalfeld-uaišaia Keilela in velikega admirala Douitza iavil Fulueriu. da so zaprosili vsi deli voiske ob priliki njegove rešitve. da bi smeli uvesti v vojski nemški pozdrav kot znak nezlomljive zvestobe do Fiihreria ter naiožie povezanosti med voisko in stranko.
Fiihrer ie ugodil žetij voiske ter ie dal svoio potrditev.
S takojšnjim učinkom stopa sedai v veljavo namesto pozdrava s položitvijo desne roke na pokrivalo, pozdrav z nemškim pozdravom.
Siabsieiter Siindermann o dogodkih 20. julija
Berlin. 22. julija. Zastopnik načelnika nemškega novinarstva Stabsleiter Siindermann ie podal danes v avtorizirani obliki poročevalčevi m skeča časopisja v Berlinu daljšo iziavo o dogodkih 20. iuliia in obenem stališče Nemčiie in nienega vodstva do niih. Siindermann ie izjavil, da ie atentat lia Hitlerja vsekako dramatičen. Ne-dramatični pa so v zvezi s tem vsi poskusi tako zvanih genernlnv-pučeveev. ki iih ie sovražno časopisje že davno napovedovalo. Te lahko označimo le za žalostne in smešne komediante. Siin-dermann ie izjavil s poudarkom, da ni prišlo pri tem do nobenega gibania. ki bi se razširilo po vsei državi, temveč ie vse skuuai osamljeno dejanje neke manjše skupine.
V zvezi na soudeležence ie opozoril Siindermann na generalnega polkovnika Beckav ki igra že več let glavno vlogo v nučii. ki so ga sovražniki ie davno napovedovali in katerem ime ie bilo v zvezi s tem večkrat imenovano. Beck ne živi več. O izvoru in zvezi z neko sovražno silo oa ie podanih že uinoco dokazov.
Pri presoii zločina ie treba ugotoviti. da so nemški nasprotniki na to karto mnogo stavili, da pa ie bila v nekaj urah uničena. Naravnost smešno je misliti na kai drugega, kakor na narodnosocialistično Nemčiio. Nobena zveze ni med pustolovci jn narodom.
Siindermann ie izrečno poudaril, da bo nemško voino vodstvo sedai. ko so bili končnoveliavno uničeni in odstranjeni vsi motilni elementi, le še močnejše.
Kar do zadeva govore, ki so se zvr-»tiK v noči na petek lahko Irdim. da so izliaiali iz misli, da ie nekaj oseb poizkusilo izdati povelia ki bi lahko povzročila zmešnjave. Ugotovilo pa se ie. da la povelia niso bila izvršena. S lem v zvezi ni bil-polreben ukrep, ki so ga omenili govorniki.
Dogodki 20. iuliia bodo imeli za DO-sktKco očiščevalno akcijo, ker se ie
majhni krog saboterjev že sam izdal. Jasno ie, da so bila nemška voina prizadevanja zaradi takih elementov na centralnih mestih ovirana. Zato bo imelo nemško vodstvo z odstranitvijo teh elementov prednosti in se bodo nemška voina prizadevanja aktivirala.
Posameznosti o poteku dogodkov sedai še ni mogoče obiaviti. V vsakem primeru pa spada poskus reakcionarne klike že v preteklost ter ga lahko imamo za zaključeno epizodo. V prihodnjih dneh. ko bo preiskava zaključena. bo podano poročilo v vseh podrobnostih.
Zanimiva občna zbora »Malega gospodarja« in »Žegoze«
Obe orffanizaciii sta bUi zelo delnimi
m sta dosegli lep gmoten %uspeh
V nedeljo 23. julija sta imeli v poslovnih prostorih na Gallusovem nabrežju 3.3. svoja občna zbora gospodarski organizaciji v Mali gospodar« in »Žegoza«. Občni zbor društva »Mali gospodar« je otvoril predsednik Grab-ner. Njegovo poročilo nas je seznanilo z zanimivimi številkami, ki kažejo, kako smotrno je društvo delovalo.
Društvo »Mali gospodar« je imelo ob ustanovitvi pred devetimi leti le 400 članov, leta 1942. je število članov ze naraslo na 3500, danes jih ima pa še zmerom 3289. Glavna skrb društva je, da izvezba svoje člane o umni re.ii malih živali. Društvo je priredilo tudi štiri tečaje, in sicer o perutninarstvu. reji kuncev, koz in golobov. V bodoče ima v načrtu zlasti tečaje za rejo prašičev, za umno izrabo volne angorskih zajcev, kožuhovine in usnja. Prav tako bo društvo tudi ustanovilo veterinarsko postajo za obolele živali svojih članov.
Tudi občni zbor zadruge »Žegoze« je dal lep pregled njenega dela. To poslovno leto so v prodajalni »žegoze« prodali 312.000 kg krmil za živali v vrednosti 1,400.000 lir. Krmila je prejemalo 3889 članov. Predilnica je spredla 1250 kil angorske in ovčje volne, strojarna je ustrojila 5520 kožic. Novi močnejši mlin, ki so ga letos uredili, je zmlel 41.800 kil kosti, domačega in divjega kostanja, topinamburja in pomarančnih lupin. Sušilnica je nasušila 9000 kil divjega kostanja. V valilnici »žegoze« se je izvalilo doslej že več ko 7000 piščancev, račk, puric in rosi. V preteklem letu je oskrbela zadruga svojim članom 140 prašičkov.
Na obeh občnih oborih so izvolili star odbor, le izpadle člane so nadomestili novi. Odbor bo tudi v naprej, gledal, da bedo imeli člani društva od reje malih živali čim večjo korist. Tudi naprej bodo člani pri društvu deležni strokovnih nasvetov, zadruga bo pa ravno teko skušala članom tudi v ,	,	-,	P.onrUi	trati	pri nabavi cene-
mn krmil in pri predelavi volne in kozic.
Uprava polici'e ie po svojih organih UKotovija. da zi haia v gostilne mladina. ki še ni dotjlnila 18 let in se vda-
ia pijančevanju Pr'ciin onozaria gostilničarje. da obstoie veljavni zakonski predpisi, po katerih osebam izpod 18 let ne smeio daiati alkoholnih pijač. Lastniki gostiln nai se v lastno korist teh nrednisov drže. Mladina, kj še iii dopolnila v18. leto. sme zahajati le v družbi staršev ali odraslih sorodnikov.
Z mestnimi reševalnimi avtomobili
sme mestna reševalna postaja odslej zaradi tehničnih ovir prepotievati samo one bolnike za katere zdravnik na lastno kazensko odgovornost v napotnici potLuiše pripombo, da ie bolnik v smrtni nevarnosti in i« nujno potreben prevoz. Bolniki nai se zato odslei po možnosti prevažaio z zasebnimi vozovi ali pa s cestno železnico. Samo bolniki z nalezljivimi boleznimi se bodo Se odslei lahko prevažali z reševalnim vozom na konjsko vprego. Otroke nai prineso starši v bolnišnico
Prevod opoiaria. da izdaia dovolilnice za prevoz poljskih pridelkov pTeko bloka v Ljubljano za uosestnike ki iinaio svoie niive izven bloka, mestni gospodarski urad v Beethovnovi ulici št. 7. Kontrolni organ na bloku bo odvzel posestniku dovolilnico ori prvem prevozu, io hranil pri sebi in pri vsakem naslednjem prevozu vpisal uvoženo količino pridelkov. Ko bo dovolilnica izrabljena, io bo predlož'1 Prevodu. Novi trg 4.
Zaradi nediscipliniranost kolesarjev. ki se kljub ponovnemu opozorilu policije ne ravnaio po cestno-polieij-skih predpisih, policiia ponovno določa cestno-poficiiski red. ki ga vsak kolesar mora poznati in se po njegovih pravilih ravnati. Predvsem ne smeio kolesari! drveti no ulicah ne smeio se vozili la'to. da iinaio proste rokp in se ne smei > obešati na druga vozila. Na kolesu s neio voziti samo otroke izpod sedmih let. stareiših pa ne smeio voziti. Voziti morajo zmerom ob skrajnem desnem robu ceste, prehitevajo naj vsa vozila levo. tramvaj pa desno. Na ovinkih in križiščih ne smeio prehitevati. nrav tako ni dovolieno prehitevati sloiefi tramvaj. Kolesarji ne smeio voziti vštric, prav tako ne smeio jemati na kolo tovorov Vi tih ovirajo pri vožnji. Posebno previdno morajo voziti ob alarmu. Kolesarji ki se ne bodo ravnali r>o gorniih navodilih, bodo naistrože kaznovani.
Protiletalska »aščita t Beogradu ie nabavila zadostno količino kisika za zaklonišča. Ta kisik bo služil za pri-riier. če bodo zaradi bombardi rani« poškodovane ventilacijske naprave, ali če bi bilo zaklonišče zasuto
Osehne vesli
UMRLI *0:
V Ljubljani: Zora Smotetma, urit*‘JJWa: Kristina ZajvV\a, poscttiiift; Frančiika Turla/i*-va; Zofija Pirčeva; Pfjv*a llajilova; nik; Anica Cop’čeva; Ivan 'Iflar: tfrle.aa Ko-privceva; Jože Napast, višji ooiiivbrai^ki w*-rednik; Kii&ab« ta ibauova.
Nale sožalj*!
Uštele ..Družinskega te:fnika“
ČAROVNIŠKI NAPOJI STARIH ČASOV
Alkimija se jo rodila iz čarovništva, kemija pa iz alkimije. Iz Čarovništva ®o 8e razvile tudi mnoge druge znanosti, zlasti zdravilstvo, ki je bilo v uajstarejšib časih posel čarovnikov in Pozneje posredno tudi v zvezi z alkimijo, kakor je po zdravilih dandanes s kemijo. V vseh, tudi najstarejših časih, so namreč igrali razni skrivnostni napoji veliko vlogo na vseh teh m mnogih drugih področjih.
Nikogar ni mogoče prisiliti, da bi nekoga ljubil, toda vedno so se ljudje trudili, da bi iznašli sredstva, ki bi to zmogla. V ta namen so si izmislili fazne čarovnije in zlasti ljubezenske napoje. Pijače, ki naj bi zbujale ljubezen, so bile sestavljene iz vseh mogočih in nemogočih stvari. Nekatere so morale vsebovati kri netopirjev, pa tudi človeško kri. slino, pot, zdrobljene lase, rastlinske strupe, dražila za živc-e itd. Iz česa je bila napravljena znamenita slaroveška »filtra«, ki jo tolikokrat omenja grška in druga stara literatura, pa dandanes sploh več ne vemo. Često so bile t-ake pijače tudi nevarne, in pripravljali so jih resnični varilci strupov. Zato je bilo izdelovanje iu razpečavanje ljubezenskih napojev v starih časih prepovedano, ponekod celo pod smrtno kaznijo.
ruska zakonodaja je določala še v S‘r°"e kazni *■ ‘ake pre-’>°pk .. Mnogi čarovniki, zla*t? mnoge čarovnice so pa zatrjevali, da znajo pripravljati tudi napoje, ki ne zbujajo ljubezni, ampak sovraštvo. Tudi ti na-f*oji so navadno vsebovati strup,
Marini zastrupljevanj«
Iz starih poročil vemo, da so imeli *t«*ri Babilonci že okoli 1500 let pr. Kr. ^(>ginjo Gulo, ki so ji pravili »Gula "roznat jn je veljala za zaščitnico varilcev strupov in zastrupljevalcev. Da s® si Babilonci ustvarili to l>oginjo. so P**c morali imeti potrebne vzroke za Na vsak način je bila pa »znanost« zastrupljevanja v starem veku predmet študija mnogoštevilnih ljudi. Nobeno čudo potem ni. da so nekate-i taki Znanstveniki« dosegli neverjetno spretnost, [timski cesar Kaligula je imel na svoj dvoru celo zbirko najrazličnejših strupov, katere je potem uporabljal po prikladnosti glede tistega, leatereea je hotel spraviti s sveta.
Pergamskj kralj A tal III. si je dal urediti poseben vrt, na katerem je gojil same strupen« rastline in skušal |>o vseh pravilih umnega vzrejanja povečati ne te količino, ampak tudi učinkovitost njihovih strup vsebujočih »novi. Vse kaže, da je imel veliko potrebo po različnih in učinkujočih strupih. Takrat so strokovnjaki poznali tudi posebne »strupene dežele«, to je pokrajine, v katerih so uspevale različne strupene rastline. Med takimi »strupenimi deželami« je bila posebno znana Kolhida ob Pontu (Črnem morju), od koder je bila doma Jazonova žena Medeja (Argonavti). Skoraj nič manj »slavna« ni bila v tem oziru Tesali ja, katere 9trupe so »strokovnjaki« visoko cenil; in jih drago plačevali.
