222 The effect of the rest period between repetitions and series on the chosen parameters during snatch training - case study Abstract Previous research shows that cluster sets are potentially applicable training methods if an individual wants to perform a higher volume of techni- cally sound Olympic lifts. In addition to that cluster sets should enable weightlifters to execute repetitions within the given set while lowering maximal power output and velocity losses. This case study of a successful and well-experienced Slovenian weightlifter assessed how four different training protocols affect the technical parameters of snatch. To do that, we have looked at previous research and created a comparable individualized snatch technical model. Since the subject performed lifts with 80% 1RM, we have also checked the differences between the parameters of these lifts and already established frameworks of maximum lifts closer to 100% 1RM. We found that the presented protocols have different effects on the snatch technical execution. The second protocol with cluster sets and a 3-minute break between series with two repetitions proved to be the most suitable for maintaining optimal technical snatch performance. The fourth protocol, which also included cluster sets and a 3-minute rest between sets of four repetitions, was also shown to be effective if performed with fewer sets. Based on our results, we conclude that differences are present at 80% 1RM compared to maximal attempts from a technical snatch point of view and should be studied more closely in the future. We believe that for a correct analysis of the technical parameters of lifts, it is crucial to interpret only those concerning the individual‘s anthropometric characteristics. Finally, we found that complex 3D kinematic analysis is superior for precise and detailed analysis. Keywords: Olympic weightlifting, snatch, power, training of Olympic weightlifters, cluster sets. Izvleček Serije s prekinitvami so na podlagi raziskav potencialno uporabna trenažna metoda za izvedbo večjega volumna kakovostno izvedenih olimpijskih dvigov. Poleg tega je teore- tična prednost serij s prekinitvami tudi izvedba večjega števila dvigov v seriji ob manj- šem upadu dosežene največje moči in največje hitrosti. S študijo primera uspešnega in izkušenega slovenskega dvigalca uteži smo želeli ugo- toviti, kako štirje različni vadbeni protokoli vplivajo na tehnično izvedbo potegov. Zato smo oblikovali individualiziran model obravnave tehnične izvedbe potegov, primerljiv s predhodnimi raziskavami. Merjenec je izvajal potege z 80 % 1 RM, na podlagi česar smo analizirali tudi razlike glede na že ugotovljene vrednosti tehničnih parametrov potegov višjih intenzivnosti, bližje 100 % 1 RM. Ugotovili smo, da imajo predstavljeni protokoli različne vplive na tehnično izvedbo po- tegov. Kot najprimernejši z vidika optimalne tehnične izvedbe se je izkazal protokol, ki je vključeval serije s prekinitvami z dvema ponovitvama in triminutni odmor med serijami. Ob manjšem številu serij so uporabne tudi serije s prekinitvami s po štirimi ponovitvami in triminutnim odmorom med serijami. Na podlagi naših rezultatov sklepamo, da so s tehničnega vidika izvedbe pri 80 % 1 RM določene razlike v primerjavi z maksimalnimi poskusi, ki so bližje 100 % 1 RM. Menimo, da bi bilo treba te razlike v prihodnosti natanč- neje preučiti. Ugotavljamo, da je za korektno analizo tehničnih parametrov dvigov ključ- no upoštevati posameznikove antropometrijske značilnosti. Nazadnje izpostavljamo, da bi bilo za natančnejšo analizo optimalno uporabiti sicer zahtevnejšo in kompleksnejšo tridimenzionalno (3D) kinematično analizo. Ključne besede: olimpijsko dviganje uteži, poteg, moč, trening olimpijskih dvigalcev, serije s prekinitvami. Janez Konjar, Matej Supej, Peter Lombergar, Igor Štirn Vpliv dolžine odmora med posameznimi ponovitvami in serijami na izbrane parametre pri treningu potega – študija primera Fotografija ki se nanaša na vsebino članka - Lastni arhiv raziskovalna dejavnost 223 Seznam kratic in oznak PR1 – prva meritev oziroma merilni protokol PR2 – druga meritev oziroma merilni protokol PR3 – tretja meritev oziroma merilni protokol PR4 – četrta meritev oziroma merilni protokol Pon1 pov – povprečje prvih ponovitev v seriji Pon2 pov – povprečje drugih ponovitev v seriji Pon3 pov – povprečje tretjih ponovitev v seriji Pon4 pov – povprečje četrtih ponovitev v seriji PonS pov – povprečje vseh ponovitev Prot 1/2 – prva polovica ponovitev v protokolu Prot 2/2 – druga polovica ponovitev v protokolu ID poteg – model »idealnega potega« v z_max – maksimalna dosežena vertikalna hitrost droga P max – maksimalna dosežena izhodna moč z max – maksimalna dosežena višina trajektorije poti droga z s – višina sprejema droga z d – razdalja med zmax in zs x 1 – vodoravni odmik do konca faz vlečenja x 2 – vodoravni odmik med točko x1 ter najbolj anteriorno točko po koncu drugega vleče- nja x loop – vodoravni odmik med najbolj anteriorno točko po koncu vlečenja in točko zs x net – vodoravni odmik med izhodiščem trajek- torije in točko zs a z_max – maksimalni doseženi vertikalni pospešek droga z smer – navpična smer x smer – vodoravna smer, anteriorno oz. poste- riorno y smer – vodoravna smer, levo oz. desno „ Uvod Poteg je ena izmed dveh tekmovalnih di- sciplin v olimpijskem dviganju uteži, pri kateri dvigalec olimpijsko ročko in breme na njej z neprekinjenim gibom dvigne od tal do položaja nad glavo. Na tekmovanju dvigalci izvedejo tri posamezne potege, pri