f, ■ 5 ,v:> ..C vl„- .ver ' 4*-A - s Duhovni Varuh f ; ali fj Molitvene Knixice f'f I j Mladeniče no Deklit[i, l>jf ino I^A^ndi za druge ludi prav hasnovitne. | nemškega na slovensko prepisane od Martina Vers ii{ a, • dosluxenega mejnika Sekovske ^kofie.« f V’ RADGONI, 1833. . ji* r > Aloj z ji VV a i c i n g e r i, k n i g a r i. Z/ Das Manuscript der kindischen Ucber-setzung des Werkes : „Schutz g ei st der Jugend“, enthält nichts , was der. Christ katholischen Glaubens- oder Sjtten-lehre entgegen ist. Wcfswegen geistlicher Seits gegen die Drucklegung desselben kein Anstand gemacht wird. Von dem fürstbischöllichen Scckauer Ordinariate zu Gratz am 27. März i833. ROMAN, mp. Joseph Prasch, mp. Gons. Sc er. Imprimatur. Vom k. k. Central - Buch er re visionsamte in Wien am i4- May i833. H Ö L Z L, mp. Vorgemerkt. Vorn k. k. Bücher re visionsamte in Grat* am 51, Juny i833.j Schodl, mp. •K’ pomoli za branje ali štetje knixic. Tote pismence, ali kak vi pravite, pukstave: c, s, s , z, x ino q majo taki glas: c cambel, precesja, cirkev.j z s sad , semen , sirota. I ° f s sala , šepet, šiba, \ u fh z zahvala, zdravje, zima./^ s x xalost, xena, xida. j s sh H Hast> vqera, qistost. f zh vse druge pa se se morejo zdaj tak zreqi, kak je perle navadno bilo. -v 81%',; 3J^- . '! ' - \ >• \% ; g| " 5 // P l .jZ PREDGOVOR. L ubi slovenci! Da sem jas kakti rojeni slovenec od mladosti skoro na sredini med Marburgom , Optujom, Lotmer-gom ino Radgonoj prebival, ino prež malega dvajsti let kakti duhovni pastir bluzi tofe sredine med vami xivel, ino na tako vixo vas jezik ali spraho, kak se meni zdi, prece spoznal, tak sem si naprej-vzel, vam ene take molitvene knixice naprejpoloxiti, kere so ’z veksine tak spisane, kak ste vi tam guqati navajeni, tak jas ’z malega ne dvojim, ki bote vi nje lehko zastopili; tote ali radi no skerbno berte, no bote zagvisani, ki bote v’njih dosti lepih navukov in o molitvi najsli, ’s kerih te vi, qi bote nje dopunili, za vaso qasno ino veijno sreqo velki hasek imeli. Da bi pa vi lubi slovenci! tudi po drugih stranih, po kerih na-ipsne besede lubite, tote knixice lehko zastopiti znali, sem jas vam pred navuki no molitvami nekelko takih besed popisal, kere ene sorte ali fele ret|i pomenijo, tote ali tak dostikrat berte, ki bote si nje zapomnili, tak je ne dvojiti, ki bote tote knixice povsodi lehko zastopili. Na konci per qasnih besedah zavolo podugsanja besed, ino zavelo, tp xenska guqi, kera 1 nuca, v’nekelkih qasih potreben 1 z’glasnikom vred, ker pred njim stoji, ali samo 1 pa zna vsaki po svoji šegi za a, o, ali u brati, kak se kerem koli dopadne. Tak postavim , na mesto sem vidil, se zna brati: sem vida, vidio, ali vidu ; na mesto sem hodil, se zna reqi: sem hoda, hodio, ali hodu. Na mesto z, f, fh, s, sh ino zh sem jas c, s, s, z, x ino q za tega volo v’ pisanji gorvzel, kajti da sem skos to zadosti previxan, da je xe krez dvajsti jezero s’ takimi pismencami drukanih knixic med 1 ust v o odanih grata lo, ki silno dosti slovencov tako pisarijo zavelo njene kratkosti lubi; kerem pa se se ona xmetna zdi, tisti naj le od zaqetka bere, kaj sem njemi k pomoqi za branje postavil, tak bode skoro spoznal, ki je to niq ne xmetnega. Ki bodo dalnesi slovenci v’ totih knixicah dosti pomenkanja , dosti naqi zavinjenih, naqi pisanih, ja dosti takih besed najsli, kere se njim nedo dopadnule, no ki bodo vse to pogovarjali, je meni naprej znano; pa da sem jas ne za nje, temuq naj blixe le za mojo domovinsko ludstvo po njegovih xelah na lehko zastoplenje tote na-vuke no molitve spisal, zato se me njihovo pogovarjanje ne bode dotikalo. Skos pisanje totih knixic sem jas ne niq druga iskati namenil, kak hasnovitne no lepe navuke no molitve vam, lubi slovenci, naprej poloxiti, skos kerih zder-xanje vi vaso tjasno ino veqno sreqo poveksati znate; tak glejte ali, ki se to zgodi, tak bote vi meni no sami sebi velko veselje napravili. m. v. Besede, kere ene sorte ali fele reqi pomenijo, so tote: Betcg ali bolezen. Bije — kole (vtira). — gaj jela. Bitju vati — gajxlati. Blagoslav — .regen. Blagoslaviti .regnati. Bole — boj. Boise — bojse. Britof — pogrobje. Cesta — steza. Cvek — xrebel — ijavel. Del — tal. Dclexnost — taljemanje. Dnes — dones — gnes. Dodeliti •— vtalati. Dol — d oj. 1 Hasek —- nnc. Hasmiti — k’ nuci biti. Jezero — toXent. Igrati — se kartati — xpilati. Igrati tudi pomeni — goditi. Klice spusati — cimiti. Knez — Jirst. Knige — bukve. Knixice — bukvice. Krepiti — poterditi. Kupa — kelih. K var — škoda. Lenoba — nemarnost— vtragli-vost — manjost. Lubav — lubezen. Lubniti — kusnuti. Marno — skerbno. Miujenik — kervosvedok •— man-ternik. Namerjenje — konec — cil. Narav — natura. Natiskati — drukati. Obrejuvanje — vxivanje — vpi-ccanje. Obqinski — gmajn. Obqinstvo — gmajna. Ocet — jesih. Odxalnik —■ trontar. Osoba — persona. Oxalenje — grivinga. Oxaliti —- zgrivati. Ovaditi _— na znanje dati. Ovarati — v’ pamet vzeti • zamer k at i. Oqistise — ice. Pismenca — ijerka —• pukntava. Pitati — barati — prasati. Pitati tudi pomeni ■— debelo napraviti — podrediti — pod-kermiti. Platiti — plaijati. Poboxno — brumno. Poboxnost — brumnost. Pogajati — eden drugemi dober biti — se glihati. Pokaranje—kastiga'—strajfinga. Pokopališč — grob. XU Pomnoxiti — pogmerati —kcoj-dati. Postoj — stacion. Premagati •— ladati. Premoxenje — glest. Premoxen — bogat. Pri klad — zgled — cksempel. Prilika — priloxnost. Priporaqanje — ofravanje. Priporoqitba — ofer. Rano — zgoda. Razum — zastopnost — pamet. Razumeti — zastopiti. Raqtm — rajtinga. Sklep — vud — glid. Slava — rjast. Slobodno — xiher. Somjni xar •— sontjna svetlova. Svedok — priija. Svedoqiti —■ pridati. S tu p — steber. Skeden — gumno. Steti — brati. Steti se tuHi veli — eden, dva, tri i. t. d. Zabloditi — zajti. Zajnka — xtrufa. Zakon — postava — zavez testament. Zakon navadno pomeni zavezo moxa ino xene. Zlasti •— nimer. Zlo — moteno — silno — ter-dno — jako. Zlost — pregreha. Zmotiti — spaqi ti — zmejsati. Zrak — luft. Zrok — urxoh. Zvati — klicati. Xidov — Jud — Izraelit. Xitek — xivlenje. Xmetno — texko. Terga ti se — biti se —rezati se. Terkati — kinkati. Veksina — veksi tal. Velkanoq — vuzem — letence. Venec — kranec. Vgledalo — spegel. Vkaniti — noriti — golufati* Vnogo — dosti. Vnoxina — dosti lustva. Vojka — ntrik. Vrelec — vreaipna. Vriniti — storiti, bednost — krepost — moipiost — tugent. Memeriti — jeziti — hujd biti. Hemeri — čemernost — jeza. »»»».»»»»■»•»>«««««-<■<-e ■««■««- Navuk za vstajanje. Kda se zbudiš, tak hitro stani ob pravem i[asi preš vsega zamudenja. Telo je nemaren hlapec, keremi se more sila napraviti. Toto pervo premaganje samega sebe Bogi ofraj; skos to si ti za celi den hasnes, ino bos h’ veksemi obladanji poter-den. — Manjost pogubi telo ino dušo. Rano stajanje podugsa ■xivlenje. Zaran stanuti je tak dobro, kak zlato sranuti. Kak hitro ’s p o stele stane*, tak na Boga zmisli. — Perva denska zarja — prikazanje son-ca — poijinjena xivlenja motf v tebi no okoli tebe. — Vse tebe opominja k' hvali tvojega 16 stvarnika. — Kak ti z’ Bogom zarineš, tak bos z' Bogom do-komial. Opravi bole s' sercom, kak z' vustami tvojo J ix terno m o 1 i tv o. IMoj Bog ino Gospod! tebi sem jas moje perve misli duxen, ti si me toto noif obvarval, v’ keroj je dosti tudi zbetcxalo, ali celo vmerlo. Poterden skos sladko spanje sem se jas na novo k’ xivlenji zbudil, ino se znam s’ sertptim veseljem na mojo opravilo podati. Ti mene k’ torni s’ tot im dnom daruješ, da bi jas gnes na poti pobolsanja ino Rednosti k’zveličanji pa blixe prišel, za kero si ti mene stvaril« — Kak se jas ot[em tebi zadosti zahvalti moj Bog ino moj Gospod ! Kelko dni mojega xivienja je xe — na veqno preminulo! Kak malo pa se sem jas za mojo zveličanje xivell Gnesni den čem jas v’tvojem imeni zatjeti 1 Kak dostikrat sem jas mojo naj bolso naprejvzetje xe prelomil ! Ifr se te gnes pä nameni tak zgoditi ? O Bog pred tem ti mene obvari! Ob kelko vei[ jas mojo slabost spoznam, ob telko skerbnej se ijem varvati posebno totega greha, k’kerem jas mojo naj vekso nagnenje obipitim; si t{em mojo vzeti se njega odvaditi, no dobro vipniti. Tota misel, da ti povsodi vse vidiš, naj mene od vsega hujdega proi[ derxi, no me naj k’ vsemi dobremi na-gible! Poxegnaj no poterdi mene tvojega slabega otroka nebeški Oča s’ pomotpoj svetega Duha skoz Jezusa Kristusa mojega Gospoda ino zvelhfara 1 Amen. Dobre misli no ofranje v’ zedinenji z’ zasluxenjom Jezusovim , skos kero se le vso našo djanje no p opus en j e zasluxejoqe postane. sveteai vsegavidejoni Bog '■ tebi so vse moje misli, tebi je vso mojo naprej vzetje znano. Vse, kaj bom jas koli gnes po moji dux-nosti vqinil, vse to ijem jas k tvoji qasti ’s pokornosti no ’z lu' bežni k’tebi vqiniti, vse to se naj po tvoji sveti voli zgodi. Vse moje misli, besede n o djanja, vso mojo delo ino opravilo» vse tpoje stopinje, vso mojo skerb ino terplenje — vse, kaj koli me»6 lehko ali xmetno stane, jas tebi o Jezus ofram, ino si terdno naprel' vzemem, vse tisto misliti, gutlatl no vqiniti, kaj je tebi dopadJivo. Jas ijem po celi moji mogočnosti tvojo sveto volo dopuniti. Na tako vixo se jas zavujplivo tvojega svetega poxegnanja