Strupe so dajali zastrupljevalci lju-5 m na vse mogoče načine in s časom J9 Postala ta »znanost« resnična »umetnost« Najspretnejši zastrupljevalci so 80 tedaj tudi varovali, da niso vmešavali strupov v jedi, kor bi bili na ta način lahko prehitro odkrili. Izbirali so si druge ugodne priložnosti. Poseb-
no so cenili vnicavanje strupov v telo skozi kožo, kar je učinkovalo sicer počasneje, a zato manj vidno. V ta namen so zastrupljena^ čevlje, rokavice, obleke itd. Sam cesar Oton III. je bil baje zastrupljen g pomočjo s strupom prepojenih rokavic. Dalje so izdelovati tudi mila,'ki so vsebovala strup, posebno arzenik. Leta 1723. so nasprotniki hoteli zastrupiti vojvodo Holstein-skega z zastrupljeno lasuljo, toda namera je prišla pravočasno na dan in glavni nasprotnik vojvode je moral sam natakniti na svojo glavo lasuljo in je od zastrupitve tudi res umrl.
Zastrupljevalni strokovnjaki
V času renesanse so sklepal’ posebni zastrupljevalci sijajne in dobičkonosne kupčije. Z9 visoke nagrade, katere so terjali in prejemali, so pa morali pokazati tudi res vso svojo peklensko spretnost. Mož. ki se je leta 1543. ponudil beneški republiki, da za 500 dukatov zastrupi turškega sultana in za 100 papeža, je moral biti zares zastrupljevalec izrednih s|>osobnosti. Za denar pa so on jn drugi zastruplje-
Vzemite
za ledvične bolezni
URIOON čaj
Dobite ga v lekarnah
valcj spravljali na drugi svet seveda tudi manj znamenite osebnosti. Tarifa se je pri tem ravnala po pomembnosti žrtve.
Vselej pa tako delo ni uspelo. Katarina Sforza je poslala nekomu s kugo okuženo pismo, ki ni učinkovalo. Tudi zastrupljeni denar ni imel do* ’ ličinka. Precej nevarnejša je bila metoda zastrupljevanja knjig. V ta namen so zastrupili spodnje robove knjige. Človek, ki si je pri branju obračal liste s poslinjenimi prsti, se je kaj lahko res zastrupil. Znane so bile pa tudi zastrupitve z zastrupljenimi žlicami, no-
ži, vilicami itd. Zato so previdni ljudje v tistih časih nosili g seboj, kadar so bili fx>vabljeni na pojedine, vedno po nekaj učinkovitih protistrupov.
Rdeča tinktura
Rdeča tinktura ni bila strup in njen namen tudi ni bil |>ovzročati zlo, ampak nasprotno: srečo in bogastvo — zlato. Sam6 da ni storila tistega, kar so ljudje od nje pričakovali. Napravljali so jo iz zlatih lističev in drugih kovinskih prim«ii kot tekočino, jo iz-parivali in končno nje trdno usedlino talili. S tem so hoteli doseči »rast zlata«, in sicer na ta način, da bi se jx>-leg pravega zlata v tinkturi vsebovane kovine še same spremenile v pristno zlato. Natančni proces je bil seveda mnogo bolj zamotan, kakor je mogoče tu opisati, in skoraj vsak alkimist je imel svoj recept, kako bi bilo mogoče pridobivati zlato.
Uspeh pa navidezno ni izostal, a žal le navidezno. Pri mešanju, taljenju in varjenju so se nežlahtne kovine, kakor baker, cink, cin itd., združile s pravim zlatom, katerega je bilo v tinkturi največ, in kos drage kovine se je povečal, a bil ni več čist, čeprav je blestel v vsem zlatem sijaju. Toda lahkoverneži tega niso hoteli verjeti. Bili so prepričani, da je tisto, kar je nastalo, res pravo zlato, ki je »zraslo«. Zakaj z raz-topitvijo je zlato razpadlo v »zlato seme«, ki je bilo sposobno rastj in se množiti kakor seme rastlin.
Počasi so pa tudi lahkoverneži morali spoznati, da zlato nima »semena« in zato tudi ne more »kaliti« in »rasti«. Velika upanja so se izpremenila v grenka razočaranja. Rdeča tinktura pa kljub temu še ni izgubila svoje veljave. Skušali so jo uporabljati kot čarodejen napoj, ki naj bi povzročil, da bi se starci pomladili, bolnikj pa ozdraveli. Kakor prej ljudje, ki so hoteli s j>omočjo rdeče tinkture postati bogati, tako so |x>tem segali po njej starci, ki bi bili spet radi postali mladeniči. Toda rdeča tinktura je nazadnie tudi nje razočarala in njeni izdelovalci so izgubili vir sijajnega zaslužka.
Die Post, Monokovo
Življenje gre dalje
»če te človek ne bi bil venomer tako utrujen!« si je mislila Marga. ko je sedela v čakalnici nekega slavnega profesorja. »Sicer so pa drugi pacienti poleg mene tudi videti utrujeni,« je potem dalje razmišljala, če bi bili zdravi, prav gotovo ne bi prišli k zdravniku, posebno ne k tako dragemu. Sicer tudi jaz nimam denarja, a naposled hočem le vedeti, kaj mi prav za prav je: hujšam, utrujena sem nimam veselja do dela. Da bi )e ne bita na pljučih bolna,« je končala Marga svoje premišljevanje.
Naposled so se vrata v ordinacijo odprla. Neki gosjmd je bil neskončno dolgo pri profesorju. Marga je hotela profesorja grdo pogledati, a ji ni uspelo. Njen ožele, d rojen obrazek s 9ve‘'»m:, mehkimi lasmi, skoraj ni mogel biti drugačen, ko prijazen Tedaj šele je Marga opazila, da jc profesor obstal med vrati in jo začudeno, da prestrašeno motri. Margi se je zdajci profesor zasmilil Bogve, zakaj jo tako prestrašeno gleda? Marga se mu je nehote nekoliko nasmehnila. A profesor jo je še zmerom motril. Potem jo je povabil v ordinacijo in Marga je čutila, da jo je, tudi medlem ko je sto|>ala k njegovi mizi, opazoval.
Profesor jo je natanko pregledal, potem pa dejal:
Napisala Ebba Maranova
»Pljuča imate zdrava. A nevarnost za jetiko vseeno obstoji. Slabokrvni ste namreč. Potrebujete dobre hrane, počitka in miru. Kaj pa sle po poklicu?«
»Študiram kemijo in se preživljam s tem, da poučujem otroke,« mu je odgovorila Marga.
Profesor ji je dal še nekaj navodil za zdravljenje, potem jo je pa odslovil.
*
Ko je Marga čez nekaj minut potem stopila iz profesorjeve ordinacije in odhitela po stopnicah navzdol, je prihitel za njo profesor, pri katerem je pravkar bila.
»Oprostite, gospodična,« jo je nagovoril. »Nikar se ne prestrašite in ne mislite, da vas bom prosil za sestanek, a verjemite mi. da po vsaki ceni moram z vami govoriti.«
Marga ga je kolikor mogoče «rdo pogledala, dobro vedoč, da so moški pri ugovarjanju deklet zelo spj o!oi. Potem pa dejala: »Prosim, povejte, kaj želite?«
»To vam ne morem tu povedati,« je dejal profesor. »Ali bi mogli priti iutri popoldne v mojo pisarno. Tu je moja posetnica. Prosim, pridite, ker nujno potrebujem vaše pomoči.«
To rekšj, se jo profesor vljudno odkril in se, še preden je mogla Marga kaj odgovoriti, olintil in odšel.
Marga je zastrmela v po tnioo. »Ronald Armus,« je pisalo na njej, »zdravnik«.
Naslednji dan je Marga odšlr v profesorjevo pisarno. Sluga jo je odpeljal v predsobje in jo najavil. Takoj nato jo je profesor sprejel, jo odvedel v svojo sobo in dejal:
»Neumno va-s že pričakujem, gospodična. Prosim, sedite! Rad bi vam zadal neki svojevrstni predlog. Prosim, poslušajte me do konca, šele potem mi odgovorite. Moj edini sin, ki ga nad vse ljubim, je hudo bolan in bo umrl. Pogosto omedli in se po več ur ne zave. Tedaj vselej" kliče svojo ženo. A«ata. njegova mlada žena, je na medtem, ko je bil moj sin na l>oji5Cu. zbolela in nenadno umrla. Moj sin pa seveda o tem ničesar ne ve, saj smo mu hoteli vsaj to bridnoet prihraniti.«
Objava I
Dne 8. avgusta 1.1. prične začetniški
specialni enomesetni teiaj
\z brezoroftne samoobrambe
dziu - džitsu
pod vodstvom strokovnjaka.
Za gospode: torek in četrtek ob 18.10 uri za dame:	torek	in	četrtek	ob	20. uri
Prijave in pojasnila vsak torek in Četrtek od 19. do 21. ure
Ista,	ul.	3.	pritličje
Profesor je obmolknil, potem pa z vzdihom vprašal:
»v liko ste stari, gosnodična?«
»Dva in dvajset let,« jo odgovorila
Marga.
»Agata je bila stara ena in dvajset let, a bila je vam presenetljivo podobna. Ko sem vas včeraj zagledal, svoiim očem nisem mogel verjeti. Imate iste lase, iste oči, celo istj na-smeJek. Zato sem se takoj zavedel, da mi edino vi morete pomagati. Prosim vas, igrajte ženo mojega sina.«
Agata je odkimala z glavo, a profesor je ni pustil do besede, temveč je nadaljeval:
»Bogat sem in lahko izoolnim vsako vašo zahtevo glede plačila.«
»To je vendar norost,« ga je »pet zavrnila Marga. »Vaš sin me bo prav gotovo takoj spoznal. Saj je imela njegova žena gotovo drugačen gla«, druge navade.«
A profesor ni odnehal in je Margi še dalje prigovarjal:
»O vsem vas bomo poučili. Prosim, storite očetu to veliko uslugo. Prihranite mojemu sinu največjo bol.«
»Skušala bom,« je naposled obljubila Marga.
V vili, kamor je Marga naslednji dan prišla, je bilo zelo lepo. Povedali so ji kakšne navade je imela umrla gospa in ji pokazali njene obleke, Oblekla je drugo za drugo in vse so ji bile prav. Potem ni delaL drugega, ko čakala, kdaj bo bolnik odprl oči in povprašal j>o njej. Bolnik je bil lep mož. Njegov obraz je bil zdaj rdeč od vročice, zdaj spet bel ko sneg. Margi se je ob pogledu nanj stisnilo srce od sočutja.
Marga je šla večkrat na vrt na iz-prehod. Vai v vili so bili prijazni In ustrežljivi z njo, kakor da bi res bila gospodinja hiše. A Margi ge je zdelo, ko da bi bila duh. Strah jo je bik), da hodi v gospejinih oblekah po njeni hiši.
Nekega popoldne je bolnik spet od pri oči, pritisnil Mnrgino roko na svoj. ustnice in zašepetal:
»Srček, nekoliko shujšala si. Al. tako zelo skrbiš zaine?«
»Da,« je deiala Marga in pri tem u, prav nič lagala.
»Saj bo vse še dobro in lepo,« j<i potem zasanjano dejal, potem pa pristavil: »Prosim, zapoj mi kaj. Tako dolgo te že nisem slišal.«
Marga se je prestrašila. Pravili »a ji, da je imela bolnikova žena krasen glas. a ona ga nima.
»Danes ne, dragi,« je dejala. »Morda jutri.«
»Dobro, potem jutri,« je zašepetal bolnik, potem pa spet omedlel.
Naslednji dan je Marga bolniku za pela kolikor mogoče lepo in z občutkom neko arijo iz Traviate. Bolnik se je srečno smehljal in jo občudovaje gledal. Tudi njegov oče in bolniSka Mrežnica sta prišla v sobo in jo po slušala. Bolnik je naposled zašepetal
»Srček, čisto drugače poješ kakor nekdaj. A vendar bolj sočno in z ob čutkom.«
Potem je spet zaprl ofiL — Se isto noč je umrl.
*
»Hvala vam,« je dejal profesor Ar mus Margi, ko je naslednji dan odšlo iz njegove vile. »Če boste kdaj kaj potrebovali, pridite k meni. Za vaši zdravje in vašo bodočnost sem že poskrbel.«
Marga ga je presenečeno pogledala, a še preden jo mogla spregovoriti, je dejal:
»Gospodična, prosim pustite mj to veselje. Naj pomagam tistemu, ki mi ;e naredil veliko uslugo.«
Marga je stopila na cesto. Pravkai je nehalo deževati in nekaj dežni!’ kapljic se je še pozibavalo na listih dreves. »Ali res še živim?« se je vpna šala. »Da. še živim in zdi se ml, ko da bi se znova rodila, da bi moj ' življenje dobilo nenadno drug smisel ■ Občutila je veselje in žalost obenem Obojega prej ni poznala. S krepkim korakom je stopala dalje novemu živ Ijenju nasproti.