čemer šteje le uspešen poskus z največjo težo. Večje premagano breme je posledič- no glavni cilj trenažnega procesa v olimpij- skem dviganju uteži. Ker gre za šport moči, imajo ključno vlogo za uspešno izvedbo dvigov njihova tehnična izvedba ter posa- meznikove hitra in največja moč, gibljivost in stabilnost (Kono, 2001). Poteg je tehnično in z vidika absolutne intenzivnosti zahtevna naloga, ki je po- sledično močno podvržena utrujenosti (Sheppard in Triplett, 2016) in narekuje spe- cifično prilagoditev trenažnih protokolov. Everett (2016) in Zatsiorsky (1992) kot naj- primernejši obseg za trening tekmovalnih olimpijskih dvigov opisujeta 1–3 ponovitve v seriji, pri čemer Zatsiorsky ugotavlja, da največji del treninga tekmovalnih dvigov profesionalnih dvigalcev predstavljajo seri- je s po dvema ponovitvama. Z vidika naj- pogosteje uporabljene absolutne intenziv- nosti avtorji navajajo dvige pri 70–90 % 1 RM. Bompa in Buzzichelli (2014) navajata, da so dvigi v trenažnem procesu najpo- gosteje izvedeni z bremeni, ki predstavlja- jo 70–80 % 1 RM, medtem ko Zatsiorsky (1992) navaja, da so 35 % treninga sovjet- skih profesionalnih olimpijskih dvigalcev uteži predstavljali dvigi intenzivnosti 80–90 % 1 RM. Ključen podatek, ki ima prav tako pomemben vpliv na intenzivnost treninga, je količina odmora med posameznimi seri- jami in tudi ponovitvami. Ammar idr. (2018) so ugotovili, da je 3-minutni odmor med maksimalnima serijama z eno ponovitvijo naloga in sunka učinkovitejši z vidika ohra- njanja pravilne tehnične izvedbe in generi- ranja izhodne moči kot 2-minutni odmor. Optimalno vzdrževanje izhodne moči, ko govorimo o večjem številu serij določene vaje, dosežemo z odmori v trajanju 3–5 mi- nut med serijami (de Salles idr., 2009). Ponovitve v posameznih serijah so teore- tično lahko izvedene kontinuirano ali pa prav tako z določenim vmesnim odmorom v trajanju 5–45 sekund (Haff idr., 2008), kar imenujemo serije s prekinitvami (angl. Clu- ster sets) oziroma ločene ponovitve. Konfi- guracije serij s prekinitvami, kjer je trajanje odmora med ponovitvami 5–15 sekund, sicer težje prenesemo v tekmovalno olim- pijsko dviganje uteži, saj trening celotnih dvigov načeloma vključuje le izvedbo kon- centričnega dela. To v praksi pomeni, da dvigalec po fazi vstajanja iz počepa drog izpusti in pusti, da prosto pade, še posebno če govorimo o dvigih višjih intenzivnosti. Tako od trenutka, ko dvigalec drog izpusti, do naslednje ponovitve v seriji navadno preteče 5–10 sekund. Ta časovni interval lahko štejemo za pričakovan in normalen v okviru treninga olimpijskih dvigalcev uteži. S tem namenom smo v našem delu kot se- rije s prekinitvami opredelili serije z odmori med ponovitvami v trajanju 15 sekund ali več. Rezultati raziskav tovrstne konfigura- cije serij sicer kažejo, da z odmorom med ponovitvami, daljšim od 15 sekund, dose- žemo boljšo regeneracijo in posledično kakovostnejšo izvedbo (García-Ramos idr., 2015). Ta dva dejavnika sta izjemnega po- mena za trenažni proces olimpijskih dvigal- cev uteži, sploh ko ti izvajajo več ponovitev ob večjem številu serij. Na podlagi tega sklepamo, da serije s prekinitvami omo- gočajo izvedbo večjega števila kakovo- stnejših dvigov v posamezni seriji in morda tudi volumna dvigov v krajšem časovnem obdobju. Da bi lahko ustrezno ocenili učinkovitost in predvsem vpliv različnih trenažnih proce- sov, je pomembno upoštevati, da dvigalče- va telesna višina, telesna masa in druge an- tropometrijske značilnosti ključno vplivajo na interpretacijo posameznih parametrov tehnične izvedbe dvigov in na to, kako lahko te opredelimo v sklopu »optimalne izvedbe«. Cunanan idr. (2020) ugotavljajo, da so tudi na vrhunski ravni razlike v nači- nu izvedbe potega, zlasti z vidika sagitalne krivulje droga. Po drugi strani Joffe in Tal- lant (2020) ugotavljata, da največja mišič- na moč predstavlja kar 41,7 % variance za doseganje boljših rezultatov pri vrhunskih tekmovalkah. To le potrjuje, da je za ana- lizo tehnike potega treba upoštevati širok spekter dejavnikov. Predhodne raziskave so izvedbo olimpijskih dvigov in specifično potegov preučevale na razmeroma po- dobne načine. Pogosto so uporabili analize navpičnih in vodoravnih odmikov trajekto- rije poti droga v sagitalni ravnini, navpične hitrosti in pospeška olimpijske ročke ter prek teh izračunali vrednosti maksimalne izhodne moči (Gourgoulis idr., 2000; Kork- maz in Harbili, 2015; Cunanan idr., 2020; Sto- ne idr. 1998; Sandau idr. 2016; Liu idr., 2018). Uporabljena frekvenca zajema podatkov s sinhroniziranimi kamerami pri teh raziska- vah je bila 50–60 Hz, digitalizacija točk je bila izvedena prek namenske programske opreme, podatki pa so bili navadno nadalje obdelani z uporabo filtriranja. Dejstvo je, da ima 3D-analiza pomembne prednosti pred 2D-analizo poti olimpijskega droga v sagi- talni ravnini. To na primer v svojem delu iz leta 2000 poudarjajo že Gourgoulis idr. Sandau idr. (2019) omenjajo tudi nevarnost napačne interpretacije ob opazovanju le ene strani olimpijskega droga, saj je drog lahko rotiran tako v navpični kot tudi vodo- ravni smeri. S to raziskavo smo želeli preveriti, kašen vpliv imajo različne konfiguracije serij s prekinitvami na tehnično izvedbo pote- gov. Zanimale so nas morebitne razlike med parametri v primerjavi s serijami s tra- dicionalnim odmorom ter tudi v primerjavi z v preteklosti že ugotovljenimi vrednostmi parametrov potegov v tekmovalnih pogo- jih. „ Metode Preizkušanec V naši raziskavi smo preučevali dviganje najboljšega slovenskega tekmovalca