doqakam, kajti da vejm, ki ti dobro volo za djanje gorvzemes. O Jezus! s’ tvojim zasluxen-jom jas vso mojo delo, ino po-pusenje, vse moje krixe no texave zedinim. Ja v’ tvojem imeni ’z goreqe lubezni vse tebi zroqim, kak si ti ’z lubezni k’ meni vse tvoje krixe no texave, tvojo bridko terplenje no smert tvojemi nebeškem! Oqeti zroijil. O trostar sveti Duh! razsve-ti, vixaj no poterdi mene y’ celem mojem xivlenji skos tvojo sveto gnado ino lubezen! O sveta Divica Maria! moj sveti angel varuh! moj sveti ker- stni patron! proste vi za me, da bom jas, kak vi, premogel vsikdar boxjo volo dopuniti, no na tako vixo k’ vam v’nebeško kralestvo priti. V’ imeni Oqeta, ker me je stvaril, Sina, ker me je odrešil? ino svetega Duha, ker me je razsvetli, se jas v’moje vse duxnosti podam. Amen. Premisli te, V Kaj je tvoja duxnost vriniti, kak bos se k' njoj pripravil, ino njo dobro dopernesel- '2) Kere prilike bi tebi k1 do-bremi, no kere k' hujdemignes na-prejpriti znale, ?io kak bos dobre k' tvojemi haski obernul, ino kak bos se hujdih zognul. 2,) Ti vej s, kaj je tebi nevarno; vsega tistega se skerbno ino stalnovitno ogibli. Reci k’ Bogi no samemi sebi: gnes yem jas mojo naprejvzetje zderscati. \) Ogibli se posebno tistega greha, kerega ti naj veijkrat do-p er nesen, ino ker te k’ dostim drugim grehom zapelati zna; kak k’ gizdosti — terdoglavnosti '—• 'čemernosti —- preklinjanji — zaniyavanji — ogovarjanji — nečistosti i. t. d. xli bo tebe to pervi den ec met no, tak bo te drugi den ece lexi stalo. 5) yj ti to vsaki den vi/inis, tak bode ti, čl duxe lexi na-prejprislo, grehov se ogibati, no na poboxnosti gorjemati. Sj takim naprejvzetjom se podaj na tvojo delo. Bog bode tebe poxegnal. Pri deli. ij Premisliy kak dobro jeza. te t da ti delati, no si tvoj kruh sluxiti znaš ! Kak dosti betežnih je, ki bi radi delali! Bogi se zahvali, no ob telko hitrejdelaj! aj Niy na pol ali nemarno , temini vse tak skerbno opravi, kak je potrebno, ino kak Bog ye meti. 2>) i[l se hitro ino z’ veseljom na delo podaš, tak se Bogi no ludern dopadnes, ino nje tudi lexi no bolse opraviš, yi pa vnoxliv na delo greš, tak nje xmeye no lagodnej doperneses. 4j Ne smes niij na jutro pustiti, kaj premor es gnes vyiniti» ■Jutresni den bode zadrugo djanje. ijj Fari se i[emernosti, kletvice, no vseh takih guyov, ken so pohlevnemi zaderxanji no labe zni blixnega zoper livi. 6j ifi ti sam rad v'grehi asta~ nen, tak je vsa tvoja skerh, s' ker oj bi si nebesa zasluxiti znal, za veynost zgublena. O kak ne-dorci[eno si ti nkodis! Zakaj te s tvojim poboUanjom odnanaH ? Pri jed i. Spomni se na besede svetega Pavla, ker pravi: i[i vi jejte ali pijete, ali kaj koli delate, tak delajte vse krasti boxji, i. Kor. io. K d a vura bije. Je xe pa ena vura minula, kera nebo nikdar vet[ nazaj prišla! Kak sem jas njo dopernesel ? Sem xe pa eno vuro bl ixe smerti! Kak bi za me bilo, da bla ona za me ta zadna bila? Jas qem to pri-hodno , in o vse druge , k eri h se se doqakati mam, o moj Bog! tak dopernesti, kak bofn ši v’ moj' sledni xelel , da ble one doper' nesene bile. O Bog! tebi tjem jas xiveti no mreti. Po v t[ i n j e n e m grehi. O tak sem pa drngoq pregrešil •' ^ Moj Bog! kak seripio mene griva — ja nikdar neqem jas veq grešiti. Moja slabost naj meni ne sluxi k’ caglivosti, temuq k’ torni, ki bom jas na se bole paško imel, ino se bole ponixno zaderxal.— O Bog! poterdi mene k’ vsemi , dobremi djanji. Ob a s i skušnjave. Vsegavedejotji Bog mene vidi ! On bode moj sodnik, za tega vol o pa neqem prepovedanega djanja vipniti, no pred mojiitt iBogom grešiti. Kaj bi meni hasnulo, i[i bi po mojem Imjdem poxelenji xiveti htel? O gvisno bi mogel kastigo terpeti, no se sam pred soboj sramovati! — Kak bi te z' menoj v’ smerti —kak bi za me na ovem sveti bilo? — Kak veselo pa bode za me, tp zdaj skušnjavo premagam ! Ti o Bog bodi meni k’ pomoifi! da se njoj proti postavim. Ti moj Jezus mene pred vsem hujdim obvari! Veqerni navuki no molitve. iVtoj Bog! jas se tebi ponixno zahvalim za vse dobrote, kere si ti meni no mojim blixnim gnesni den skazal. Ti si vsikdar perpravlen za nas oijetno skerbeti. Pa kak sem 2 se jas, tvoj otrok, gnes zaderxal? Ob kelko sem gnes blixe k’ mo-jemi zveličanji prišel? — * * * Tu premislavaj, kelko ti i{as ali trudnost dopusti: „Kaj si ti gnes dobrega ali hasnovitnega vyinil — na kako vixo ? — no ’s kerega z roka ? Kak si ti tvojo dobro na-prejvzetje dopunil? Si ne niti od tvojih dux-nosti zamudil? Si morebiti koga razxalil, j sovraxil, si njemi nevonlivi bil, njemi kako škodo napravil, ali si ga v* keri greh zapelal? Si ne. nh[esa