Dobra zamisel
Francoski romanopisec Aleksander Dumas se je lepega dne sprl z nekim mladim politikantom in to tako ostro da mu ni naposled preostalo drugega ko da mladeniča pozove na dvoboj Oba nasprotnika sta določila svoja se kundanta, polein pa sklenila, da bo^ti odločitev o usodi svojega življenja pre pustila žrebu. Kdor izmed njiju bo po -tegnil določeni žreb, bo moral sam sebe ustreliti.
Ker sta bila oba nasprotnika « tem zadovoljna, sta se naslednjega dne se stala v neki restavraciji. Nesreča je hotela, da jo Dumas potegnil usode-polni žreb. Pisatelj se je takoj mirno od vseh poslovil, vzel revolver in sto pil v eno izmed sob, ter zaprl vrata za seboj.
Ostali so nekaj minut napeto čakali, na usodepolni pok. ki bo pisatelju utrnil luč življenja. Ko so ga naposled zaslišali, so vsi planili, k vratom it-presenečeni obstaii na pragu. Aleksander Dumas je stal nepoškodovan sre di »obe in presenečenemu i.aprolnikii mirno dejal:
»Pomislite, gospod, kolikšna neore čal Zgrešil sem cilj!«
Usnjene i*d*lke barvajte le * upe cialno barvo ki n-min ne šknduir Bfaks — Napoleonov tre
Pojasnjena skrivnost
Mož z železno masko
Povest nesrečnega posredovalca med dvema vladarjema
(GL taietek v vrejinii števUkil)
Resno, znanstveno raziskovanje usode in identičuosti »moža z železno masko« 9e je pričelo šele v devetnajstem stoletju, ko »o v Franciji odprli državne arhive z« znanstveno delo brez kontrole. Domnevo, da je bil skrivnostni mož princ, so kmalu za-Vrgli. Med ostalimi, ki bi mogli biti prikriti pod masko v ječi, so mnogi raziskovalci iskali italijanskega grofa Eroola Antonija Mattiolija, bivšega ministra mantovskega vojvode Karla IV., ki je bil izdal tajna pogajanja svojega vladarja » francoskim kraljem Ludvikom XIV. Špancem in še nekaterim drugiM tujcem, ki so se zanje zanihali in bili pripravljeni izdajalca bo-f?ato nagraditi. Po nalogu Ludvika XIV. so grofa Mattiolija dne 2. maja 1679. ujeli in prepeljali v Pignerol. Zn trditev, da je bil »mož z železno masko« fes Mattioli, se je zavzemal zlasti Franz Funck-Brentano v »Revue histo-rique«, v kateri ie objavil razpravo Pod naslovom: »L’homme au masque de velour noir« (Človek z masko iz črnega baržuna). Proti tej domovi pa govori dejstvo, da ni bilo prav nobenega vzroka, zaradi katerega bi bilo treba tega italijanskega izdajalca skrije tj po ječah pod masko. Njegovo delanje je bilo vsem in povsod znano, in P^Ier ni bilo nikogar, kj bi se bil <akor koli zavzemal za to, da pride ** ječe, najmanj pa, da bi mu poma-
gal pri begu. Pozuejša raziskovanja so Tudi bolj ali manj razločno 'otrdila, da »mož z železno masko« ni bil grof Mattioli.
Najnovejši raziskovalci se zvečine strinjajo v tem, da stoji za U skrivnostjo tale zgodba:
V začetku leta 1662. je zbudil v Rimu neki angleški plemič, ki se je pisal Richard Bellings, s svojo elegij , finim vedenjem in radodarnostjo veliko zanimanje. Sam je izjavljal, da potuje po svetu samo za zabavo in da se namerava pomuditi nekaj časa \ Rimu tudi le zato, ker‘mu večno mesto ugaja. Dejansko je bil pa ta irski plemič prvi osebni tajnik kraljice Henriette Marije, matere angleškega kralja Karla II., ki je v ta;al misiji obiskal tedanjega papeža Aleksa n 'ra VII. Bellings je prispel v Rim z lastnoročno napisanimi priporočili skoraj vseh članov angleške vladarske hiše, naslovljenimi na vodilne kardinale. Kralj sam je po Bellingsu prosil papeža, naj bi podelil kardinalski položaj njegovemu sorodniku Lu Iviku Stuartu lordu Aubignjrjskemu. (Tedaj je papež mogel podeliti kard'nalski klobuk tudi neduhovniku. Op. pisca.) Za to kraljevo prošnjo je vedel mimo Bellingsa le še lordkancler Karla II. in pa njegov sin, ki ga je prepisal na čisto.
Toda irski plemič je nosil s seboj v žepu tudi še neko drugo, v latiu^Ciui napisano spomenico, o kateri je bil poučen dejansko le kralj Karel II. sam. V tej spomenici Je angleški kralj sporočal papeža, da je po svojem prepričanju odločen katoličan, in o’ azla-gal svoje zelo resne načrte, po katerih naj bi se tudi sploh vsa Anglija spet vrnila h kafoličanstvu. ICraljov zadevni
načrt je pa predvideval za katoliško angleško cerkev še večjo avtouomijo, kakoi je dejansko bila angli' .i.o>ka. Cauterburyjski knezoškof naj bi namreč postal patriarh in primas angleške katoliške cerkve, in le kralju Farnemu bi pripadala pravica imenovanja škofov. Maša naj bi se brala sicer v latinščini, toda vsi drugi obredi s petjem vred bi bili angleški. Katoliški redovniki, tudi jezuiti, naj bi bili podrejeni samo in neposredno škofom. Uvedena bi bila v Angliji verska svoboda, in anglikanci bi mogli dalje mirno ostati zvesti svoji anglikanski veroizpovedi, samo s tem razločkom, da bi morali anglikanski verniki sami skrbeti za kritje stroškov verske organizacije, brez sleherne državne podj>ore.
Papež je »prejel Bellingsa zelo prijazno, se je pa obotavljal, pristati na načrt kralja Karla II., čeprav sl je zelo želel, da bi se Angleži spet vrnili pod okrilje rimskega katoličanstva. Aleksander VII. je bil namreč bistroviden in previden politik in se je dobro zavedal, kako težko ali pa sploh nemogoče bj bilo kralju Karlu II. uresničiti svoje načrte, ko 6o bili v Angliji prav največji podporniki prestola neizprosni anglikanci in trdovratni nasprotniki katoličanstva. Bellings se je moral tako nazadnje vrniti v Anglijo praznih rok. Karel II. je pa po temeljitih razgovorih s svojim diplomatskim zaupnikom menda tudi sam uvidel, da se postavljajo njegovim načrtom nasproti take ovire, ki jih sploh ni mogoče premagati, in če jih ni že zavrgel, jih je vsaj odložil za ugodnejše prilike. Ta diplomatska akcija v Rimu je bila predigra tragedije »moža * železno masko«.
Nekaj let pozneje je movtl franco-
ski kralj Ludvik XIV. svoj veliki načrt o osvojitvi Nizozemske. Za ta načrt je potreboval angleško zavezništvo. Na delo je poslal diplomacijo. Ludvik XIV. je pričel razpenjati svoje mreže za pridobitev Anglije na tedaj že v javnost proniklih dejstvih, da koketira angleški kralj » katolicizmom ln je zato njegovo notranjepolitično stališče precej težavno. V ta namen se je obrnila francoska diplomacija na sestro Karla II., prvo ženo vojvode Orleanskega (njegova druga žena je postala Liselotte von der Pfalz), ki si je v ta namen pričela dopisovati s svojim bratom. Karel II., ki na svoj katoliški načrt še ni bil popolnoma pozabil, je bil sodelovanju s katoliško Francijo naklonjen. Pri končni odločitvi se je pa vendar obotavljal in sklep odlašal, ker mu ni bilo na umu toliko ustvariti zvezo, ki naj bi koristila njegovi domovini, kakor sporazum, ki bi ustrezal vse bolj njegovim zgolj osebnim težnjam.
Ko je postalo končno leta 1669. Francozom čakanje predolgotrajno, je pisal tedanji pariški zunanji minister Luonne gospodu de Colbertu, francoskemu poslaniku na angleškem dvoru, posebno pismo, v katerem mu je naro-Cil, naj sprnvj v bližino Karla II. primerno osebnost, ki bo mogla nanj vplivati in dobiti tudi vj>ogled v njegovo najbolj osebno in skrivno mnenje. Francoski minister je priporočal londonskema poslaniku v ta namen theatinskega redovnika abbt-ja Pregna-nija. Abbč je bil dober prijatelj vojvode Monmouthskega, sina Karla IL, in je bil mimo tega tudi znamenit astrolog in kemik. Ker je bil Karel II. zelo naklonjen kemičnim eksperimentiranjem, se je res zdelo, da je abb6
kar najprikladnejša osebnost za francoske diplomatske namene.
Tako je prišel abbč Pregnani res na angleški kraljevski dvor in bi| tam zelo prijazno sprejet. Karel II. ga je rad videl in ga je večkrat šaljivo ome njal v svojih pismih sestri, vojvodinji Orleanski. V astrologiji abbč sicer ni imel posebne sreče, zakaj že njegov prvi horoskop, ki ga je izdelal za kralja in mu na njegovi podlagi nasvetoval, na katere konje naj stavi pri konjskih dirkah, je doživet potom Vendar to kralja Karla II. ni odvrnilo od Pregnanija, ker je delal z njim medtem zelo zanimive kemične ekspe rimente. AbM Pregnani je v tem času zvesto izvrševal svojo vohunsko službo in poročal vse. kar je izvohal, franco skemu poslaniku. Stvar; so se pričele razvijati ugodno in nazadnje se je Karel II. vendarle odločil in določil dan, kdaj bo sklenjen med njim in francoskim kraljem Ludvikom XIV tajni zavezniški dogovor glede Nizozemske. Toda Karel II. je bil medtem ž~» izvohal, kakšna je vloga abbčja Pregnanija na njegovem dvoru, zato je stavil za pogoj podpisa tajne pogodbe zahtevo, da se »zagotovj molk« tega posrednika, zakaj če bi v Angliji kdo izvedel o paktu med Karlom II. In Ludvikom XIV.. bi se dvignil proti njemu angleški parlament in ga onemogočil. Za molčečnost svojih ministrov se angleški kralj ni bal, zaka.i njim je šlo pri tem prav tako za glavo kakor njemu samemu. Le en sam človek bi utegnil govoriti — abb4 Pregnani, zlasti če bj odšel iz Anglije in zašel v tujo »IužIm>. Treba mu je tor za vselej zamašiti usta. Kaj pa ti' pomeni tak nepomemben redovniki Vali« prihodnH.
m n IM
ct SE NA PETI OCANK. ZAVRTIŠ SE ZNAJDEŠ, S.K7ERKOU ŽELIŠ’ y
Tl ŠE NE VEŠ RAJ IMAS KO IMAŠ TE OPANkE J IN PALIČICO '
in palčica upari ob tla
K3£R ZAKOPAN J£ ZAKLAD
MUK St JE PREBUDIL
Mrtvi obtožujejo
i.
Križanka Slev. 21
3 4 5 6 7 6 9
S*.
. IN St SPOMNIL, KAJ SfMU JE SANJALO.
Vsak stanovalec mora točno poznati vse izhode, zasilne izhode in zidne proboje svojega zaklonišča tako, da Jih najde tudi v največji razburjenosti pri popolni temi.
Gospodar hiše mora poskrbeti, da so ti izhodi vidno označeni s puščicami, napis ali pa pobarvani z belo barvo.
I K zasilnim izhodom spadajo I vsi iz zaklonišča vodeči izhodi, če je zaklonišče zvezano z zidnim probojem s sosedno hišo, potem spadajo k zasilnim izhodom tudi vsi izhodi, ki vodij® iz sosednega zaklonišča.
Med stanovalci si mora bišoi starešina znat) pridobit) *®' delavcev in jim odrejati poed*-na del«
Nebo brez oblačka. Lahen vetrič veje izmed hiš, vse je praznično. Povsod je veselje, vrtovi zelene in med zelenjem vidiš nežno cvetje, ki se ob malo jačji sapici osuje... prav plaho in boječe...
Jutro je — ono lepo pomladno jutro, ko ljudje in narava zadihajo z neko radostjo, ob kateri imaš občutek, da je ni enake. Vse se veseli življenja, vse bi hotelo neka j, a še samo ne ve kaj, vse bi hotelo nekam, a še samo ne ve kam. Mogoče se v podzavesti pojavlja želja: živeti, še živeti...