v olimpijskem dviganju uteži v kategoriji do 96 kilogramov, starega 28 let. Z olimpijskim 224 dviganjem uteži se je na dan prvih meritev resneje ukvarjal nekaj manj kot 9 let. Pred prvo meritvijo je bila njegova telesna masa 97,4 kg, telesna višina pa 174,5 cm. Na dan prvih meritev je bil njegov najboljši skupni rezultat na uradnem tekmovanju 297 kg, najboljši poteg pa 137 kg. Trenutni 1 RM, izmerjen na zadnjem tekmovanju, je znašal 130 kg. Pripomočki Za zajem podatkov smo uporabili 3D-ka- mero Optitrack V120 Trio, pozicionirano 2,5–2,75 m za dvigalcem. Kamero smo pri- merno namestili z uporabo stojala Velbon Videomate 538. Na vsako stran droga smo na posebej pripravljen nastavek pritrdili okrogel marker s premerom 1 cm, kot je ponazorjeno na Sliki 1. Pridobljene podatke smo obdelali s programsko opremo Motive 2.3.1 (NaturalPoint, Inc., USA) in programsko opremo Matlab (MathWorks, USA). Slika 1. Pozicija markerja na nastavku na obeh straneh droga Za dodaten lateralni posnetek posame- znih dvigov smo uporabili videokamero pametnega telefona Apple Iphone 13 mini v načinu ločljivosti videa 4K in 60 sličic na sekundo. Dvigalca smo snemali z desne strani in razdalje 6 metrov. Višina kamere je bila poravnana z višino markerja ob tem, ko je dvigalec zavzel vzravnan stoječ položaj s širino prijema za poteg. Postopek Pred prvo meritvijo smo izvedli antro- pometrijske meritve, zabeležili pretekle dosežke dvigalca ter določili 80 % 1 RM na podlagi rezultata na zadnji uradni tek- mi pred meritvami. Za zmanjšanje vpliva utrujenosti smo meritve izvedli na prvem treningu v tednu, v našem primeru v pone- deljek, pri čemer je od zadnjega treninga dvigalca preteklo vsaj 36 ur. Vse meritve so bile izvedene v 4 tednih. Ogrevalni protokol se je začel z možnostjo lastne predpriprave oziroma ogrevanja v trajanju 10–15 minut. Sledil je okvirni ogrevalni protokol za izvajanje potegov, predstavljen v Tabeli 1. Cilj tega je bilo na enak način znotraj največ 8 serij primerno pripraviti dvigalca na izvajanje potegov in- tenzivnosti 80 % od 1 RM. Po končanem ogrevanju in zadnji seriji v okviru tega smo merjencu zagotovili 4–5 minut odmora. Za tem smo izvedli enega izmed trenažnih protokolov po vrstnem redu, opisanem v Tabeli 2. Da bi primerno ocenili vpliv različnih vad- benih konfiguracij, smo se odločili za ana- lizo naslednjih spremenljivk, ki so že bile uporabljene v prejšnjih raziskavah (Slika 2): 1. dosežena maksimalna navpična hitrost droga (vz _max ) in maksimalna izhodna moč (P max ), 2. največja dosežena višina trajektorije poti droga (z max ), višina sprejema (z s ) in z d , ki predstavlja razliko med z max in z s , 3. vodoravni odmik do konca faze druge- ga vlečenja (x 1 ), med točko x 1 ter najbolj anteriorno točko po koncu drugega vle- čenja (x 2 ), med najbolj anteriorno točko po koncu drugega vlečenja in točko z s (x loop ), med izhodiščem trajektorije ter točko z s (x net ). Uporabljena 3D-kamera je sledila markerje- ma na koncih droga. Prek tega smo prido- bili ločene podatke za desno in levo stran droga. Da bi analizo izvedli natančno in se izognili razlikam med levo in desno stranjo, smo izračunali njuno aritmetično sredino – to pomeni, da smo izračunali vrednosti spremenljivk za gibanje sredine droga. Za- radi individualnih antropometrijskih in tudi tehničnih karakteristik dvigalca smo obliko- vali tako imenovani idealni poteg (IDpoteg). V ta namen smo analizirali 1., 3. in 5. dvig pri prvih treh vadbenih protokolih ter 1. in 5. dvig pri četrtem vadbenem protokolu. Ra- zlog za to je bila pričakovana manjša utru- jenost dvigalca ter posledično večja tehnič- na pravilnost in konstantnost potegov. Po natančnem pregledu videoposnetkov smo izločili dvige, pri katerih je merjenec med fazo vstajanja za uspešen zaključek dviga kompenziral s premikom stopal. To je bil razlog, da je bilo v model IDpoteg izmed 1 1 možnih zajetih le 7 potegov. Tabela 1 Ogrevalni protokol pred meritvami Zaporedna oznaka serij Ponovitve Serije Odmor med ponovitvami Breme Odmor med serijami S1 poljubno 1 poljubno/drog 1–2 minuti S2-3 2 1–2 tradicionalni, 5–10 sekund 40–50 % od 1 RM 2 minuti S4 2 1 tradicionalni, 5–10 sekund 55 % od 1 RM 2–3 minute S5-6 2 1–2 tradicionalni, 5–10 sekund 60 % od 1 RM 2–3 minute S7 2 1 tradicionalni, 5–10 sekund 70 % od 1 RM 2–3 minute S8 2 1 podaljšani, 30–35 sekund 75 % od 1 RM 3–5 minut Tabela 2 Štirje preverjani trenažni protokoli Vadbeni protokol Število serij Število ponovitev Intenzivnost dvigov Odmor med ponovitvami Odmor med serijami PR1 8 2 80 % 1 RM tradicionalni, 5–10 sekund 3 minute PR2 8 2 80 % 1 RM podaljšani, 30–35 sekund 3 minute PR3 8 2 80 % 1 RM podaljšani, 30–35 sekund 1,5 minute PR4 4 4 80 % 1 RM podaljšani, 30–35 sekund 3 minute raziskovalna dejavnost 225 Za primerjavo med protokoli smo izraču- nali povprečne vrednosti navedenih spre- menljivk, tako vseh potegov skupaj (Pon- S pov ) kot tudi potegov znotraj posameznih protokolov (PonS1 pov , PonS2 pov , PonS3 pov , PonS4 pov ). Izračunali smo povprečja prvih (Pon1 pov ), drugih (Pon2 pov ), tretjih (Pon3 pov ) in četrtih (Pon4 pov ) ponovitev znotraj po- sameznih protokolov ter tudi skupno. Po- leg skupnih povprečij smo izračunali tudi povprečja prve (Prot 1/2 ) in druge (Prot 2/2 ) polovice dvigov pri vseh protokolih s ciljem ugotoviti, kateri protokoli omogočajo čim boljše vzdrževanje optimalnih parametrov izvedbe. Za analizo smo izračunali relativne spremembe med omenjenimi povprečni- mi vrednostmi, tako glede na predhodne dvige kot tudi glede na model