proti tvoji vesti vi[inil? Si ne pa nazaj v’ tvoje navadne grehe padnul ? no ’s ke-^ rega zroka se je to zgodilo? Zahvali se ponixnoveynemi Bogi, yi si tak sr eye n bil, ki si vey dobrega, kak hujdega vyin.il, ki si se smertnih grehov zognul. Pa zgrivaj tudi vse odpustlive grehe; kajti da je vsaki, yi kakhte mali, deno razxalenje bo jejo. * * O moj Bog ! jas sem pa dru-got[ pregrešil! ze zgrivanim ser-com prosim jas tebe za odpusanje mojih grehov, ino za pomoi{ k’ pobolsanji. Jas se ijem dale naprej bole skerbno greha ogibati, no vse hujdo, kelko bode mi naj veq mogočo z’ dobrim popraviti. O moj Jezus! kak' sram je mene, da sem jas gnes v’ tvojem nasleduvanji pa tak daleg nazaj zaostal! Smili se krez me! O Maria no vsi svetniki boxji! 2 * qast no hvalo dajte vi Bogi namesto mene, ker si jas zdaj po* tfivam, dokliq meni v’ tal ne pride njega z’ vami vred na veipio qastiti no hvaliti. Pusti tudi, o Bog duše pokojnih v’miri poqivati, no veipia luq naj njim sveti! O kak dobro je, da qlovek zna zdrav k’pokoji iti! Kak sla- ( dek je mir trudnemi! O Bog! jas se tebi zahvalim za toto dobroto, ino priporoqim sam sebe, no vse ludi, kakti moje brate no j sestre v’tvojo oijetno obranbo. Zdaj mirno jas zaspim, Mo Oqa! to xelim , Da s' spanjom te qastim. iJ Per slai/enji ne pozabi na sramoxlivost, velko vez/ si spomni, da Bog tebe tudi v tl' mi vidi. 2J Spanje te naj na smert spomeni. Premisli, kak bode tebi pri serci, da bon ti enkrat tu na smertni pasteli lexal. Kaj bo'i te obxalival, ino kaj bon si xelel? Za to si zdaj skos tvojo djanje, no popusenjc skerbi. Z) Ti ne veja, ni se jutra doi{akaH ali ne. Dosti sije zdravih dojleglo, pa so mertvi v“ pasteli najdeni bili. l[i bi se tudi tebi tak zgodilo, premisli, kak bi za te bilo, Aj Vzemi si K’ serci, kak strasno je z' grešno j vestjoj zaspati ! 5) y.i je v' jioyi preš spanja xe samo ena vura tak duga. Kak duga, kak caganja puna pa bode za pogublene veynost! — Kak strasno bode njihovo veyno terplenje ! Jutern a m olitva za nedelo. ^Tak sem jas pa en tjeden o Bog ! prexivel, v’ kerem sem si dosti t\rojih dobrot zavxil, ino znam gnes drugoq toti sveti den polivanja svetiti. Za obojo se jas tebi moj Bog zahvalim! — Pä kak sem jas tote preminjene dneve dopernesel — kak bom jas gnesne-ga vredno svetil? Ti meni toti den mira k’torni dodeliš, da bi, kak si telo od dela poqiva, tudi moja duša od prevelke skerbi .za posvetne reqi si poqivala, ino seobtelko lexi od rastrosenih misli odloqena k’tebi pozdignula, ino se za svojo veqno sreqo skerbela. —Jas bi se deno mogel na poti mojega van-dranja veqkrat vstaviti, ino pre- g.edati, qi sem jas od mojega čila, kam si priti xelim , ne kde zajsel, qi sem ne na mesto naprej, nazaj prišel, ali na mesto bolsi,la-godnesi postal! — Skos tvojo sveto besedo o Bog 1 mene zbudi, razsve-ti no vixaj, skos tvojo sveto gnado ti meni k’tomi na pomoq pridi! Gnes bi jas mogel razvi obiska-vanja cirkvi tudi druge dobre dela vqiniti, za kere v’tjedni qasa ino prilike ne zmorem — bi mogel skoz branje pridnih knig, ino skoz druge pametne guqe sam sebe no druge k’ dobremi zbuditi — bi mogel dela kristjanske lubezni dopernasati, kere so tebi o Bog! naj dopadli-vesi ofer. Naso navadno roqno delo je gnes prepovedano, ne, ki bi šemi smeli v’skodlivo manju- hivanje podati, temuq ki bi se mogli na dosti vredneso inobolso vixo za naso dušo skerbeti. —" Jatak qemo mi toti celi den svetiti; Toti den si ti nam k’poterdenl* nase telovne moqi dodelil, ino na3 tvoje otroke dobrotlivo z’ neciux-nim veseljom daruješ. Toti od tebe tak lepi stvarjeni svet tvojo vsegamogoqnost oznanuje, no tvoje svete dare obilno vxiva. Spomin na te moj Bog! bimogelmeni njega se lublesega napraviti, pa tudi bi me mogel nazaj poderxati, ki ne bi nedostojno, ino krez mero tvoje dobrote vxival. S’ poboxnim veseljom, kak priden otrok, qem jas tebe Oqa! qastiti no hvaliti. ^ Ali xalostno je ijuti! da se v nedelo dostikrat veq hujdega, kak v’ celem tjedni zgodi. Pred tern obvari mene o Bog ! Ne dopustu ki bi jas skoz lagodno zaderxanje drugih zapelan kaj takega vqinil, kaj bi kristjanstvi zoper bilo; tern uq ravnaj mene k’ tak dobremi zaderxanji, ki bodo si drugi o mene za svojo poboxnost zna i navuk jemati. Tak si jas ali xelim, dabine-■ dela od mene no vseh hidi posve gena bila, kera je v’ spomini Kristusovega gorstanenja , k spomini poslanja svetega Duha noterpo-stavjena — o da bi ona meni no vsem vernim p im a zveličanja ino xegna boxjega bila! Amen. P r e d g a tudi k' zapovedani boocji slu.rli slini, no je njo vsaki ravno tak, kak sveto meso tjüti duxen. V' molitvi