Prav tako je bilo to jutro. Bila je nedelja. Stopi 1 sem v cerkev. Zdelo se mi je, da ti občutki vladajo tudi tu, v tem temnem svetišču. Zdelo se mi je, da se Mati božja smehlja z oltarja, in celo trpeči Odrešenik je imel v izmučenem obrazu mehak, blag smehljaj... To jutro sem molil čisto na poseben način. Molitev ni bila prošnja, molitev niso bile besede, molitev je bil le izraz, zahvala duše in srca, da smem živeti...
Sam ne vem, kdaj je bilo konec maše. Znašel sem se spet pod sončnim nebom, videl sem okoli sebe le ljudi in obraze, ki so bili samo odraz mojih čustev, samo slika občutkov duše. Ta trenutek sem vzljubil vse ljudi, nebo, zemljo, cvetje...
Tedaj so zatulile sirene. V tistem trenutku nisem mogel pomisliti na smrt... Saj je vse hotelo živeti, saj je sonce tako lepo sijalo, saj je cvetje tako dehtelo... Kako daleč bi morala biti takrat smrti
Minilo je nekaj kratkih minut. Nebo je brnelo od neštetih motorjev. Pričele so podati bon.be... zemlja se je tresla, ozračje je trepatalo in sonce ni več sijalo tako sv. .0. Mmute so »e plazile kakor večnosti... Prenehalo je...
Vračam se domov. Mesto je bilo zavito v temne, črne dime. Razvaline, smrt in sovraštvo je kipelo s trpečega mesta v nebo, v to jasno nebo, ki Be je smehljalo in ni videlo in ni vedelo za nesrečo, žalost in smrt. Nebo. h kateremu je prihajala le ljubezen, ki je vedelo le za radost, je * istim porogljivim nasmehom gledalo smrt, žalost In sovarštvo...
Odmaknil sem pogled od neba, odvrnil očj od sonca. Duša mi je kipela v nekem nedoumljivem občutku, ki ni bila ne žalost ne sovraštvo, nego nekaj, v čemer je bilo oboje.
Na zemlji je ležalo mlado dekle. Z otrplega obraza se je brala groza, iz široko odprtih oči, uperjenih v nebo, obtožba. Njeno mlado telo. polno življenja, je bilo ko utrgana cvetka. Nad njo se je sklanjala breskev. polna_ življenja, polna cvetja, in beli Fsiiči so s cvetov padali na mrtvo telo in na trdi otrpli obarz... Sredi razrite ulice je ležalo drobno otroško telesce. Obrazek ožarjen z nedolžnim smehljajem. Gotovo je radostno gledalo to dete v nešteto železnih kril, ki so rezale ozračje. Kje je ta otroček mislil na smrt, saj je komaj začel živeti, kako naj bi se bal, da bodo te zanj tako lepe in čudovite ptice utrnile njegovo nedolžno življenje...
Blodil sem po razrušenih ulicah, med uničenimi življenji in bolj in bolj doumeval sin rt in bolj in bolj doumeval sovraštvo.
j j	11 »nr ■ina^r1**
Prešel Je dan, prešla je noč in rodilo se je jutro. Spet so tulile sirene, spet so brneli motorji, spet so padale bombe... Ko je zdivjal ta strašni je-< hleno-ognjenl vihar preko nas,^ sem klečal ob truplu brata.^ki je ležalo v travi med nežno cvetočimi marjeticami.
F - -v* la me je bol, tako strašna, tako brezmejna, da ni pustila kaniti solzam, ki so se zlivale v dušo in srce. Gledal sem v duhu ugaslo življenje, ki Je bilo tako polno idealov, tako mlado in polno ljubezni in dobrote... l.i se je še davi žalostilo nad drugimi uničenimi življenji. A zdaj, zdaj je ležal tu v travi, med nežno cvetočimi belo-rumenimi marjeticami. Oči. te oči, ki so znale tako ijubeče pogledath v katerih nisem nikdar zasledil le iskrice sovraštva, so zrle v nebo. Ne sovražno samo obtožujoče, samo vprašujoče: zakaj?
Nebo pa je zrlo in se smehljalo. Ali njegov nasmeh je bil trd. ironičen, zasmehljiv. Gledal sem v nebo. Vendar sem čutil, da moj pogled ni tako obtožujoč in vprašujoč kakor pogled mrtvega brata Strmel sem v nebo z besom, s sovraštvom, ki bi mu ne mogel odmerili mejd.
Tam pod onimi razvalinami je ležal oče. V meni na je kipelo in vrelo sovraštvo do neba. do ljudi, ki so ukradli nebu višine, da ubijajo in mord.
V Beogradu, spomladi 10 H.
Boris Mohor
Glavna dohodna vrata v pod-atrefije je najbolje, če ao stalno odprta. Ce pa so zaklenjena, ■nora biti ključ hitro na razpolago. Preizkusite večkrat, če je mogoče hitro odpiranje pod-streftla.
POMEN BESED Vodoravno: 1. Najtrša organska snov. Obdeluje njivo. — 2. Zemljepi* sen pojem. Uraden spis. Na listinah.
— 3. Mlad zemljan. — 4. Dobrota predvojnih dni. števnik. — 5. Nemški Ojsterc. Poslednje bivališče. — 6. Krajevni prislov v narečju. Muza. — 7. En sam navadno ne zadošča. — 8. Zastarel veznik. Najvažnejši zaimek. Predlog. — 9. Krojačeve potrebščine. Žensko ime.
Navpično: 1. Nilske živali. — 2. Kratica nemške delovne organizacije. Števnik. Kraj pri Ljubljani. — 3. Domovanje bogov. — 4. Azijski prebivalec. Del voza. — 5. Nevaren pri plavanju. Doba. — 6. Moško ime. Sad.
— 7. Stopinja. — 8. Kvarta. Prislov. Veznik. — 1). Vojni pojav (dve besedi).
Rešitev križanke štev. 20
Vodoravno: 1. moka; spet. — 2. ata; polka. — 3. sarma: A. S. K. (= Akademski športni klub). — 4. tvar; ora (= ohm). — 5. akvarel. — 6. ia; Enej. 7. pet; plima. — 8. omara; cev. —
9.	rana; maža.
Navpično: 1. mast; spor. — 2. otava: Ema. — 3. Karakitan.— 4. mrva; Ra. — 5. pa; pa (— pa-pa, t. j. zbogom). — 6. so; orel. — 7. plamenic** — 8. eks; lemež. — 9. takt; Java.
Prej ljudje sploh niso hoteli verjeti, da bi re« inoglj deževati izpod neb* resnični kamni. še proti koncu osemnajstega 9toletja so razglašali take glasove za pravljice. Zdaj vemo, da pade j vsako leto na zemljo do 50 milijonov I kil meteoritov.
En gram zadošča
Strup nekaterih kač je izredno1 smrtonosen. En gram kobrinega strupa, vbrizganega v kri, na primer zadošča,
da umre 167 ljudi!
Količina človeške krvi
Količina krvi v človeškem telesu so ravna po starosti, gradnji telesa, načinu življenja iu prehrani. Povprečno znaša šestnajstino teže človeškega telesa. To se pravi, da ima človek, ki tehta 70 kil, 4’/j kg krvi.
Življenjske resnice
Telo se odpočije v miru, duh pa * veselju.
Trpljenje nas utrjuje, preveč veselja pa slabi.
Veseli ljudje nnrede več neumnosti' kakor žalostni, a žalostni narede večje.
Na svetu so ljudje, ki niti muhe ne morejo ubili, rastlino pa hladnokrvno lahko pusie od žeje umreti.
Življenje, ki obstoji v glavnem i* jedi, pijače in spanja, je človeka nevredno.
Na 9vetu so resnice, ki jih ne smemo vsakomur povedati in laži, Ui jih vsak rad sliši.
Besede ne stro kosti, lahko pa srce.
Pisma ljubljenih ljudi sežge človek takoj ali pa nikdar.
Slabo je, če eden izmed zakoncev drugega dolgočasi, a še slabše je, če samo eden izmed njiju drugega dolgočasi.
Ljubezen nima -sjino pravic, temveč ima sploh zmerom prav.
Najbolj tiha ljubezen je ljubezen do dobrega.
Cherbourška luka je samo še kup razvalin. Medtem ko je bila cherbourška orožarna že v plamenih, so nemški pionirski častniki uničevali pristaniške naprave. Skozi vrzeli, ki jih je povzročilo razstrelivo, je vdrla voda in uničila poslednje oslanke orjaškega doka. Pristaniške naprave so tako uničene, da je celo sovražnik prepričan, da bi popravilo in ponovna postavitev naprav trajala verjetno zelo dolgo. Naša gornja slika kaže uničenje ob Quai de France, spodnja pa razstreljevanje letalskih oporišč
Uporaba umetnega mraza v industriji
Hladilni stroji nam ne služijo samo za ohranjevanje živil, da se ne pokvarijo, temveč tudi v kemijski industriji za ohlajevanje in sušenje plinov, za ločevanje plinskih mešanic, za kristalizacijo lugov itd. V lesni industriji uporabljamo osuševanje z ohlajevanjem za to, da preprečimo pokanje lesa. Hladilni stroji so nam dalje potrebni v industriji pogonskih goriv za razdeljevanje plinov ter za pridobivanje umetnega premogovnega bencina v napravah za hidriranje.
Nizke temperature se uporabljajo pri bakterioloških preiskovanjih za daljše ohranjevanje svežosti preparatov, da jih je mogoče temeljiteje raziskati in preizkusiti. Biološke poskusne postaje uporabljajo mraz za pridobivanje boljših in gostejših zimskih kožuhov različnih kožuharjev. V kožuhovinskj industriji služi kot najboljša zaščita pred živalskimi škodljivci. V zdravilstvu in zobozdravilstvu se uporablja mraz za ustavljanje krvi in lajšanje bolečin. Dalje se uporablja še pri pridobivanju parafina, v tekstilni industriji za svet-ljenje volne; pa tudi v pivovarnah in v pekarnah ga ne morejo pogrešati, a še manj v tovarnah za umetno maslo, sveče, lep, kavčuk, razna zdravila itd.
Umetni mraz preprečuje dalje prezgodnjo izvalitev sviloprejk. ki morajo počakati na murvovo listje. Rudniške
jaške, ki leže zelo globoko in kjer dosega vročina včasih 60 stopinj C., je treba seveda tudi umetno ohlajevali. Pri pridobivanju pitne vode in soli iz morske vode so prav tako potrebne naprave za umetno hladitev. V šilih morajo ohlajevali žito. da se ne pregreje in ne pokvari.
Prav zato se je izdelovanje hladilnih strojev razvilo celo sredi te vojne v ogromno moderno industrijo. Praktično segajo njeni začetki prav za prav šele v leto 1940. Tedaj je producirala Nemčija že okoli 22 milijonov kilogramov zamrzlih živil raznih vrst. Zdaj razpolaga z okoli 250 tovarnami za naglo zamrzovanje, mnogimi hladilnimi omarami, aparati za ohlajevanje z zrakom in drugimi pripomočki g kapaciteto 750 do 1200 tisoč kilogramov. Dalje more umetno zamrzniti vsako leto ribjih iker, sadja in povrtnine za 100 do 150 milij. kg. Čudo te industrije je plavajoča tovarna za zamrzovanje, zgrajena v obliki ladje, ki ima kapaciteto 1,500.000 kilogramov na leto. Namenjena je predvsem zamrzovanju rib in iker.
Nemški hladilni in zamrzovalni stroji niso postali znameniti le doma, -alpak tudi v tujini. Pred izbruhom sedanje vojne so si naglo osvajali svet, zlasti tudi Azijo, predvsem Indijo, ki je bila I. 1939. za Evropo največja njihova kupovalka. Se zdaj pa naročajo te stroje Bolgarija, Francija. Nizozemska. Švedska in druge evropske države.
Kako dolga je strela?
Dolžina strele znaša navadno onega do treh, zelo redkokdaj do deset kilometrov. Dolžina strel nad deset kilometrov je že nenavadno redka posebnost. Napetost strele znaša do 100 milijonov voltov, moč loka pa od 10.000 do 50.000 amperov.
Dezevanje izpodnebnega kamenja
' Pri Aiglu v Franciji je padlo leta 1803. na zemljo okoli 3000 kamnov na površini desetih štiri jaških kilcmetrov. Najprej so ljudje opazili na nebu temen oblak, ki se je naglo približeval in se potem med silnim pokom razletel. Zračni pritisk je bil pri trm tako velik, da se je več hiš porušilo. Eksplozijo so slišali ljudje do 130 ';m daleč.