idealnega dviga (IDpoteg). „ Rezultati Povprečna največja navpična hitrost (v z_max ) je znašala 2,31 m/s. Največja navpična hi- trost v z_max dvigov, pri katerih štejemo, da dvigalec ni bil utrujen (IDpoteg), je bila celo večja, 2,35 m/s. Poleg tega smo izmerili tudi največji navpični pospešek (a z_max ), ki je pri našem dvigalcu v povprečju znašal 12,62 m/s 2 . Na vzorcu izvedenih 64 dvigov smo izmerili povprečno največjo izhodno moč (P max ) velikosti 4401,6 W, medtem ko je bila znotraj zajetega vzorca IDpoteg P max še večja, 4477,3 W. Pri študiji primera smo po zgledu nekaterih prejšnjih raziskav (Go- urgoulis idr., 2000; Korkmaz in Harbili, 2015; Liu idr. 2018; Cunanan idr., 2020) analizirali 4 vodoravne in 3 navpične odmike na trajek- torije droga od faze začetnega položaja do faze sprejema. Tabela 3 prikazuje povpreč- no izmerjene vrednosti odmikov za našega dvigalca. V skladu s predhodnimi ugotovitvami je merjenec pri manjši utrujenosti (IDpoteg) na trajektoriji praviloma dosegel višjo toč- ko z max , višja je bila tudi točka sprejema z s . Po drugi strani pa se je zmanjšala razdalja med tema točkama, z d . Z vidika horizon- talnih odmikov so bili pri IDpoteg relativno občutno večji tako x 1 , x loop kot tudi x net . Ro- tacijo oziroma naklon droga smo izmerili tako v horizontalni ravnini (xy) kot tudi čel- ni (yz) ravnini, in sicer v štirih že omenjenih točkah, x 1 , x 2 , z max in z s . V povprečju je bil največji obseg rotacije (0,1°) izmerjen v ho- rizontalni (xy) ravnini v točki sprejema (z s ). Z vidika analize povprečja vseh dvigov (Pon- S pov ) so bile vrednosti horizontalne rotacije droga (v ravnini xy) v vseh točkah višje kot vertikalne (v ravnini yz). Povprečni v z_max in P max drugih ponovitev sta bili manjši kot povprečni v z_max in P max prvih ponovitev. Izjema je bil le drugi pro- tokol, pri katerem je bila povprečna P max drugih ponovitev relativno za 0,4 % višja kot P max prvih ponovitev. Drugi najmanjši relativni upad povprečja P max drugih pono- vitev (Pon2 pov ) v primerjavi s prvimi pono- vitvami (Pon1 pov ) smo izmerili pri četrtem protokolu (–0,8 %). Medtem je bil omenjeni upad večji pri prvem (–4,4 %) in tretjem protokolu (–4,6 %). Pri analizi relativnih pov- prečnih sprememb P max drugih ponovitev (Pon2) v primerjavi s prvim ponovitvami (Pon1) v seriji znotraj prve (Prot 1/2 ) in druge polovice (Prot 2/2 ) protokolov smo ugotovi- li, da je bila le pri drugem protokolu (PR2) omenjena sprememba v Prot 2/2 pozitivna (+6,6 %). Pri četrtem protokolu (PR4) je bila omenjena sprememba relativno najmanjša (–2,3 %), najmanjša pa znotraj prvega pro- tokola (–7,4 %). Povprečne vrednosti v z_max in P max dodatnih ponovitev (Pon3 pov in Pon- 4 pov ) četrtega protokola relativno glede na povprečje prvih ponovitev v seriji niso bile bistveno slabše od povprečja drugih pono- vitev pri prvem (PR1) in tretjem protokolu (PR3). Povprečno izmerjena v z_max drugih ponovitev je bila glede na prve ponovitve znotraj PR1 nižja za –2,8 %, znotraj PR3 pa za –1,5 %. Po drugi strani je bila povprečna v z_max četrtih ponovitev znotraj PR4 za 2,3 % nižja od povprečja prvih ponovitev. Podob- no je veljalo tudi za P max , pri čemer je rela- tivna sprememba povprečja od prve do za- dnje ponovitve v seriji pri PR1 znašala –4,4 %, pri PR3 in PR4 pa –4,6 %. Tretje ponovi- tve so se pri PR4 izkazale za celo povpreč- no najslabše izmed vseh, saj je povprečna v z_max glede na prve ponovitve upadla za –5,3 %, P max pa za –5,4 %. V primerjavi z ID- poteg smo relativno največje spremembe povprečja P max izmerili pri drugih ponovi- tvah PR1 (–4 %) in tretjih ponovitvah PR4 (–3,6 %). Po drugi strani je povprečna P max prvih ponovitev znotraj PR1, PR3 in PR4 celo presegla povprečno P max , izmerjeno prek modela IDpoteg. Največjo razliko med povprečji P max posameznih ponovitev zno- traj prve (Prot 1/2 ) in druge polovice (Prot 2/2 ) protokolov smo ugotovili pri PR1, kjer se je upad povprečne P max drugih ponovitev v primerjavi s prvimi ponovitvami v relativ- nem smislu povečal za 6,2 %. Slika 2. Navpični in vodoravni odmiki na trajek- toriji droga Opomba. Povzeto po “Survey of Barbell Tra- jectory and Kinematics of the Snatch Lift from the 2015 World and 2017 Pan-American Weigh- tlifting Championships”, avtorji A. J. Cunanan, W. G. Hornsby, M. A. South, K. P. Ushakova, S. Sato, K. Mizuguchi, K. C. Pierce in M. H. Stone, 2020, Sports, 8(9):118, str. 6. Tabela 3 Razlike med povprečjem vseh dvigov in IDpoteg Oznaka odmika Povprečno izmerjena vrednost (cm) Vrednost pri IDpoteg (cm) Razlika (%) z max 124,84 125,06 +0,2 z s 101,00 103,05 +2 z d 23,85 22,01 –8,3 x 1 –6,70 –7, 3 –7,1 x 2 13,06 13 –0,9 x loop 11, 8 6 13,2 +10,2 x net –5,54 –7, 5 +26,1 226 Zmanjšanje povprečno dosežene maksi- malne višine (z max ) trajektorije poti droga smo v primerjavi s prvimi ponovitvami iz- merili pri drugih, tretjih in četrtih ponovi- tvah pri vseh protokolih, razen PR2. Razlike glede na povprečja prvih ponovitev so bile precej majhne, največja je bila izmerjena pri povprečju tretjih ponovitev PR4 (–1,4 % oziroma –1,6 cm). Pri višini sprejema (z s ) smo izmerili nekoliko večje relativne razli- ke, sploh glede na IDpoteg. Vse povprečne vrednosti z s posameznih ponovitev pro- tokolov so bile manjše kot pri IDpoteg, pri čemer je bila največja relativna spremem- ba ponovno pri povprečju tretjih ponovi- tev PR4 (–3,9 %). Razlike med povprečji z s prvih in drugih ponovitev so bile izjemno majhne, pri PR2 (+0,1 %), PR4 (+0,2 %) in PR1 (+0,3 %). Z vidika razlike med