jni Bogi povemo, 'kaj si Xelitno; v predgi pa B°g nam povej,, kaj on ye. Ker je’’z Boga, 2 ** 34 (ker olje otrok hoxji biti) tisti besedo boxjo radposlma, za tega volo pd vi nje neijete poslušati, da ne ste ’z Boga, pravi Kristus- Joanez g, 47* Poslušaj vsako predgo, kaliti glas boxji, ker tebe v’ dobrem podviaji, k' dobremi opominja, te na tisto sp omeni, no tvojo vest pomiri. Vzemi si verno naprej boxjo volo iji duxe bole spoznati, no njo zvestb dopuniti. Zapomni si odpredge tisto, ino si k' serci vzemi, kaj se posebno tebe dotiije. JŠavadi se 's predge si za se navtike jemati, ne pa njo na druge zgernjuvati. . Hodi tudi, kda ti je le mo- goijo popoldne k' kristjanskerni navtiki , ker je o dr as e n im ravno tak, kak otrokom potreben. Po predgi sam sebe pitaj. Kaj sem jas zdaj yul, kaj sem perle ne vedel, ali n c nikdar prav premislil? Kaj za hasek ali trosi znam jas ’s toga imeti? Kak se to k’ mojemi stani navda, ino kak jas to xderxati premorem ? Sem jas tudi totemi grehi pod-v er ec c n ? — Hi se jas tudi v toti nevarnosti znajdem, ker e se ogibati so me predgar spomenuli? ■ Sem jas dozdaj 'z nespameti ali ’z nemarnosti grenil? — Kak oijem jas to popraviti? Ker navuk seje poseh/io mene doteknul, kerega bi si jas ali moyno k' serci vzeti mogel, da bi se vcifkrat skos tjeden na njega spomnil, ino de n o naj to me nje totega gledal dopuniti ? Ka tako vixo bon ti'spredge. hasek imel, ino i[i duxe bolni kristjan postal. Pri sveti mesi tvojo dobro naprejvzetje Bogi ofraj, ino njega za njegovo sveto pomoli prosi. Si ti v’ cirkvo priti nemre'?. Dopernesi tisti qas, v' kerern bi se mcl v cirkvi znajti, doma v' tihi poboxnosti; moti, kak Kristus veli, P tvoji hiški; bodi p mislami v cirkvi. Beri evan-gelske hiige, premislavaj sveto meso; zedini tvojo molitvo ino ofer z’ molitvoj no z’ ofrorn mesnika, ali velko vei{ Jezusa Kristusa samega; poklekni pred boxjo maniro, premislavaj smert-no terplenje Jezusovo, ker o je on ’z lubezni k’ nam na se vzel-To so ja naj imcnitnese reip svete mese. Glcdaj tvoje zamude skos po- poldneHrio cirkveno olnskavanje Zategnuti. l[i tebe sluxbe ali lubezni dux no st zamudi, tak misli: po-■ kovnost ino lubczcn bodi gnes moj ofer ! Bog ja ne gleda samo na djanje, temini tudi na volo. Ofraj tvojo domai/jo opravilo Bogi. Kaj je tvoja duxnost, ja tudi njegova vola; ino njegovo volo dopuniti, je ne nii[ druga, kak boxja sluxba. V e n e r n i n a v u k. Preminlavaj, kak si seti uidi — no v’ cirkvi xaderxal — kak si ti den — jeli sveto ali grešno dopernesel? Zgrivaj tvoje grehe no nemarnosti — skleni pri sebi dobro ino moyno naprejvzetje za prihodni tjeden ! prosi veii?ie-ga Boga za njegovo sveto pomol/ ino xegen. Molitveno ob u den j e za nedelo. l/z ti Boga za tvojega na) bolsega Oi{e spoznav, ino si nje' ga nazot[ncga naprejpostavis, tak so xe tvoje misli molitva-l/z" ti premisliš, kak mogočen, kak moder, kak sveti ino popu-ni je Bog, ja da je on sam na sebi naj veksa dobrota; tak moren ti pun i/asti, no hibe zni sam pri sebi rei[i: Moj Bog ! kak oi/em jas tebe zadosti i)astiti no lubiti! Tudi to je molitva. — l/z ti premisliš, kak dobrotlivi je Bog za nas; tak bos se ti ja krez njegovo dobrot-livost veselil, ino se tijemi za njegove dobrote, kerih je telko, da njih niše prešteti ne zmore, serqno zahvalil. Bos se njemi z otročjim zavujpanjom kres tvojo nevolo potoxil, bon se njegovemi oiietnemi oskerblenji^ prekdal, bon ga za pamot{ v potrebi no nevarnosti, xa gnado ino ccegen, in o za pasno ino veyno srepo, k er e si sam per-praviti ne premores, prosil. — Ti bos tvoje zraven^ristjane, posebno tiste, s' kerimi si xe v blixennem znanji, ja — ce^° tvoje sovraxnike — v’ tvojo mo-litvo sklenul, ino za nje, kaliti tvoje lublene brate, Boga prosil. Ja ti bon tvoje grehe serpno xgrival, ino s’ terdnim naprej-vzetjom tvojo xivlenje pobolsati tvojega stvarnika za odpunenje^ prosil. Tak vidiš, za 1' a j vse ti Boga v' molitvi prositi moren, pi ravno ne za vse na enkrat ! Pa ne je tak dosti na besedah lexopo, kak na tvoji dobri voli. kero ti v' serci mav. Vsaka tiha ali glasna hvala boxja — vsaki poboxni pogled v nebo — vsako i/isto veselje krez Boga ino njegovo prelepo stvarjenje—vsaka zahvalnost It Bogi, padanje v njegovo sveto volo, ino gor-ofranjc — vsako zgrivano, ali Za pomoi/ vi/injeno zdehnenje — na sredini v" tv oj ein opravili, i/i ga ravno nine ne ovara —■ je cce molit,va, Le Boga vsikdar pred oi/mi no v’ serci mej, tak bos ti vseli, no gvisno dobro ino zvesto molil. Ob kelho vd/ ti Boga spoznaš, ino njega la~ bis, ob telko bolsa bode tvoja rnolitva, ino