Pri Tanncrnu na Tirolskem je padlo leta 1808. na zemljo okoli 200 kamnov. Naslednji znani kamniti dež je doživela okolica poljskega kraja Pultusk leta 1868. Detonacije so trajale več minut in glavna detonacija se je spremenila v strahotno bobnenje. Med druge take pojave spada po obsegu zlasti kameniti dež nad Madridom leta 1896. Tam se je glavna vsebina meteorja spremenila še pred padcem v prah in dim. Detonacije so razbile i.ad milijon šip po oknih španske prestolnice in prebivalstva se je polotil silen strah.
2£,ftUWL SE JE NA TLA IN £t JE SPAL .
oOOO
, *^c. bo vreme dovoljevalo, bom deklici poučevala 2daj na prostem, tnonsieur. Poleg skrbi za um je potrebna tudi skrb za telo. Vmes bomo mogli telovaditi.«
»Zelo pametno,« je dejat Breganf, *,n v ta namen se morete poslužiti malega, pred soncem zaščitenega Paviljona Ob slabem vremenu bo sluzila za učilnico soba poleg kniiž-mce, kakor smo se že domenili.«
Berendtova je bila zadovoljna in je ri‘ , spregovorila samo še nekaj besed s Sonjo po svojem suhoparnem 'n stvarnem naonu, toda deklici je nieno vedenje ugaialo.
Tako se je s tem pričelo v Sonjinem življenju novo ra/dobie Šola živima se je začela v pravem smislu uesede. Vzgojiteljica je kmalu opa-\ i. 'e Sonja zagrenjena in bolj Sloboko misleča, kakor bi bilo mogoče pričakovati v njeni starosti, toda lega spoznanja ni pokazala, in pri Pouku in vzgoji ni delala nobenega razločka med njo in njeno sestrično. Bila je pač samo učiteljica. Čustvena
VAN KAIT
ZOBNA KBEMA
S
ROMAN
DVEH
DELIH
Ue bi mogla biti, tudi če bi to od nje Kolikor le ie morda v njej ubilo " 10 ’e živ|ien>e temeljito
J*" !ak° ie gospodična Berendlo-va kmalu opazila, da je Sonja boli nadarmna m pridneiša učenka od ^re. Nic manj ni opazila, kako je era samovoljna, brezsrčna in s kaks-im vesejiem muči sestrično, kjer jo e more, in kolikor je mogla, ie njene neprijaznosti preprečevala. S svojo Piavično strogostjo ši je pridobila nuno naklonjenost.
. ®y°io izkušeno pronicavostjo je -Oonteljica kmalu spoznala vse domače razmere na graščini, toda strogo 'e .le varovala kakor koli izraziti 'v<>ie mnenje, ali tudi le pokazati,
• a kaj razume. Slala je nad vsem SJ n' usodila niti obžalovati gospoda Breganta, ki je bil neprenehoma težke denarne boje, niti obso-'mi gospo Bregantovo zaradi njene Opravljivosti.
Tako je ostala, Sonja tudi poslej ?0|Pa Skrivala je v sebi svoja čustva {n svoje misli in se pridno učila, kajti pila prepričana, da se mora dosti 'J! hitro učiti, ker bo le tako mogla cimprej zapustiti neprijazni grad v nijini in se vrniti domov. Bila pa je zanjo tudi srečo, da ie bjla tako zelo zavzela z vsem tem novim življenjem. Tako ie uk odvračal njene misli od zagrenjenega razglabljanja. Pa tudi svoje Lizike ni imela več, da bi ji mogla kakor prej, zaupati svoje stiske. In tudi strica Lojzeta ni hotela vznemirjati s svojimi tožbami. Tako je ostajala vase pogreznjena in odlu-lena okolici. Le včasih je še vzela v Joke sliko s teto Marjano in Borisom . mmenčičem pred uto domače vile v *_mbljani. Takrat je bila vselej zamaknjena v svojo grenko duševnost, kakor v tihi in odrešujoči pobožnosti.
Drugi del
XX.
Pretekla so leta. Svetovna vojna ie jmmla. Boris Klemenčič ie dokončal lvovsko visoko šolo in je v zadnjem mu vojne prišel na fronto. Njegov ?ce in Fran Bregant sta bila v skrbeh zani. Toda Boris je bil eden izmed tistih varovancev usode, katerim
tudi dež smrtonosnih krogel ne more do živega: domov sc je vrnil cel in zdrav, tedaj je bil star že več ko 24 let in velik, močan, simpatičen mladenič z resnim obrazom in pametnimi svetlimi očmi. Ker je bil svet še neurejen, je ostal Boris prvo leto po vrnitvi iz vojne v Bregantovem podjetju in odlagal čas odhoda v tujino.
Toda vojna tudi tvrdki Bregant & sin ni prizanesla. V letih grozot je doživela mnogo nevarnih pretreslja-jev, pa jih je srečno prestala in se ref:!a v novi mir s krepko voljo po novem razmahu. Pretrgane zveze s tujino so se počasi obnavljale, skladišča so naraščala in žage so obratovale noč in dan. Toda negotovost tržišča v povojnem času je povzročala podjetju cesto nove skrbi in izgube. Trdno zasidrana tvrdka jih je vendar premagovala, in leto dni po koncu vojne se je Boris Klemenčič že lahko odločil za svoj študijski obisk tujine. Po Bregantovem naročilu ga je vodila pot k tvrdkinim poslovnim prijateljem, da obnovi ali še
VAN KAIT
KREMA EMOLLIENTE
bolj utrdi stare zveze. Njegova mlada podjetnost in krepka volja sta mu omogočila izpolniti to naročilo v potni meri.
Boris je ostal skoraj neprekinjeno dve leti na potovanjih. Obiskal je Italijo, Francijo, Španijo, Fre. cosko Severno Afriko, Egipt in tudi Palestino. In ko se je dokončno vrnil v Ljubljano, je mogel biti s svojimi uspehi in izkušnjami popolnoma zadovoljen, kakor sta bila zadovoljna tudi Fran Bregant in stari Klemenčič.. Oba sta ga sprejela z največjim navdušenjem. On sam pa je bil med tem dosegel že sedem m dvajset let in bil je takoj imenovan za enega izmed vodilnih nameščencev podjetja Bregant & sin. Za trideseto leto mu je bila obljubljena tudi prokura. Toda Boris je bil zrelejši od svojih let in njegove sposobnosti so očeta in šefa očarala. Saj pa je bila v glavnem tudi le njegova zasluga, da podjetje ni utrpelo ne zastanka ne r gub v tistem času, ko je zašla lesna industrija prehodno v kaj nevarno krizo.
Medi njim in med Franom Bregantom se je kmalu razvilo globoko medsebojno zaupanje m razim vanje. Bregantovo srce je iskalo v njem nadomestilo za vse tisto, česar ni našlo v uničenem zakonu in v neizpolnjenih željah po lastnem sinu. Tako je postajal Boris Bregantu počasi loliko kot resnični sin. Vsak teden i- moral mladi mož preživeti vsaj en večer v Bregantovi vili. Sedel je pri večerji skupaj s Franom in teto Marjano. Stara Marjana je bila med tem nopol-noma osivela in mučil jo ie revmatizem, toda duševno čilost si je bila ohranila skoraj neokrnjeno. Uspešno je še sama vodila vse gospodinjstvo, in ob Borisovih obiskih je med večerjo rada pripovedovala o svojih malih načrtih.
Nikoli, niti enkrat samkrat, pa ni bilo ob tistih večernih pogovorili
omenjeno Sonjino ime. Boris je dobro vedel, da Bregant ne želi slišati tega imena, saj ga je bila teta Marjana že spočetka na to opozorila. Zakaj, tega mu ni povedala, toda on sam je bil dovolj bister, da je takoj doumel, da se skriva za vsem tem nekaj moreče težkega. Osebno mu ie pa bilo hudo, da se Sonja tako dolgo ne vrne v hišo svojega očeta. Kolikokrat, o kolikokrat je moral tudi nehote misliti na srčkanega otroka, ki mu je bil dejal za slovo: »Imam te tako zelo rada, tako rada, gospod Boris! Ali me imaš tudi ti tako?« Kako težko je bilo takrat tisto slovo!
Prečesto je pa moral Boris misliti tudi na prelepo gospo Ano, katero je bil nekoč tako mladeniško občudoval in ga je ona bila imenovala za Sonjinega viteza. Pred seboj jo je videl vedno tako, kakor jo je bil videl zadnjič, tistega dne, ko je za vselej odpotovala. V njenih očeh ie žarel enak sijaj zlatega bleska, kakor v očeh male Sonje. Toda med tem so pretekla leta, in mala Sonja tedaj ni bila več otrok. Boris je vedel, da mora biti že velika dama, in vselej si jo je — saj sam ni vedel zakaj — predstavljal po podobi njene matere Ane. To umišljonie v njeno podobo ga je opajalo z nekim tihim, skoraj nerazumljivim hrepenenjem.
Nekega dne je našel v stari knjigi celo tisto cvetico, ki mu jo je bila podarila Sonja tistega dne, ko mu je Bil Bregant prvič razodel svoje načr-
VAN KAIT KREMA RAPIDA
te z njim. Da, takrat ga ie bila zadržala pri sebi in igrati se ie moral z njenimi punčkami. Čisto natanko se ie še spominjal svojih občutij ob njenem materinskem ravnanju z neživimi bitji drobnih igrač. Kako mehko je moralo biti njeno srce! Ali je tudi odrasla Sonja še vedno tako nežno čuteča? Njegova bodoča gospodarica... Kako mu bo, če se bo nekega dne pripeljala in bo stopila predenj kot odrasla mlada doma?
O tem je često dolgo razmišljala^ Ob tem razmišljanju skoraj ni imela časa misliti na vse tislo, na kar mislijo mladeniči njegovih let. Lepih deklet, ki so se roda ozirala za njim, skoraj videl ni. Njegove oči so iskale v vseh le podobnost z njo, a je niso našle. Toko se je moglo nazadnie celo zgoditi, da si je včasih v mislih zamaknjen dejal: »Imam te. tako zelo rada, tako rada, gospod Boris.« Moral se ie s silo spametovati. Čemu Inke sanje? Sonja Bregantova bo postala nekega dne le njegova gospodarica in nič, nič drugega. Ali pa so se porajale njegove misli nanjo v skrivnostni podzavesti, da živi tam daleč nekje v Franciji resnična Sonja, ki hrani v svojem srcu še prav tako živ spomin nanj, kakor pred davnimi leti v otroški mladosti?
Kako rad bi bil spregovoril o Sonji s teto Marjano ali z Bregantom, a ni si upal. Saj se mu ie zdelo, kakor da razen njega nihče nikoli več misli
nanjo. O, in Fran Bregant se je bil zares potrudil, pozabili na to, da ima nekje na svetu hčerko. Ali se mu je posrečilo? Nihče ni tega vedel in nihče si ga ni upal vprašati po tem. Boris Klemenčič pa ni mogel delj vzdržati. Razumel je, da njegov šef ni hotel govoriti o svoji hčeri, dokler je zaradi vzgoje morala živeti daleč od njega, toda zdaj je njena vzgoja že končana in napočil je čas, ko bi se le morala vrniti. Zakaj se ne vrne? In ko je bil nekoč s telo Marjano sam, jo je vprašal:
»Zakaj gospod Bregant ne pokliče domov svoje hčere? Zdaj je že davno odrasla mlada dama. Zakaj naj bi še dalje ostala v tujini?«
Teta Marjana se je trenutek obotavljala in ni vedela, kaj naj Borisu odgovori. Na noben način ni smela in ne hotela izdati resničnega vzroka Sonjinega bivanja v Franciji, ali celo povedati, da se do očetove smrti sploh ne sme vrniti. To je bila skrivnost, skrbno varovana med njo in Franom. Zato je šele čez nekaj trenutkov z vzdihom odgovorila:
»Dobro, če že mora biti, potem vam bom povedala, gospod Boris, da se ne boste spozabili in vprašali kdaj po tem mojega bratranca samega. Sonja se zaradi tega ne sme vrniti, ker se njen oče boji snidenja z njo. Boji se ga pa zato, ker ima čisto take oči kakor njena mati in bi ga tako vsak trenutek znova spominjala na nekdanje trpljenje. Ne vprašajte ga, prosim vas, nikoli po tem, in naročite isto tudi vašim staršem.«
»Kako hudo ji vendar mora biti, da ne sme domov!« je vzkliknil Boris in zavzdihnil.
»To ve le ljubi Bog!« ie dejala Marjana in si naglo obrisala solze, ki so ji silile v oči.
»Tudi vam je hudo, gospa Sušniko-va,« je pripomnil Klemenčič.
Prikimala je in nato dejala:
VAN KAIT
SHAMPOON
»Kako zelo rada bi jo spet videla tu!«
»Ali mi ne bi hoteli povedati, kako živi?« je dalje vprašal Boris.