omenje- nima navpičnima odmikoma (z d ) povprečja prav vseh protokolov in posameznih pono- vitev znotraj teh presegajo z d , izmerjen pri IDpoteg. Najizrazitejše povečanje z d glede na IDpoteg je bilo izmerjeno pri povprečju drugih ponovitev PR2 (+10,1 %), relativno največje povečanje povprečne z d drugih glede na prve ponovitve v seriji pa je bilo ugotovljeno pri PR3 (+3,6 %). Ko smo pri- merjali prve tri protokole, kjer sta bili pri posamezni seriji izvedeni le 2 ponovitvi, je bila sprememba povprečja z d ponovi- tev znotraj Prot 2/2 glede na Prot 1/2 relativno najmanjša pri PR2 (+2,2 %), večja pa pri PR1 (+5,7 %) in PR3 (+7,9 %). Pri PR4 se je pov- prečje z d ponovitev znotraj Prot 2/2 glede na Prot 1/2 relativno celo zmanjšalo (–3,7 %). Treba je poudariti, da smo ugotovili visoko negativno korelacijo med z s in z d (–0,766; p = 0,01, N = 63), kar pomeni, da dvigalec po- tege, pri katerih je z s višji, načeloma izvede z manjšim z d , kar je zaželeno. V povezavi z vodoravnimi odmiki na traj- ektoriji droga izpostavljamo, da je dvigalec pri 29,7 % potegov za uspešen dvig v fazi vstajanja iz počepa prestopil v smeri na- prej. Pri dvigih brez prestopa smo v pov- prečju izmerili 21,6 % absolutno manjši x net . Relativno najbližje vrednosti povprečja x net v primerjavi z IDpoteg je dvigalec dose- gel pri PR2. Povprečen x net prvih ponovi- tev je bil pri tem protokolu v absolutnem smislu celo 0,5 cm oziroma 6,4 % večji, drugih ponovitev pa 1,1 cm oziroma 15,6 % manjši v primerjavi z izmerjenim x net ID- poteg. Relativna razlika med povprečjem prvih in drugih ponovitev PR2 je bila sicer precej visoka, 20,7 %. Absolutno najmanj- ši povprečni x net je bil izmerjen pri prvih ponovitvah PR3 (3,6 cm). S tem se ujema tudi ugotovitev, da je prav pri PR3 dviga- lec največkrat (kar 7-krat) v fazi vstajanja iz počepa prestopil naprej. Medtem ko je PR2 omogočil najmanjšo relativno spremembo povprečnega x net potegov znotraj Prot 2/2 glede na Prot 1/2 (–3,2 %), je največjo rela- tivno spremembo (–36,4 %) povzročil prav PR3. Najnižja povprečna vrednost x 2 je bila izmerjena pri prvih ponovitvah PR2 (12,6 cm), sledile so prve ponovitve PR4 (12,9 cm) in druge ponovitve PR1 (12,9 cm). Medtem smo pri IDpoteg izmerili povprečen x 2 veli- kosti 12,9 cm, vrednost, ki so jo v največji meri presegla povprečja prvih ponovitev PR1 (13,6 cm), drugih ponovitev PR1 (13,3 cm) in prvih ponovitev PR3 (13,3 cm). Z vi- dika relativnih sprememb potegov znotraj Prot 2/2 glede na Prot 1/2 se je le pri PR2 pov- prečni x 2 zmanjšal (–2,3 %), v največji meri pa se je povprečni x 2 povečal pri PR1 (+3,1 %). Dvigalec je pri modelu IDpoteg dosegel povprečno najvišjo absolutno vrednost x lo- op (13,2 cm). Najmanjši povprečni x loop smo izmerili pri prvih ponovitvah PR3 (10,5 cm). Izmerjeno povprečje x loop je sicer pravilo- ma pri drugih ponovitvah zraslo, vendar relativno najmanj pri PR2 (1,1 %). Relativno najmanjša razlika povprečnega x loop med Prot 1/2 in Prot 2/2 je bila znova izmerjena pri PR2, (–5,6 %). Glede absolutnih vrednosti je dvigalec najvišji povprečni x loop dosegel pri PR2 (12,3 cm) in PR4 (1 1,9 cm). Pri PR3 je bila ta vrednost najnižja (10,6 cm), kar se ujema s slabšo tehnično izvedbo, ki je rezultirala v omenjenem večjem številu prestopov naprej v fazi vstajanja iz počepa. Vrednost x 1 IDpoteg je preseglo le povprečje prvih ponovitev PR2 (–8,1 cm) in PR4 (–7,6 cm). Najnižja vrednost povprečja x 1 je bila iz- merjena pri drugih ponovitvah PR1 (–5,8 cm), ta je bila relativno za kar 20,7 % nižja od izmerjenega povprečja pri IDpoteg. Pri PR4 je bila, zanimivo, izmerjena precej viso- ka vrednost povprečnega x 1 vseh ponovi- tev (–7,1 cm), ta je bila nižja le od povprečja PR2 (–7,2 cm). Izmerjen povprečni x 1 tretjih in četrtih ponovitev (–6,7 cm) v serijah PR4 je presegal celo povprečni x 1 drugih pono- vitev PR2 in PR3. „ Razprava Naša raziskava kaže, da so z vidika ohra- njanja »optimalne« tehnične izvedbe po- tegov serije s prekinitvami, v kombinaciji s 3-minutnim odmorom med njimi, bolj op- timalne kot tradicionalne serije. Prav tako omenjena konfiguracija serij s prekinitvami omogoča relativno kakovostnejšo izved- bo večjega števila potegov pri posamezni seriji. Po drugi strani kaže, da ima krajšanje odmora med serijami, tudi če te vključujejo podaljšan odmor med ponovitvami, nega- tiven vpliv na tehnično izvedbo potegov. Ugotavljamo še, da gre pri analizi »optimal- ne« tehnične izvedbe olimpijskih dvigov za kompleksen proces, pri katerem je poleg načina zbiranja podatkov ključen tudi po- stopek obdelave omenjenih podatkov. Izmerjene povprečne vrednosti v z_max po- trjujejo, da manjša relativna obremenitev omogoča izvedbo potegov z višjo v z_max (Fleming in Brooks 2020). Raziskave, ki so preučevale hitrost potegov z bremeni bliž- je posameznikovega 1 RM, namreč pri tem navajajo doseganje v z_max okoli 1,8 m/s (Is- aka idr., 1996) ali celo manj: 1,74 ± 0,10 m/s (Liu idr.,2018), 1,67 ± 0,10 m/s (Gourgoulis idr., 2000), 1,67 ± 0,07 m/s (Harbili idr., 2017). V zadnjih letih je analiza dosežene največje vertikalne hitrosti postala zanimiva tudi zaradi vse bolj dostopne tehnologije za njeno meritev. Kljub temu pa morajo biti tako dvigalci kot trenerji pri interpretaciji previdni, saj višja dosežena v z_max ni nujno dobrodošla. Poleg v z_max smo izmerili tudi maksimalni vertikalni pospešek (a z_max ). Pridobljene vre- dnosti tega (12,62 m/s 2 ) so bile precej višje od nekaterih že objavljenih rezultatov (Liu idr., 2018; Granell idr., 2006; Rossi idr., 2007). To