ob telko lexi bode tebe v' njoj stalo. — lli so tvo/e misli rastrosene; tak se p o nixa), pred Bogom, ino se skerbt nje z novega k’ ujemi obernuti. Molitvene knixice morejo k' podvin/cnji za. mohtvo biti, morejo ulovcha od rastrosenih misli nazaj derxati, no njega na po-boxnc misli nap elati. Samo branje takih knixic ne se ne pravi moliti—temnil, 7/t 07/ ki bom si jas vse tvoje dari zahvalno, zado-volno ino po pravi meri vxival; daj meni milostivnost, ki bom tudi druge potrebne po mojem pre-moxenji rad daruval. Daj meni no vsem Indem spoznati, ki smo tebe za tvoje nam skazane dobrote qastiti no hvaliti duxni. Odpusti nam nane duge, 'kak tudi mi odpustimo našim duxni-kom! O Bog! kak dosti je mojih grehov, kak velka je moja krivica ! kere jas nikdar zadosti popraviti ne zmorem. Za tega volo pa te ze zgrivanim sercom ponixno prosim za odpusanje skoz zasluxenje tvojega Sina Jezusa Kristusa ! Ob-meqi pa tudi mojo serce, da jas vsem tistim, keri so mene razxa-lili, resniqno odpustim, kak si xelim, da bi ti meni odpustil; daj meni tak odpustlivo volo, da jas s’ tvojim Sinom Jezusom za nje molim: Odpusti njim Oi|a nebeški, zakaj oni ne vejo, kaj vtp' nijo! —Mi smo ja vsi hujdodelnik1» keri mi vsaki den odpusenja, pre-videnja ino milosti potrebujemo-Ne pela.) nas v' skumjavO 1 O Bog! ti poznaš mojo slabost ino k’ hujdemi nagnenje, tebi je znano, kak hitro, ino kak lehko sem jas zapelan. Ne pusti me v tako pajdastvo, v’ take prilike priti, v’ kerih bi jas grešil. meni volo, da sehujdega zognem, ino serqnost, da se hujdemi proti postavim, kde se ga zognuti ne premorem. Ne dopusti, ki bi jaS nedostojne reqi rad gledal, *n0 nesramne gui|e rad poslušal: daj meni moipio gerdlivost pie<; vsem, vsem , kaj je koli grešno ino nespodobno. Obderxi me v’ponix-nosti no Strahi boxjem. —Vu vsaki s*ku$njavi, skos kero bi se naša zvestost obstojema pokazati mogla, bodi nam ti povsodi nazoqni Bog na pomoq! Ne pusti nas oslabeti. Temini odreši nas od hudega ! Naj vekso ino resnično hudo je samo greh, ker nas od tebe o Bog! odlogi, no nas v’ vegno pogublenje spravi. Pred tem nas obvari, od tega nas odreši o Gospod! Te bode tudi vse drugo hudo na sveti qi duxe menso, ino dosti lexi poterpexlivo. Ja celo tisto terplenje, kerega se mi zognuti ne zmoremo, ino tudi tisto , na kerem smo si mi sami krivi, bodi nam kakti ogetna kastiga k’naši sregi, doklig mi ne-bomo kak do smerti zvesti sluxev- 3 niki od vsega hudega odrešeni k popunem zveličanji prišli. Amen. Naj se zgodi! No se tudi bo zgodilo, iji smo mi pr^v v’ imeni Jezusovem molili. Prošnja za svoje zraven kristjane. M o 1 it v a lu bežni. "V'"segamogoipii Bog! tebi je znano, da mi eden drugega kak brati no sestre tak lubimo , kak ti nas tvoje otroke lubis. Kaj koli tni sami sebi xelimo, za kaj si nj* prosimo , to mi tudi drugim xelimo , ino njim prosimo, kaj se mi koli od tvoje o Bog! kres vso mero velke milosti dobrega dočakamo , vse to mi serqno xehmo, da bi tudi vsem našim zraven bratom ino sestram od tvoje milosti dodeleno bilo. Ti o Bog! nje vse poznaš, ti nje serqno lubis; ja tvoja lubezen veq premore, kak vsa naša prošnja. ___ Pa ti deno dobrovolno na molitvo nase lubezni poslusas , s ko s kero mi tebe kak ti nas vseli Qqe na pomoq zovemo, ino eden za drugega prosimo. Mi bi dostikrat drugim radi pomagali, pa njim ne zmoremo pomagati, ne zmoremo njim od nas odloqenim našega serca razodeti, ne zmoremo njim vseli nase lubezni v’ djanji skazati. Tu se mi k’ tebi nas vsega-mogoqni Oqa povernemo, tebi mi nje sporoqimo, tebi mi prek-pustimo, kaj mi ne premoremo. To je nas trost, ino nam našo serce pomiri. Mi o Bog! xelimo, da bi hudega qi duxe menje, no dobrega 3 * i{i duxe veq na sveti bilo. tega volo pa te prosimo : Pusti luq tvoje svete k’ zveliqanji po' trebne vere se skoz dale no dale rassirjiti, no njo v’ temne serca tvojih otrok priti. Napuni duhovne pastire, no vuijenike s’ tvojih* svetim Duhom , ino poxegnaj njihove opravila, da bodo one za_ naso zveličanje rodovitne. Zedini vse, keri na te verjejo , skoz zavezo lubezni no perjaznega mir3, Vixaj tak tvojo cirkvo, da se nebo-de v’ n j oj nit} takega godilo, kaj bi se s’ ipstoj resnicoj, ho z’ dobrim podvrnjenjorn zediniti ne pustilo* Obvari neduxnost pred hudobnimi zapelavci, poterdi slabe z duhovnoj moqjoj, pelaj zablode* ne na pot prave poboxnosti, gor' pomagaj vsem v’ grehe padnjenim skos tvojo sveto gnado. Poxegnaj našega dexelskega oblastnika. Pusti njega po zastop-nosti no pravici nas tak vixati, kak je tebi dopadlivo, ino nam z;a našo tjasno ino veipio sreijo hasnovitno. Daj nam po tvoji milosti