Gospa Sušnikova mu ni smela povedati, da nima s Sonjo nobenih zvez in ve o nji le toliko, kolikor je Franu kdaj poročal njegov bratranec Lojze. Toda Lojze je bil vselej kratek v svojih poročilih. Omejeval se je samo na omembe o njenem zdravju, vzgoji in o denarnih zadevah. To pa je bilo Marjani dosti premalo. In med vojno so prihajala Lojzetova poročila celo le čez Švico in so morala biti strogo omejena le na najnujnejše. Po končani voini je bila pismena zveza spet neposredna, a tega, da vsako Lojzetovo poročilo Frana globoko pretrese in vznemiri, tega ni nihče vedel in niti ne slutil. Da, čeprav ni o Sonji nikoli govoril in ne dovolil govoriti, jo je vendar le prečesto videl v mislih pred seboj, kako ga gleda z očitajočimi očmi. Ob takih trenutkih se je
moral vedno z vso silo pomiriti in si dejati: »Kaj me pa briga ta tuji otrok? Če bi bila moja hči, ne bi bil mogel pretrpeti ločitve.« V svoji odločnosti tako niti samemu sebi ni hotel priznati svojega resničnega trpljenja.
Gospa Marjana Sušnikova je zato odgovorila na Borisovo vprašanje po Sonjinem življenju:
»Godi se ji dobro. Živi kakor da bi bila doma. Ličila se ie zelo marljivo in je pokazala veliko nadarjenost. Zdaj je njenega učenja že konec.«
S tem se je moral Boris zadovoljiti, čeprav bi bil tako rad izvedel še mnogo, mnogo podrobnosti in tudi to, če se še kdaj spomni nanj. Toda ku-ko naj to vpraša? O, pa saj bi mu bila gospa Sušnikova sama tako rada pripovedovala na dolgo in široko o Sonji, ko bi le vedela kako ji je. Saj ni pretekel noben dan, da ne bi bila mislila nanjo, in vedno znova je pričakovala čudež, ki se bo dogodil tisti dan, ko bo Fran Bregant le spoznal, da je Sonja njegova hči in jo bo poklical k sebi
O Sonjini materi Ani ni teta Marjana nikoli slišala nobenih neposrednih novic, skrbno je pa v listih prebrala vsako poročilo o Dušanu Kalanu, katerega umetniška slava je vT-soko' vzžarela in na daleč širila svoj blesk. Listi so objavljali dolga poročila o njegovih koncertih. Tudi njegove slike so se pojavljale od časa do časa v njih. Nekoč je teta Marjana izsledila v nekem ilustriranem časniku tudi njegovo sliko sredi družbe obo-ževateljev in ob strani »njegov« očarljive žene, ki ga stalno spremlja na vseh turnejah«. Teti Marjani se ie zdelo po tisti sliki, da se Ana kljub letom ni nič spremenila. Pred Franom je pa časnik skrila. Ni hotela, dti bi mu tista slika spet odprla staro rano.
Sušnikova je bila vedno veselo Borisovih obiskov, saj takrat je tudi sicer tako mrki Fran oživel. Vedela je, da mu je postal drag, ko da ie njegov sin. Da, saj ga je tudi ona imela rada, toda bilo ji je vendarle hudo, da posveča niemu toliko pozornosti, lastno hčer pa pušča v iuiini in ne dovoli, da bi se vrnila domov Bilo ji je hudo, da ni videla v njegovo srce in ne slutila nirejovih misli.
Vitka in prožna dekle je Intela naglo m lahkotno skozi park. Oblečena je bila v preprosto belo obleko brez vsakih okraskov. Na roki ji je visel na traku širokokrajni slamnik. Vetrc se je svobodno poigraval z njenimi lasmi in ji božal čelo Bila je Sonja Bregantova, ki je bila prekoračila šestnajsto leto starosti.
EVO
PRALNI P*tAŠEK
ttitela je k malemu pavilionu, v katerem sc ie bila vsa pretekla teta vde-lcževala poduka gospodične Berndto-ve, če je le vreme dopuščalo in ji s sestrično Vero ni bilo treba sedeti v grajski sobi. Tudi tedaj je hitela Sonja v paviljon zato. ker je vedela, da jo tam pričakuje njena učiteljica, čeprav se je bila doba poduka že končala. Učenja je bilo konec že nekaj tednov. Sonja in Vera sta se bili naučila vsega, kar je bilo treba, in stara vzgojiteljica se ie .pripravljala na odhod
Dahe vrihodniii
r
□
KULTURNI TEDNIK
Nova obogatitev slovenskega planinskega slovstva
, Slovensko planinsko društvo ie iz-9«lo pred kratkim izbrane planinske jn popotne sni so Josipa W e st ra nod naslovom »Iz domovine in t u -‘•e<, Grafično orikuona kniiea •em U&leliske tiskarne) obsega na straneh 28 spisov, ki so bili d osle i ^zlreseni po raznih številkah in let-'m<ih Planinskega vestnika. Liublian-zvona Slovenskega naroda itd. S* »osebnih milogah ie dodanih še {;! eelosIransUih slik pora in kraiev. r tih Wester onisule. a dnevnik iz (‘'baniie ie opremljen tudi z zcmlie-"'oiii, Ob koneu so seznami in kazala, j Westrovi spisi so zbuiali zanimanje v omenjenih časopisih in časnikih, r- zbrani v celoto, se na uveljavljajo veliko boli in izpričujejo, da ie npM.eli dober opazovalec in opisovalec ho te ter sploh narave. S svoio živo »..JkHlo ume prikazati zanimivo tudi ,'cer mani žilnimi ve nore in_ noti. Ne-J*terj teli sestavkov se uvrščajo sploh iku batboliše v našem planinskem in ^'o&isnem slovstvu. Mimo tega nam «rk n v a io polee domačih še mnoge
h'* ,lepote in zanimivosti: Jaice v fa • Mostar v Hercegovini. Trehevič, ^ovrtiški Klek nemško Zugspitze. Iči z švicarsko Furkg ter dosodiv-<J.ne iz Aihauiie. Spisi iz' domovine jjnisuieip pešpot s Triglava v Ljublia-JVjs Yzoone na Prisojnik. Mojstrovko, u ® *n Golico izlet iz Tržiča v Tržič. Han * Jezerskega preko :Grintavca v ta*."1 k- dvoie vzponov na Mangart, dvjn lnaiki Kočni pohod na Jalovec. » kT P« maniše nore do Notranjskem. t«r » f?11® Savintskih Alp. snmopo-*>« Škrlatici. potovanje na Ojstrico
po novi poti. prvi obisk na Obiriu. Cesarjevo na Stolu, kramlianie o Bocu ter pota na Kokovnico. Kum. zadnjic na Triglav ter čez šišenski vrh po Večni poti. Ta del zaključuje še opis obiska v Aškerčevem rojstnem kraju, ki ima tudi kulturnozgodovinski pomen.
Vsakdo, kdor se zanima za lepoto gora in sploh narave tfer ljubi prijetno opisovanje vzponov, izletov, popotovanj in toplo kramlianie o vseh moeočih zadevah iz sedanjosti in preteklosti. bo z resničnim veseliem pozdravil to vsestransko lepo, izpodbud-no in kvalitetno kniiso ki razodeva na veeh straneh, da io ie napisal široko razgledan pisatelj s čutom za intimno in obenem poučno pripovedovanje. Weslrova knjiga spada med naše najboljše tovrstne publikacije in pomeni znatno obogatitev izvirnega slovenskeca planinskega slovstva. vNai bi izdalo Slovensko planinsko društvo po načrtnem redu še druea podobna dela!
Dom in svet. zbornik I.. 1944. Prvi zbornik 56. letnika »Doma in svetu«
ie zajetna knjiga na 160 straneh z zelo raznovrstno vsebino, tako PO snovi kakor po kvaliteti. Močno ie zastopano
v niem zlasti pesništvo. S pesmimi so zastopani v tem zborniku poleg pokojnega Balantiča še Beličič. Bračko. Dular. Kolenc. Legat Lovrenčič. Šali. Šarabon. Šmit in Žitnik, urednik T. Debeljak ie pa dodal še dva prevoda iz Kasprovicza. Splošno močneiša od poezije ie proza, katero zastopajo Go-lias. Jeločuik. Kociper. Majcen. Novak in Simčič. Janez Jalen obiavlia odlomek svoje nove drame »lloža mocota«. Znanstvene spise so prispevali: Bačer z odlomkom iz Gregorčičevega življenjepisa »Gregorčičeva mladost«. Anton Deboliak s spisom o Tirtaiosovih boiuih vžigankah. Tine Debeljak z razpravo o Balantičevem zasnutk« venca sonetnih vencev. Jevnikar t razpravljanjem o vprašanju izvirnosti Slomškovega »Blažeta in Nežice«. An Um
Vodnik pa z obravnavo Robbove oltarne arhitekture. V Razgledniku so ocene nekaterih novih knjig slede pa še Zapiski z raznoterimi aktualnimi prispevki. Ilustrativni del predstavlja izključno grafiko mladega Marijana Tršaria. Zbornik ie do uvodnem sestavku posvečen spominu stoletnice roistva pisatelia Josipa Jurčiča.
Smrt igralca in režiserja Jožeta Koviča. Prcišnii ponedeljek ie nenadoma umrl član naše ljubljanske Drame. igralec in režiser Jože Kovič. Rojen v šiški, se ie po končanih študijah posvetil gledališču in poslal pozneje prvi režiser in eden vodilnih igralcev mariborske drame, kier ie deloval
SLIKE. F0T0GRAFIIE, GOBELINE
LJUBLJANA,
Wo!fcva
dolgo vrsto let. Leta 194t. ie prišel v Ljubljano, kier se ie prav tako uveljavil kot režiser in igralec. Bil ie človek izrazito umetniške narave, gledališki entuziast, a tudi neumoren delavec. Kot režiser se ie razvil iz prvotno ekspresionistične v realistično smer. Kot igralec ie ustvaril vrsto markantnih likov. Slovenska gledališka umet. nost ie izgubila z mi m vidno osebnost.
Nova zbirka Gradnikovih pesmi. V založbi »Klas« (Žužek) izide te drii nova -birka'pesmi Alojza Gradnika. t»Pojoča Ijri«-. v kateri, ie zbral naš veliki pesnik uvoio nainoveišo. v marsičem tudi aktualno poeziio. O zbirki bomo po izidu še poročali.	in
HUMOR
On je kriv
»Pred dvema tednoma sem vam posodil dežnik, pa ste mi ga šele danes vrnili!«
»Že res, a tega nisem jaz kriv. Saj veste, da je ves teden deževalo.«
Ni ga prav razumela
Pisatelj svoji ženi: »Draga žena, tabo ne more iti več dalje. Saj niti za peresa ne zaslužim.«
Zena: »No. no, tako hudo pa spel ni.«
Pisatelj: »Mislim namreč peresa na tvojih klobukih.«
Zmerom isti
Mož: »Ko bom umrl, me daj sežgali. To je moja želja.«
Zena: »No, to je čisto tebi podobno. Saj tudi v življenju zmerom puščaš pepel za seboj.«
Moderna nv.v»ta
»Očka, kaj mi boš dal za doto?«
»Za doto? Saj sploh ne vem, da si ZRročena.«
»Oh, očka. zakaj pa ne bereš dnevnikov?«
Zna si pomagati
»Že nekaj noči tako megleno sanjam,« toži gospod Brenta svoji ženi.
»Pa si pred spanjem natakni naoč; nike,t ga pouči žena, »Saj veš, da si kratkoviden«
Med prijatelji
»Kaj, ti ne piješ več?«
»Veš. moram se krotiti. Če pijem, potem zmerom iz nosa krvavim.«
»Da, da tudi jaz imam hudo ženo.«
Otroška
Janezek je bil prvič v šoii. Ko pride opoldne domov, ga vpraša mati:
»No, Janezek, kako je bilo? Ali te je gospod učitelj kaj vprašal?«
»Da,« odgovori Janezek. »Vprašal me je, kje stanujem, kako se pišem in kdaj sem se rodil. Vse sem vedel, samo na zadnje vprašanje nisem znal odgovoriti.«
»Janezek, saj vendar veš, da »i se rodil 15. aprila.«
»Joj, torej prav na moj ro»tni dan«« se začudi otrok.
Ga ni doma
»Zelo žal mi je, gospod Korenček, a mojega moža ni doma.«
»Kdaj se pa vrne?«
»Proeim, počakajte trenutek, ga bom takoj vprašala.«
Upravičena jeza
»Zakaj pa ne pozdravljaš našega gospoda zdravnika?« vpraša neki podeželan vaškega gostilničarja.