lahko pripisujemo frekvenci zajema po- datkov (120 Hz s primerjavi s 50–60 Hz) in uporabljenemu filtriranju (v našem prime- ru Butterworthov filter 3. reda in pragovno frekvenco 10 Hz), kar je pomembno upo- števati, če se pospešek uporablja za izračun maksimalne izhodne moči (P max ). Zato so bile povprečne izračunane vrednosti P max (4401,6 W) višje od ugotovljenih v neka- terih že objavljenih delih (Flores idr., 2017; Hadi idr., 2012; Gourgoulis idr., 2000). Trdi- mo lahko, da sta tako v z_max kot P max pove- zani z dvigalčevimi telesnimi značilnostmi (Fleming in Brooks 2020) in intenzivnostjo dvigov (Flores idr., 2017), zato je njune vre- dnosti treba interpretirati temu primerno. Za obe verjetno obstaja določen optimal- ni razpon, ki prispeva k optimizaciji drugih tehničnih parametrov potegov. Na vzorcu dvigalcev, ki so izvajali potege na tekmovanju blizu 100 % 1 RM, je bila povprečno izmerjena z max v raziskavi Go- urgoulis idr. (2000) na primer 121 cm, Hadi idr. (2012) pa so v svoji raziskavi pri 100 % 1 RM izmerili povprečen z max 118 cm, pri 80 % 1 RM pa 129 cm. Doseganje višje z max na trajektoriji IDpoteg je gotovo povezano s tem, da dvigalec pri manjši utrujenosti razvije višjo P max in v z_max . Poleg večje z max je raziskovalna dejavnost 227 bila pri IDpoteg večja tudi z s . Posledično se je, kot je to načeloma zaželeno, zmanjšala razdalja med tema točkama (z d ), kar Nagao idr. (2019) opisujejo kot indikator učinkovite tehnične izvedbe potega. Zanimivo je pov- prečna z d naše raziskave v relativnem smi- slu predstavljala 19,1 % od z max , kar je precej več od relativne vrednosti (11,3 %), o kateri so poročali Gourgoulis idr. (2000). Po drugi strani je bila relativna vrednost z max glede na telesno višino dvigalcev bistveno bližje (71,8 % proti 70,7 %), kar le potrjuje tezo, da je upoštevanje dvigalčeve antropometrije ključno. Povprečje vodoravnih odmikov pri IDpoteg glede na povprečje vseh dvigov kaže, da je razvoj večje P max povezan s pou- darjenim posteriornim nagibom telesa ob koncu drugega vlečenja ter posledičnim večjim premikom posteriorno (x net ). S tem sta povezana tudi večja vodoravna odmika x 1 in x loop . x 1 predstavlja sposobnost aktiv- nega vleka droga k sebi do faze drugega vlečenja. Načeloma želimo, da je x 1 večji ob predpostavki, da je x 2 manjši, kar pomeni, da vodoravna komponenta do konca dru- gega vlečenja ni rezultirala v kompenzaciji z odbojem droga v anteriorni smeri znotraj faze podsedanja. Pri x loop smo ugotovili, da je bila povprečna velikost precej manjša (10,8 cm, n = 19) pri dvigih, pri katerih je merjenec v fazi vstajanja iz počepa presto- pil v smeri naprej, kot pri dvigih brez pre- stopa (12,3 cm, n = 43). Le pri enem posku- su je dvigalec prestopil v smeri nazaj, v tem primeru pa je bila velikost x loop precej večja (15,7 cm, n = 1). Glede na ugotovitve pre- teklih raziskav (Garhammer, 1985; Liu idr., 2018), ki kot normativ omenjajo x net velikosti od –10 do –20 centimetrov, je sicer izmer- jeni x net –7,50 cm pri našem IDpoteg precej manjši. To pripisujemo strategiji izvedbe potega, za katero glede na ugotovitve Cunanana idr. (2020) ne moremo trditi, da dejansko negativno vpliva na končni rezul- tat. Izmerjen povprečen x net vseh potegov je bil sicer relativno za 26,1 % manjši kot pri IDpoteg. To nakazuje, da je večji x net , seveda znotraj določenih okvirov, bolj ugoden ne glede na strategijo izvedbe potega in obli- ke njegove trajektorije. Dejavnik, ki ga gotovo moramo omeniti, je tudi intenzivnost dvigov. Ta je bila nižja (80 % od 1 RM) od nekaterih predhodnih meritev, ki so bile izvedene na tekmovanju in posledično dvigih bližje 1 RM. Naše ugo- tovitve nakazujejo, da morebiti dvigalci ob utrujenosti ter tudi pri potegih absolutno nižjih intenzivnosti dvigajo z manjšimi ho- rizontalnimi odmiki in večjimi navpičnimi odmiki z d . Dejstvo, da je bila v povprečju največja am- plituda rotacije izmerjena v točki sprejema, pripisujemo zahtevni stabilizaciji droga nad glavo in minimalnim korekcijam, ki so ob tem potrebne. Kljub temu, da je naš mer- jenec potege izvajal z minimalnimi rotaci- jami, verjamemo, da sta analiza rotacij ter sledenje obema stranema droga nujno po- trebna za celostno obravnavo in ocenjeva- nje tehnične izvedbe posameznih dvigov. Spremembe povprečne P max drugih v pri- merjavi s prvimi ponovitvami v serijah morebiti kažejo, da so serije s prekinitva- mi učinkovitejše za ohranjanje tako P max (Haff idr., 2008) kot tudi v z_max . To potrju- jejo tudi relativno najmanjše spremembe povprečne P max drugih (Pon2 pov ) glede na prve ponovitve (Pon1 pov ) v seriji pri PR2 in PR4. V prvi polovici protokola (Prot 1/2 ) je povprečna P max četrtih ponovitev PR4 v re- lativnem smislu glede na povprečje prvih ponovitev upadla za 3,1 %. Zanimivo je bil pri PR3 omenjeni relativni upad povprečne P max drugih glede na prve ponovitve večji in je znašal 5,9 %. To je morebiti posledi- ca krajšega odmora med serijami v PR3, kar se ujema s trditvijo de Salles idr. (2009), da optimalno vzdrževanje mišične moči dosežemo z odmori v trajanju 3–5 minut. Ammar idr. (2018) so pri izvedbi dveh po- novitev naloga in sunka ugotovili, da krajši, 2-minutni odmor med serijami negativno vpliva na produkcijo P max in tudi v z_max dro- ga. Omenjeni upad povprečne v z_max droga pri drugih ponovitvah znotraj PR3 sicer ni bil ugotovljen, saj je bil relativno najvišji povprečni upad znotraj serij s po dvema ponovitvama ugotovljen pri PR1. Absolu- tno najvišji upad povprečne v z_max smo si- cer