dobre no pametne pos\retne sluxevnike. Poxegnaj vroqno texaqko delo, ino vso drugo skerb za nase potrebe. Pusti v’hrameh ino povsodi med ludmi qednost, red, ino za-dovolnost prebivati. Zedini sov-raxnike, no ne pusti lagodnih vust hudobijo rassfrjavati. Daj, da bodo podloxni svojim naprejpostavie-nim pokorni no zvesti, naj ne pozabijo na lubezen kristjansko med soboj, naj ne pustijo z’ misli, da si ti njih vseh Oqa no Gospod. Poxegnaj tiste, keri mlajino k’ dobremi ravnajo; pusti starse se veselja per svojih otrokih doipt- kati, pusti nje svoje otroke sretjn6 viditi! Potrostaj tiste, keri se v’ter-plenji znajdejo, poterdi nje v’ poterplivosti no v’ podanji v’ tvojo sveto volo , daj njim sereno za-vupanjena tvojo milost. Poxegna) njihovo boleqino, raz\reseli njihovo serce skos trost prihodnega bolsega xivlenja. Daj premoqnim milostivno, ino ponixno serce, no sromakom zadovolnost z’njihovim stanom. Bodi Oqa za vdovice no preš starsov zapusene otroke, bodi obranba za vse nevolnike. Bodi tistim na strani, keri se od totega sveta loqijo, ino vzemi nje kr sebi v’nebeško kralestvo! Našim starsom , dobrotnikom ino perjatelom vse tiste dobrote obilno plaqaj, kere so oni nam vqinili, ne dopusti, ki bi mi njihove lubezni nevredni bili? Tudi za nase sovražnike mi tebe prosimo za ves tisti xegen, kerega mi sami sebi želimo. Odpusti njim: oni ne vejo, kaj vqi-nijo, Mi njim tak serqno odpustimo , kak si želimo, da bi ti nam odpustil. O daj , da se mi njim skos perjaznost skoro perblizava- mo, ino tak vsemi sovraztvi konec napravimo ! Ti o Bog! v’našo serce vidiš: ti spoznaš, qi smo mi zvesto prosili. O tak naj se te naša lubezen v’ djanji no celem našem zader-zanji pokaže! Ti ja qes, ki bi tudi mi, kelko je nam mogoqo, k’temi pomagati mogli, da bi se našo zelenje dopunilo. Kak bi se te mi znali tistem! qloveki merzli no sovražni skazivati, kerega smo mi tudi v’ našo molitvo sklenuli! Ja kak lubi, kak dosti vredni bi nam mogli vsi naši zraven ludje biti, t^i mi premislimo, kak do-brotlivi si ti za nas vse ! Dodeli ti nam vsem tvoj sveti xegen. Amen. Sveta mesa je nekervavi ofer novega testamenta, je tisti, kerega je Jezus Kristus per zadni veyerji na duhovno, ino potem fia krivci na telovno vixo dopernesel, ino zdaj skoz mcHuika, her v' njegovem imeni guyijo ino vi/inijo, na novo dopernese. —• Postavi si o i/lovek! na xiveyo vixo pred 07/i, no premisli: kak se je on tudi za te ofral; kak bi se tudi ti z’ njim Bogi ofrati mogel. Tak ali zahvalno spom-nenje na ojranje Jezusa ’z lubezni za nas, ino volno samega sebe ofravanje skoz v' djanji skaxe-joyo Boga no blixnega lubezen — y’ zedinenji z’ Jezusom. To vkup- vzeto se pravi, sveto meso s' poboxnostjoj t/uti. Le vse na to pride: kak ti verjes ? — no kak ti jeivis ? JSa to tudi grejo pasti vredne cirkvene ceremonie no molitve per sveti mevi. Nasledil) mejnika s’ poboxnimi mi s lanu-Oni ofrajo ino molijo za vse,, tudi za te. Tak moli no pfraj tudi ti z' njimi. Na toto vixo imenuje sveti Peter vse kristjane: mennike. — Pevci no streX-nik vseli v imeni vseh nazopnih odgovorijo. — yi pa 0peH vediti no prentimavati, kaj se na citari zgodi, te beri vepkrat tote Rasloxenje svete mese. Per molitvi pred utegni c o) se mernik nisoko naklonjen p°' ni .vajo predBogom, ino molijo s trikratnim poterkanjom na persa opitno spoved, prosijo za gnado ino odpadanje grehov, ino ponovijo svojo pravijo za milost hoxjo. Kirie elejson i. t. d. ■—• Prosi tudi ti ze zgrivanim sercom za odpunanje grehov, ino za pomol/ k' resnit/nemi pobolsanji. Gloria je i/ast no hvala, kero so angeli Bogi dali pri rojstvi Jezusovem, skos kero je nam gnada, ino odrešenje dodeleno. — Moli, 7/ast daj Bogi, zahvali se, zavupaj! Dominus vmbiskum. Gospod bodi z’ vami! Tote besede mejnik zdaj 7io vei/krat k' lustvi z rasprestertimi jio pa vkup-djanimi rokami zra/ejo, ino na znanje davajo, da oni vse v' molitvo sklenejo, kero oni zdaj, kak o/ia na den pride, opravijo. tote besede se merniki v' imeni lustva reye: Ino z njihovim duhom (zastopi se: Gospoi bodi), no molitva se £ besedo] Amen odgovori k' znamenji, da so vsi z* njimi ene vole. List je od pisem svetih apostolov vzeti tebi k' podvu' r[enji. Zahvali se Rogi za krisl~ janske nav uk e, dobro si nje %a~ pomni, no k' serci vzemi. Evangelium se imenuje veselo oznanilo od našega odrešenja skoz Jezusa Kristusa. Stati per Evengelji pomeni, da srno mi perpravieni njega stalnovitno dopuniti. Tudi ti oblubi Bogi-to vipiniti ! Kredo je kristjanskakatoleka vera. V/ ti na Boga Oi/eta, Sina, ino svetega Duha verje-s, lak skaxi. tvojo vero skos tvojo vader