»Zato, ker nii je odjedel stalnega gosta. Mož je vsak dau pri meni popil pol litra viua, zdaj mu je pa zdravnik predpisal samo šabeso
Vino vlije pogum
Gospod Žolna se zvečer nekoliko okajen vrača po stranski utici iz gostilne domov. Na ovinku mu zastavi pot črna postava, nameri mu retplver na prsi in zavpije:
»Denar ali življenje!«
»'Ali se norčujete, gospod?« ga vpraša 'Žolna. '
»Nikakor, čisto resno mislim,« odgovori zločinec.
»Potem imate srečo,« dč Žolna, »za šale nisem namreč prav nič vnet «
Ali tudi ti iščeš srečo?
Ali si tudi ti med tistimi, ki venomer tekajo za srečo, jo love ko prekrasnega metulja, in naposled izmučeni omahnejo, ko vidijo, da jim metu/j zmerom znova pobegne. Ah si tudi ti venomer ponavljaš: »Srečna hi bila, če bi mogla oditi na dopust...h »Ko bi imela svoj dom, otroke, moža...!« »Če bi imela veliko denarja...!«
Ti večni gradovi v oblakih, ki so vsaki tako daleč, zakaj zmerom si jih želi samo toliko časa, dokler jih nima, niso nič kaj zdravi. Tako namreč potekajo dnevi in leta v pričakovanju nečesa, česar v resnici ne bo, a vendar si z lovom za tem grenimo življenje. Kako napak trdiš, ko praviš, da bi šele tedaj tvoje življenje bilo srečno in vredno življenja, če bi dosegla to, po čemer tako hrepeniš. Če boš namreč na lepem dosegla tisto veliko, prej nedosegljivo srečo, boš razočarana klonila glavo, vedoč, da je bilo vse tekanje za srečo zaman, ali boš pa na lepem zagledala pred seboj spet drug svetal cilj, drugo »srečo« in že v naslednjem trenutku tekla za njo ko za stavo.
Neki modrec je napisal: »Sreča je v tem, da nimamo venomer novih želja!« Ta mož je spoznal umetnost življenja in znal ceniti sedanjost. Dokler neprestano hrepenimo samo po višjem, nedosegljivem, dokler hočemo naše vsakdanje življenje narediti bolj in bolj prijetno in nam nikdar ni dovolj, dokler so n"še potrebe nedoseg-
NAS NAUKADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tei rubriki plačamo 10 lir
Zelenjavni riž
Skuhaj na nol nekai glavic kolera-!>ic. koreniček. eno mam bučko tzu-keto) in nekai craha. Ko se ohladi, zreži kolerabice. koreniček in bučko na nrav tanke rezine. V kozici zaru; meni na maščobi čebulo in li dodai potrebno količino riža. malo popraži in dodai /.rezano zelenjavo. i<avri0 žličko paradižnikove mezce (se bolite je če dodaš rezine svežega paradižnika). malo ocvirkov, sesekaneca Peteršilja in česna, soli in nonra. Vse to dobro premešai. zalii z vodo in dai v peč. kjer nai se kuha nol ure. Servira! s solato	y.	“•
Fižolova torta
Skuhaj 35 dks fižola in ca zrnelji na mesoreznici. Posebej speni 1 žlico maščobe 1 rumenjak, po okusu sladkorja (ali za sladkorno bolne saharina). 1 vanilij sladkor, noževo konico citronata. dodai. ko ie soenieno lOdkc moke. 1 pecilni prašek sneg eneca beljaka in kozarec vode. Ko si vso to zmes dobro premešala, dodai se zmleti fižol stresi v namazan tortni model in peci V« ure. Pečeno prereži in namazi z marmelado.	K.	V.
Honorar za objavljeni recept dvic; nete lahko takoi po obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Prispevke naslovite na Uredništvo >I)ružinskesa tednika« Kotiček za praktične eospodinie. Ljubljana. I ustni predal 253.
Dva nasveta za zdravje in lepoto
1. Gnojen mozolj na nosu ali na če: lu marsikateri ženski za več dni skazi obraz in ii areni življenje. Taksnega mozolja ne smete stiskati, ker se on tem kai lahko okužite in prenesete mozolj se na druge dele obraza Ce se vam naredi cnoien mozoli. pomočite košček vate v zelo vročo vodo in ca položile nanj To ponovite nekajkrat in mozoli bo dozorel in se sam od sebe predrl. Potem ranico namažite z alkoholom in io pustite na miru. Drugi dan se bo naredila krasta, naslednji dan na o mozolju ne bo ne duha ne sluha vec
2. Ječmen na očeh se nairaisj dela mladim ljudem. Ker ie zelo neprijeten in precei dolco traia. se ca vsak boii. Kočar ta nadloca večkrat obišče in ie ne more odpraviti nai sre k zdravniku ker ie prav cotovo slabokrven in od teca izvira nevšečnost, Če «e vam pa iecinen poredko naredi, morate paziti. da se ne okužite. Tedai ko ječmen nastaja in ie zatekla samo veka. si pomagajte s strokom česna. Izberite takšneea ki ima zelo veliko soka potem pa z njim narahlo drcnite oteklo me«to. Veka vas bo takoi nehala srbeti. a začela vas bo boleti in oko se vam bo solzilo. A ne strašite se teca. temveč stisnite zobe in mislite na to, da proeaniate ječmen. Če boste veko. tedai ko bo začela otekati, po večkrat na dan nadrcnili s česnom, se ječmen prav cotovo ne bo naredil.
ljive in večje od razpoložljivih sredstev, ne bomo zadovoljne.
Steča je sedanjost, sreča je preteklost, a nikdar naj ti ne bo sreča pri-hodnjost! Skušaj biti srečna ali vsaj zadovoljna ta trenutek, to uro, la dan. Ne stokaj in ne misli, da ti bo šele prehodnji dan prinesel zaželeno srečo. Pomisli na to, da moraš izrabiti vsak dan, ker se ti nikdar več ne bo povrnil, pa najsi je bil že lep ali razočaranja poln. Prisili torej usodo, če ti je še tako nenaklonjena, da ti podeli vsaj drobec onega zadovoljstva, ki ga pričakuješ in ki ga smeš pričakovati. Bodi srečna in zadovoljna v uživanju malenkostnih dobrin, saj te bodo velike prav gotovo razočarale.
Sreči se najbolj utegneš približati z delom Tem bolj se mu boš posvetila, tem bolj boš varna pred razočaranji. Delo ti daje priložnost, da osredotočiš vso svojo osebnost, da okrepiš svojega duha in najdeš v njem mir in zadovoljstvo. To zadovoljstvo ie prava sreča.
Ne čakaj sreče, da ti sama pade v naročje! Skušaj si jo sama pričarati s tem, da pomagaš drugim, da delaš, stojiš sama v ozadju in seješ vse naokrog zadovoljstvo. Če boš tako ravnala, se li sreča ne bo izmuznila iz rok. Ostala bo pri tebi in se naselila v tvoje srce. Vsi, ki le poznajo, jo bodo opazili na tvojem obrazu, v tvojih očeh. S srečo na obrazu boš hodila po svetu in jo sejala še drugim, ki še niso našli prave poti do nje.
lice. To drži. Otrok brez dišav, pudra in drueih lepotilnih dišečih snovi diši. kakor cvetlica na polju, ker mu ta prijeten voni daie narava sama.
Tudi ko človek doraste. niecovo te-
lo.	če ie zdravo, razširia prijeten voni. ki izcine samo tedai' če so dovoli ne umiva in se le preveč nadišavlia z umetnimi pripomočki. Parfumi posebno poleti vse premočno diše iu naravni voni člc.veške kože tako temeluto zamore. da ca sploh ni voč opaziti. v
Ženska, ki hoče ucaiati in privlačevati. nai torej posebno v poletni vročini. svoie telo po večkrat na dan umiva z navadno vodo in milom. Če se bo potem dosti cibala na soncu in svežem zraku bo kmalu lahko sama ugotovila da tudi njena koža priietno diši. Če že hoče nekoliko poudariti »svoi vonii. potem nai se osveži s kolonislcp vodo. ki Pa ne sme pretirano dišati.
Tudi ustni votlini mora^ posvečati iz isteca vzroka veliko pažnie. Trikrat na dan naj si zobe temeljito zdrsne z dobro ščetko, ki nai ne bo prevelika, dn nai bodo na niei ščetine porazdeljene v loku. Zobne kreme so dobre in koristne predvsem zato. ker razkuzu-ieio usta in priietno osvežujoče dise. Zavedajte se. da nič boli ne odbiia. ko ženska, ki ii iz ust neprijetno diši.
Pereči pioblem o nošnji klobukov
Zenske navadno znaio izbrali pravi klobuk k obleki ne znaio ca pa izbrati za pravo priložnost. Poeosto si po-sade na clavo klobuk s širokimi okraii in zvečine še z visokimi peresi prav tedai. ko ie to naimani potrebno in soljudem v napoto.
Ženski klobuki so v cledališčih. kinih in na koncertih že od nekdai kamen spotike. Kliub večkratnim opozorilom se pa ženske še do dan.esjiiso navadile, da bi si za takšno priložnost posadile na clavo klobuk ki bi drncih cledalcev ne motil, ali pa ca kratico malo odložile v sarderobi.
ženske nai se zavedajo, da ie ne samo smešno in odvratno temveč tudi nevljudno da prav nič ne Gledajo na to, da s svojim prevelikim smislom za lepoto klobuka, oviraio in motiio one, ki sede za njimi ali ooles niih. Klo; buk s širokimi okraici se morda . tei ali oni res poda. tudi_ pero na niem ustreza modi. a nositeliica nai se zave. da sme obleči takšen klobuk za večerni sprehod no mestnih ulicah ali za prireditve na prostem, nikdar Pa te-
Tudi to je važno
Nekatere ženske so na pogled simpatične. da celo lepe. a ko pridem« v njihovo neposredno bližino, nas neprijetno dirne v nos voni. ki ea ne moreni« prenesti in nehote stopimo *■ korak nazai. Najsi že prihaia ta zoprni voni iz lepotičnih ust ali z ostaloaa telesi«. zmerom ie enako zoprn in odbija
Otroški zdravniki, pa tudi matere trde. da dojenček tedai. ko ie okopan, pri ietno diši. kakor da bi vonjali cvet-
KRZNENE PLAŠČE
lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje
Krznarstvo Rot, Mestni trg 5
Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo
dai. ko sre v gledališče, kino ali na koncert. Ce takšen klobuk med predstavo ne sname, liudie za nio upravičeno godrniaio sai moraio venomer obračati i»lavo in vendar namesto na oder vidiio pred seboi zmerom samo nien klobuk.
Kadar sre ta ali ona v kino. mt koncert ali v sledališče. nai si torei posadi na clavo maihen klobuček ali čepico brez peres in brez visokeca oclav-ia. To velia seveda samo z« tiste ki klobuka nikakor nočeio sneti. češ. da nimaio lepe pričeske. Vsekako bi pa tem rada povedala, da se zaradi njenih nenakodranih las prav nihče ne bo vznemirjal in ie soloh opazil ne bo. če bo Pa imela na slavi klobuk, cez katerega ni m otroče videti na oder. se jo bo oa vsak zapomnil in vsakomur se bo zdela nevljudna in zoprna.
Okna zaklonišč morajo biti pioti zračnemu pritisku zavarovana vsaj z deskami, med katere vsujemo peska. Se boljši so pa hlodi.
Y\
(0
(Ti (rije modeli io risani lirečno ca »Družinski tednika m niso bili Se objavljen!)
Tri praktične obleke za kopanje in poletno vročino. V njih se bosfe zelo dobro počutile. Prva je iz belega platna. Hrbet je izrezan in si ga lako mimogrede lahko sončimo. Če k njej oblečemo jopico, kakršno vidite na drugi sliki, je obleka uporabna za izprehode po mestu. Posebno jo poživlja širok pas. Tretja obleka na naši sliki je sestavljena iz krila, ki se zelo visoko v pasu zapenja, in iz bluze, ki je črtasta in brez rokavov. Primerna je za kopanje in kolesarjenje.
Lepofni nasveti mladim dekletom
O mozoljih, zajedavcih, rdečem nosu in dlačicah
Čeprav smo v našem listu že večkrat pisali o vseh nevšečnostih, ki navadno tarejo mlada dekleta, smo v zadnjem času spet prejeli več pisem s prošnjo, naj jim svetujemo, kaj naj store, da ne bodo imele na obrazu polno zajedavcev in mozoljev, da se jim ne bo svetil nos ko prijatelju dobre kapljice in jim ne bodo pod nosom in po bradi poganjale nadležne dlačice. Naše bralke bodo v tem članku našle odgovor na vsa zadana vprašanja.