izmerili pri tretjih ponovitvah PR4 tako v Prot 1/2 kot Prot 2/2 . Predpostavljamo, da je poleg absolutnih vrednosti P max in v z_max pri primerjavi večjega števila dvigov posame- znega dvigalca nujno upoštevati tudi abso- lutno odstopanje teh glede na prejšnje po- novitve ter IDpoteg. Te ugotovitve je nato treba povezati z vodoravnimi in navpičnimi odmiki. Ugotovljene razlike med prvo in drugo ponovitvijo so z vidika povprečij z max in z s nasploh relativno majhne, najmanjše so bile pri PR2. Posledično je bilo pri PR2 naj- manjše tudi nihanje z d , sploh ob primerjavi povprečij druge (Prot 2/2 ) in prve polovice (Prot 1/2 ) potegov. Tudi relativna spremem- ba povprečja z d drugih glede na prve po- novitve v seriji je bila najmanjša znotraj PR2 (2,6 %). Kot kažejo ugotovitve nekaterih prejšnjih raziskav (Garhammer, 1985; Liu idr., 2018), je treba vodoravne odmike primerjati v okviru določenih referenčnih vrednosti in individualnih značilnosti posameznikove tehnične izvedbe. Treba bi bilo izvesti raz- iskave, ki bi posamezne predstavljene vo- doravne odmike povezale s podrobnejšimi antropometrijskimi značilnostmi posame- znika, kot je to že bilo izvedeno pri navpič- nih odmikih. Čeprav naj bi bili iz fizikalnih razlogov vodoravni odmiki optimalno čim manjši (Buitrago in Jianping, 2018; Korkmaz in Harbili, 2015), so torej, kot kaže, do do- ločene mere celo zaželeni in predstavljajo pomemben podatek o optimalni tehnični izvedbi olimpijskih dvigov. Dejstvo, da je dvigalec pri dvigih s prestopom naprej v povprečju dosegel za 21,6 % manjši x net , kaže na pomen velikosti tega. Prav tako v tej smeri kaže absolutno večji x net pri IDpo- teg (–7,6 cm) kot pri povprečju vseh dvigov skupno (–5,5 cm). Dejstvo, da so bile abso- lutno najvišje povprečne vrednosti x net , x loop in x 1 izmerjene pri potegih pri PR2, verjetno potrjuje tezo, da so bili potegi generalno najkakovostneje izvedeni pri tem protoko- lu. Tudi daleč najmanjše relativno zmanjša- nje povprečja x net potegov (–3,2 %) v Prot 2/2 glede na Prot 1/2 smo ugotovili pri PR2. Opi- sana relativna razlika med povprečjem x net obeh polovic protokolov je bila sicer pri PR1 (–18,3 %), PR3 (–36,4 %) in PR4 (–33,6 %) precej večja. Eden izmed razlogov za rela- tivno visoko zmanjšanje x net in x loop v Prot 2/2 glede na Prot 1/2 pri PR3 in PR4 bi morda lahko bilo večje izvedeno število potegov v krajšem časovnem obdobju. Nazadnje so povprečne vrednosti x 1 pri tretjih in četrtih ponovitvah v serijah PR4 presegale celo povprečni x 1 drugih ponovitev PR2 in PR3. Ob tem so bile nižje tudi povprečne vre- dnosti x 2 omenjenih ponovitev, medtem ko je bil povprečen x loop manjši od tistega pri drugih ponovitvah PR1. „ Zaključek Na podlagi rezultatov naše študije prime- ra ugotavljamo, da sta ključna uporaba primerne tehnologije in način zajema po- datkov. Treba je poznati tudi dvigalčeve telesne značilnosti in v povezavi s tem obli- kovati model »idealnega potega«, pri tem pa se je treba zavedati, da se okvir »opti- malne« tehnične izvedbe lahko spreminja. Nazadnje je pomembna interpretacija podatkov, pri čemer ugotavljamo, da je za analizo treninga olimpijskih dvigov morda konstantnost določenih parametrov celo 228 pomembnejša od njihovih absolutnih vre- dnosti. Rezultati naše raziskave kažejo, da so serije s podaljšanim odmorom med po- novitvami in primerno dolgim odmorom med serijami uporabne za implementacijo pri treningu olimpijskega dviganja uteži. Z vidika ohranjanja optimalne tehnične iz- vedbe potegov rezultati kažejo, da je naj- primernejši drugi protokol (PR2), saj je ta pri bremenu 80 % 1 RM omogočil izvedbo največjega števila kakovostnih ponovitev in serij. Ob uporabi četrtega protokola (PR4), ki je časovno precej bolj racionalen, je za preučevano intenzivnost dvigov smi- selno zmanjšati število skupno izvedenih ponovitev oziroma izvesti manj serij. Tretji vadbeni protokol (PR3) je z vidika olimpij- skega dviganja manj ugoden, pri čemer je verjetno glavna težava prekratek, 1,5-minu- tni odmor med serijami. Zaključki na podlagi študije primera ima- jo seveda omejeno vrednost, še posebej zato, ker smo uporabljali le osnovne stati- stične metode. Prepričani smo, da bi bilo v prihodnosti nujno vključiti večje število dvigalcev, pri čemer je ključno podrobneje raziskati vpliv dvigalčeve antropometrije na tehnično izvedbo potegov. Prav tako pomembna se zdita način analiziranja in oblikovanje okvirov tehnične izvedbe pri trenažnih intenzivnostih dvigov, ki so pogosto manjše od 90 % 1 RM. Z vidika preučevanja optimizacije trenažnih pro- tokolov bi bilo smiselno raziskave izvesti v krajšem časovnem obdobju s čim manjšim številom nenadzorovanih trenažnih enot in predvsem manjšim številom analiziranih protokolov. „ Literatura 1. Ammar, A., Riemann, B. L., Abdelkarim, O., Driss, T. in Hökelmann, A. (2018). Effect of 2- vs. 3-Minute Interrepetition Rest Period on Maximal Clean Technique and Performan- ce. The Journal of Strength and Conditioning Research, 34(9), 1–9. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002785 2. Bompa, T. in Buzzichelli, C. (2014). Periodiza- tion training for sports. Stanningley: Human Kinetics Europe. 3. Buitrago, M. in Jianping, M. (2018). Chinese Weightlifting. USA: Ma Strength. 4. Cunanan, A., Hornsby, G., South, M., Ushako- va, K., Mizuguchi, S., Sato, K., Pierce, K., Stone, M. (2020). Survey of Barbell Trajectory and Kinematics of the Snatch Lift from the 2015 World and 2017 Pan-American Weightlifting Championships. Sports, 8(9), 118. http:// dx.doi.org/10.3390/sports8090118 5. de Salles, B. F., Simão, R., Miranda, F., Nova- es, J., Lemos, A. in Willardson, J. M. (2009). Rest interval between sets in strength trai- ning. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 39(9), 765–777. https://doi.org/10.2165/11315230- 000000000-00000 6. Everett, G. (2016). Olympic Weightlifting: A Complete Guide for Athletes and Coaches. Fallbrook: Catalyst Athletics, LLC. 7. Fleming, W. in Brooks, T. (2020). Velocity-Ba- sed Training for Weightlifting. Bloomington: 1Kilo Publishers. 8. García-Ramos, A., Padial, P., Haff, G. G., Ar- güelles-Cienfuegos, J., García-Ramos, M., Conde-Pipó, J. in Feriche, B. (2015). Effect of Different Interrepetition Rest Periods on Bar- bell Velocity Loss During the Ballistic Bench Press Exercise. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 29(9), 2388–2396. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000000891 9. Garhammer, J. (1985). Biomechanical Profi- les of Olympic Weightlifters. International journal of sports biomechanics, 1, 122–130. Pridobljeno s https://homeweb.csulb. edu/~atlastwl/BioProfilesOWL_IJSB1985.pdf 10. Gourgoulis, V., Aggelousis, N., Mavroma- tis, G. in Garas, A. (2000). Three-dimen- sional kinematic analysis of the snatch of elite Greek weightlifters. Journal of sports sciences, 18(8), 643–652. https://doi. org/10.1080/02640410050082332 11. Granell, J. C., Poletaev, P., Cuesta, A., Pablos, C. in Deval, V. (2006). Kinematical Analysis of the Snatch in Elite Male Junior Weightlifters of Different Weight Categories. Journal of Strength and Conditioning Research, 20(4), 843–850. https://doi.org/10.1519/R-55551.1 12. Hadi, G., Akkus, H. in Harbili, E. (2012). Three- -dimensional kinematic analysis of the snatch technique for lifting different barbell weights. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 26(6), 1569–1575. https://doi. org/10.1519/JSC.0b013e318231abe9 13. Haff, G. G., Burgess, S. J. in Stone, M. H. (2008). Cluster Training: Theoretical and Practical Applications for the Strength and Condi- tioning Proffesional. UKSCA Strenght and Conditioning Journal, 12, 12–16. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publicati- on/239731102_Cluster_training_theoreti- cal_and_practical_applications_for_the_ strength_and_conditioning_professional 14. Harbili, E., Harbili, S. in Alptekin, A. (2017). Ki- nematics of the snatch in elite male weigh- tlifters. Pamukkale Journal of Sport Sciences, 8(3), 72–77. Pridobljeno s https://www.rese- archgate.net/publication/343722064_Kine- matics_of_the_snatch_in_elite_male_wei- ghtlifters 15. Joffe, S. A. in Tallent, J. (2020). Neuromuscular predictors of competition performance in advanced international female weightlifters: a cross-sectional and longitudinal analysis. J Sports Sci., 38(9), 985–993. https://doi.org/10. 1080/02640414.2020.1737396 16. Kono, T. (2001). Weightlifting, olympic style. Hawaii: Hawaii Kono Company. 17. Korkmaz, S. in Harbili, E. (2015). Biomechani- cal analysis of the snatch technique in junior elite female weightlifters. Journal of Sport Sci- ences, 34(1 1), 1088–1093. http://dx.doi.org/10. 1080/02640414.2015.1088661 18. Liu, G., Fekete, G., Yang, H., Ma, J., Dong, S., Mei, Q., in Gu, Y. (2018). Comparative 3-di- mensional kinematic analysis of snatch tech- nique between top-elite and sub-elite male weightlifters in 69-kg category. Heliyon, 4(7), 1–17. https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2018. e00658 19. Nagao, H., Kubo, Y., Tsuno, T., Kurosaka, S. in Muto, M. (2019). A Biomechanical Compari- son of Successful and Unsuccessful Snatch Attempts among Elite Male Weightlifters. Sports, 7(6), 151. https://doi.org/10.3390/ sports7060151 20. Rossi, S., Buford, T., Smith, D., Kennel, R., Haff, E. in Haff, G. (2007). Bilateral Comparison of Barbell Kinetics and Kinematics During a We- ightlifting Competition. International journal of sports physiology and performance. 2(2), 150 –158. ht tps://doi.org/10.1123/ijspp.2.2.150 21. Sandau, I., Lippmann, J. in Seidel, I. (2016). Snatch technique of male international weightlifters: A long-term analysis. EWF Scientific Magazine, 2(5), 6–15. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publica- tion/309212512_Snatch_technique_of_ male_international_weightlifters_A_long- -term_analysis 22. Sandau, I., Jentsch, H. in Bunk, M. (2019). Re- alanalyzer HD - A real-time barbell tracking software for weightlifting. The official jour- nal of the European Weightlifting Federation, 13, 14–23. Pridobljeno s https://www.rese- archgate.net/publication/335855981_Re- alanalyzer_HD_-_A_real-time_barbell_ tracking_software_for_weightlifting 23. Stone, M. H., O‘Bryant, H. S., Williams F., John- son, R. L. in Pierce, K. C. (1998). Analysis of Bar Paths During the Snatch in Elite Male Weightlifters. Strength and Conditioning Jour- nal, 20, 30–38. https://doi.org/10.1519/1073- -6840(1998)020<0030:AOBPDT>2.3.CO;2 24. Sheppard, J. in Triplett, N. (2016). Program Design for Resistance Training. V National Strength and Conditioning Association (ur.), Essentials of Strength Training and Condi- tioning (str. 439–469). Champaign: Human Kinetics United States. 25. Zatsiorsky, V. M. (1992). Intensity of Strength Training Facts and Theory: Russian and Ea- stern European Approach. National Strength and Conditioning Association Journal 14(5), 46–57. Pridobljeno s https://journals.lww. com/nsca-scj/Citation/1992/10000/In- ternational_Perspective__Intensity_of_ Streng th .11. aspx Janez Konjar konjar15@gmail.com