Mozolji in zajedavci, ki so posledica razširjenih znojuic, se zlasti delajo onim, ki imajo premastno polt. Posebno trpe zaradi njih dekleta v razvojni dobi. Tem lahko v tolažbo povemo, da bodo vse te nevšečnosti s časom prešle in jim z dvajsetimi let; ne bodo delale vec težav. Sicer pa takšno polt negujemo takole:
Enkrat na teden parimo obraz nad zavretim kamiličnim čajem, in sicer pet do deset minut. Ko čutimo, da je obraz od pare dobro pregret in so znojnice odprte, vzamemo čist robec in ga ovijemo okrog prstov, potem pa iztiskamo črne zajedavce. To delamo narahlo, torej ne s pritiskom! Ko smo iztisnile vse zajedavce, si najprej obraz otremo z alkoholom, potem se pa umijemo v mrzli vodi, da se bodo znojnice spet zaprle. Če je polt po tem postopku zelo suha. jo namažemo s kremo.
Mozolje, posebno če so gnojni, ne smemo iztiskati, ker nevšečnost tako le še poslabšamo in nanesemo mozolje še na zdravo kožo. Pač pa moramo takšno polt dvakrat na teden umivati s katranovim milom, si jo večkrat otirati z alkoholom in posipati z navadnim belim riževim pudrom. Dobre so menjajoče se mrzle in tople kopeli, ki sme. jo trajati samo eno minuto, vendar koristijo samo onim. ki imajo sicer bledo polt. Ona dekleta, ki trpe za rdečico, takšnih kopeli nikakor ne smejo delati, pa tudi s katranovim milom naj se umivajo samo enkrat na teden, ker se jim bo rdečica sicer še povečala.
Rdeč, svetlikajoč se nos povzroča marsikateri mladi glavi velike skTbi. Pri tej nevšečnosti moramo najprej ugotoviti dvoje: ali je nos rdeč zaradi majhnih, komaj vidnih krvnih žilic, ali je pa rdečica kakšnega drugega izvora. Če opazimo na nosil rdeče žilice, potem nam nobeno domače zdravilo in nobena kopel ne bo pomagala. V tem primeru je najboljše, da takoj odidemo h kozmetiku, ki nam bo žilice odstranil s pomočjo elektrolize. Če je pa rdečica kakšnega drugega izvora — morda nam jo je pustila ozeblina — jo odpravimo s tem, da nos večkrat na teden umivamo z bencinom in pazimo, da ne zauživamo prevročih jedi in pijač in skrbimo za redno prebavo. Sicer si pa to nevšečnost prav lahko zakrijemo * dobro izbranim pudrom. Svetlikajoč se nos odpravimo s tem. da ga čim večkrat mažemo z mastnimi kremami.
Nadležnih dlačič ne moremo trajno odpraviti s kremami. Če so tanke in svetle, jih utegnemo odpraviti s 5-od-stotnim vodikovim prckisom, s katerim jih večkrat mažemo. Tako bodo poslale čedalje Ix>i| krhke in bodo naposled odpadle. Ce bi pa to ne pomagata, j« najboljSe, da greste h kozmetiku, ki vam jih bo brc* bolečin od-
pravil s pomočjo elektrolize. To vas ne bo dosti stalo, a dlačic boste rešeni za zmerom.
Za vse tiste, ki imajo mozoljasto, nečisto polt, velja tole staro navodilo: Pazi jo naj, da bodo imele redno prebavo, jedo naj dosti sadja in zelenja, ve in zauživajo vsak dan drobec kvasa. bodisi na vodi ali kar samega.
Olrok poirebuje počitka
Otroci po navadi zvečer nič kai radi ne čredo v posteljo, zjutraj pa potem ne morelo o nravem času vstati. Oe mati njihovi želi.i usodi in iih zvečer ne spravi v postelk). se ii to potem zjutraj maščuje.
Narava brezpogojno zahteva svoie in se otroku ure spania. ki iih ie zamudil, a iih niecovo doraščajoče }elo potrebuje. moraio maščevati. Mnoci zdravniki no pravici pripisujejo večii pomen zadostnemu sbaniu ko zadostni hrani.
Otrok nai vsak večer leže k počitku ob istem času. Pred spanjem nai ne posluša razburljivih pocovorov ali pripovedk o strahovih in podobnem. Če mu ie namreč v razeovoru z odraslimi kai neiasno ali mu pa celo zbuja strah, potem v postelji o tem razmišlja in ne more zaspali. Če ie otrok že večii in hodi v šolo. nai mu pred spanjem mati tudi brania ne dovoli.
Otrok ne sme večerjati šele tik pred spaniem. temveč zmerom vsai eno uro prei. Matere veliko sreše tudi s tem. da puste otroka po cele dneve skakati
I
odvajalno sredstva
okroc asvečer Pa mora opravljati potem še razna dela. ali pisati šolske natoee.
Za dober uspeh v šoli potrebuje otrok mnogo več spania kakor odrasel človek. Dojenček tako in tako prespi ves dan. nekoliko starejši otroci oa nai spe dvanaist ur. šele ko otrok dopolni osmo leto. mu zadošča deset ur spania.
Soba. v kateri otrok spi. nai bo zme rom zračna in obrnjena tako. da ne prihaia zvečer in zjutraj vanio preveč šuma in ropota. Ko otroka položimo zvečer v posteljo, sami pa še ostanemo pokonci, moramo paziti da ne loputamo z vrati in tudi sicer ne povzročamo ropota, ki bi otroka motil m sa oviral pri spaniu.
Hišni gospodarji! Ravnajte se po navodilih hišnega starešine, ki je predstavnik zaščitnega oblastva in odgovorni organ za zaščito v vašem poslopju.
Kako gospodinja sama naredi osel
Napisal Josip Štrekeii
Količina octa. ki ie v sedaniem času določena družinam, ie vsekako i’!e' majhna. Izredne razmere so. katerim se moramo prilacoditi. Ker so »i c<y spodinie doslej nabavljale ocet v trco- ; vinali v poljubni množini, ni iitn ; skrb. da bi si ca izdelavale v lastnem j gospodinjstvu, kar bi bilo boljše 1* Gospodarskih in zdravstvenih ozirov. ; V sili in potrebi postane človek ' naidli#r. Mnoco novotarij se poslu«*' ieio cospodinie v sedaniem času. katerim niso biie v mirnem času dostopne. Zakai ne bi poskusile priprav- i liati ocet. Tiste, ki premorejo večje količine sadia in grozdia. bi ca lahko pripravljale tudi za prodajo. Kose ii® to enkrat posreči, ne bodo več segaj® po tovarniškem octu. 0 tem se ie ze razpravljalo z besedo in potom tiska, a nasvetom so sledile le redke cospo-dinie.	m
Ocet. ki ca prodajajo trgovine, i® tako imenovani lesni ocet. Napravljalo ca. da vodi primešaio nekoliko barv® in tri do štiri odstotke ocetne kislin® (esence). Ta ie na strupena. V nja11 množini tak ocet sicer prenese človeški organizem, koristi pa mu ne-Vse drusačen pa ie ocet. ki nasta.n® po vrenju (kipenju) iz sadneca in vinske ca soka. Sladkor, ki ie v sadiu. spremene kvasne clivice prilično polovico v ocliikovo kislino, ki izpuhti i° polovico v alkohol, ki Pa ostane * moštu. To pretvarjanje se naiusnes-neie vrši pri toplini okoli 20° C. Cim več sladkoria ie v sadju, temveč alk«: hola nastane v tekočini. Vendar vec. kakor 28 °/o sladkoria ne moreio kvasne clivice pretvoriti. Toliko sladkoria Pa nima nobeno sadie. od crozdia na le nekatere vrste v dobrih letinah in rozine, iz katerih po sušenju večina vode izhlapi, sladkor pa ostane boli' zgoščen. Kolikor ie nad 28 °/o sladkoria v moštu, ostane prost, nerazkrojen. zato ie nastalo vino močno i° sladko.
V alkoholno tekočino se naselijo i* zraka ocetne clivice. ki predelaio alkohol v ocetno kislino. To se vrši nai-hitreje Pri toplini 25 do 30° C. Viši? ali nižia toplina sta manj ucodm-Tako nastane iz vina ali iz sadnosf* mošla ocet. Za dober ocet zadostni®
6 do 8°/« sladkoria. Toliko množino pa ima zrelo sadie. Zeleno sadie iina premalo sladkoria in preveč kisline. Ta kislina na ni ocetna, temveč sadna (iabolčna), ki nima z ocetno nič skupnega. Sai ie tudi drucačneca okusa.. Napačno ie mišlienie nekaterih, k' meniio. da ie kisio. nezrelo sadie dobro za ocet.
Ocet napravljamo iz vsega pečka-steca. koščičasteca in iacodičasteča sadia. razen iz ivaniica crozdičia n) kosmulja. To iaaodičie ima preveč ialM>lč,ne kisline. Za napravo octa iz teli treba dodati v sok dvakratno množino vode. da se kislina razredči in tei mešanici vsai G°/o sladkoria. Ciin boli zrelo ie sadie. tem več sladkoria vsebuie in tem mani jabolčne kisline, kar ie za dobroto oota ucodno.
Ker ie snaca važen pocoi pri tem delu. zato sadie operemo, nacnito obrežemo. iz piškoveca iztrebimo črvo-iedino ter tako osnaženo zmeljemo tf sadnem mlinu, če teca ni pri rokah, ca pa stolčemo. Tako zmaščeno sadie pustimo, da povre. t. i. da se sladkor pretvori v alkohol. Ob vrenju Se tropine dvieneio na površje in vsled_ kemičnega pretvarjanja tudi ocreieio. kar je ucoduo za ocetne clivice. ki se naseliio in razmnožujejo,.na tropinah in potom teh tudi v tekočini. Ko pa iz preveč seeretih tropin izhlapeva tud; alkohol, oviramo to da dva- do trikrat na dan potlačimo tropine pod mošt. ali pa da spodai mošt odtakamo in ea vrhu tropin v posodo zlivamo-
Ko vrenje poneha, mošt odtočimo v primerno d o sod o in tropine oprešamo. Za večie množine izberemo sode. za manjše pa večie steklenice ali Pa emajlirane clinaste lonce. Zaradi pospeševanja kisania nai ima prostor okoli 30" C toplote. Po 6 do 8 tednih se kisanie dovrši. Ako po dokončanem vreniu dodamo nekoliko vinskeca ali sadneca mošta, ali če zalijemo brozgo v skisan sod. se kisanie (pretvorba alkohola v ocetno kisi'110' ®e prei dovrši. Nikar Pa se ne sme dodati strupene tovarniške ocetne esence.ali octa. ker ta zamori delovanje ocetnih clivic. Ko sp ocet očisti, ca pretočimo, da izločimo drožje (sesedlino) ter i»a od-slei hranimo na liladnem. Dolco na drožiu se nahaiaioči ocet se pokvari.'
Uspešno napravljamo ocet tudi iz crozdnih in sadnih tropin. Po opre-šaniu iih razdrobimo in vložimo v kad. Čim mani so oprešane. tem bo lise so. ker vsebnieio več sladkoria. Na tropine naiiiemo zmerno količino, mlačne vode. lzlužen sladkor pokipi in alkohol se pod vplivom ocetnih clivic_ spremeni v ocetno kislino. Po končanem kipenju pretočimo, tropine onrešamo in ravnamo dalie. kakor ie navedeno pri napravi octa iz sadia
V malem se da dober ocet napraviti tudi iz sadnih odpadkov t. i. i* olupkov in peščišč. ki iih v kuiiinU dobimo ob pripravlianiu kompota, le spravljamo v leseno, emajlirano ali slinasto posodo, ter dolivamo le toliko mlačne vode. da so odpadki pokriti. Čim več odpadkov namečemo v posodo, toliko več vode dolivamo, vendar ne preveč, ker iz vode ne nastane ocet. Posodo držimo v kuhinii na toplem. Da se ne opraši. io odenemo • snažnim prtom. Ko ni več odpadkov, ali ko se nabere primerila, količina, tropine stisnemo in ocet sačimo /precedimo) skozi tkaninasto vrečo Ko sa očisti, ca pretočimo.
Dokler tekočina ne povre in »e «• skisa, ne smemo oogod neprodusn® pokriti oziroma zamašiti, temveč t® odeti, da ima zrak dostop. Trdo zamašimo posode, ko ie kisanie dovršeno ko ocet hranimo v hladnem prostoru.
Herausgeber: K. Bratuša, Journalist; verantwortlicher Ljubljana. — Uda!.. K. ratv'*, novinar:
er Redakteur; H. Kern, JournaliM; Druoker*: Merkur. A. O. in Ljubljana; flir die Druckerei veran^oKUoh: O. JJatek - •»<> i® ; odgovarja H. Kern, novinar; U»lu ti*kama Merkur d. d, v Ljubljana; ta tiskarno odgovarja O Mitialek — val * Ljubljani