x arije kakti otrok bo.vji odre- n eni skoz Jezusa Kristusa, ino razsvetleni od svetega Duha. Vifi/ii, kaj te vera vui[i, yi si tisto zadobiti xelis, kaj tebi ona oblubi. Offertorium pomeni pervo ofranje kruha ino vina k per-pr avl a nji za ofer tela ino kervi. Jezusa Kristusa. Bogi dopadhvi ofer je pokornost iz lubezni. Zedini tvoj ofer z' ofrom mejnika, ino ofraj Bogi tvojo dobro naprejvzetje, tvojo serce no scivlenje. Orate, fratres ! malte, brati! (opominjajo mernik) da bodemo) no van ofer Bogi dopadlivi. —1 Skoro potem oni rei/ejo ah pojejo : Sursum korda : Pozdignite serca k' naj Vin-ešemi—-k' i/asteni molitvi no zahvalnosti — z angeli v nebesah! Sanktus: sveti, sveti, sveti je Gospod Bog Sabaot — ino z moijno razveseljenim lustvorn per noterhodi Jezusa v* Jeruzalem: Hozana, zvelii[anje od zgora skos tistega, ker pride v' imeni Gospoda ! 8e vey kak hvalno popevanje se Bogi molitva lubezni dopad-ne. Za tega volo pa molijo mennik za celo kristja/isko zirk-vo, za njene naprejpostavlene, no vkup za vse verne kristjane — posebno pa Per memento za tiste, za kere si zoseb naprejvzemejo moliti, ali keri so njim priporočeni ; te za vse v cirkvi nazorne, keri z’ njimi pohojeno ofravajo, ino med kerimi bi se tudi ti mogel znajti. Oni zedinijo svojo molit" vo j’ prosnjoj svetnikov boxjih.- Te se oni, da role Ir es kelih derxijo, k' p o xegnan ji kruha ino vina pcrpravlajo. Zdaj te oni tisto vyinijo ino rcijejo, kaj je Jezus per sledni veyerji vyinil, ino rekel, po njegovi zapovedi, no v* njegovem imeni. Ino tak se skos vsegamogoyno besedo boxjo kruh v telo , ino vino t>’ kerv Jezusa Kristusa spremeni. Kak hitro mejnik tiste besede zreyejo, se nisoko perklonijo, no poxegnani kruh, zdaj xe telo Kristusovo vJ spodovi kruha, ino sveto kerv v kelihi k’ yasti no molitvi pozdignejo. Vsi dolpo-kleknejo, na persa terkajo, ino Jezusa ydstijo ino molijo v po-nixnosti. — Tak tudi ti vyinil Ti si tak misli, kak da bi vidi/, telo Kristusa na krix perbiti, no njega sveto kerv na xeinlo toniti. To je tisto telo, tista kerv y tisti pervi mennik Jezus, ker se zdaj na novo, ino ne-kervavo vixo za našo zvelitianje gorofra — tak tudi za tvojo! Po pozdigavanji premislavaj toti velki ofer boxje lubcZTti-Daj Bogi hvalo — zgrivaj tvoje grehe — prosi za njih odpunenje, ino pomoy k’ poboUanji no k obvarvanji pred prihodnimi gre' hi, da nebode ofer ino kerv tvojega odrešenika za te zgublena — ofraj se celo ujemi, kak se je oti za te ofral. Per drugem memento se spomni na pokojne, posebno na tiste, za kere si ti posebno molü1 duxen. Da y’ nebesa nii{ netliste-ga priti nemre, tak si gledaj 'ta to, ki bos od vsakega greha Taisti, da boH te v tovarstvo vseh yistih ino svetnikov boxjih priti znal. Pater noster, Oya naü moli Za metnikom, ali velko ven za Kristusom samim v’ poboxnosti. Mesnih razlomijo sveto kostjo (kah je Kristus kruh razlo-. mil), ino rečejo : paks domini sit semper vobiskum: Mir Gospoda bodi vsikdar z' vami. ' Za toti zvelii/anski mir oni zdaj prosijo. — Tudi ti si dux en tak prositi! Agnus Dei se pravi, j ogne boxjo, kero grehe jemle od sveta, kero mir med razxalenim Bogom, ino grešnim nlovekom napravi.— Seryni mir bodi povso-di med ludmi! A’ obrejuvanji, k' delexnosti no k’ zedinosti s' Kristusom GG skoz vxivanje njegovega tela ino k ervi so vsi kristjani pozvan^ no povableni. J)a pa si ti zdaj ne Radosti perpravlen k’ mi'Zl bo.rji iti; tak rei/i z' mejnikom' Gospod! jas sem ne vreden i-1- d-s' p o nix ni ni zavupanjom, da bode tvoja duša skoz njihovo a10' goi(no ino sveto besedo zdrava ino vredna postala njega res' nit/no prejeti. Toto poboxno Velenje no naprejvzetje edinosti Z Jezusom v’ lubezni Jezusa se imenuje duhovno obrejuvanje, no toto je potrebno, yi y Love k o7/6 s poboxnöstjoj sveto meso yuti no z’ nje hasek meti. Hi se ti resniijno tak zadet-xis, te ti naj bolsi xegen od totega svetega ofra zadobis, za kerega me sni k na konci molitve vsem tistim, keri so y’ pobooc- nih mislah z’ njimi ofrali, no v x iv ali, prosijo, ino ga ?ijim ze Znamenjom svetega hrixa dodeliti xelijo. — * # * Toto razloxenje svete niese ti vei[krat beri, no si nje dob) o Zapomni no k' serci vzemi, )[i si xelis s' poboxnostjoj sveto meh o yuti, no od nje hasek zadobiti. i[i ti mesne molitve perle kak mesnik opraviš; te nje pre-mislavaj ali nje drugo)/ moli-Tudi vse druge navade no ceremonie majo svoj hasnoviten spomin. Mesnik so s' takim oblačilom ob lei/eni, kero je samo za oltar perpravleno, kajti da se oni nikar v' svoji — temni/ v personi Kristusa perkaxejo. Mesni plajx ma spodobo krixa ino- tako farbo, kak ona za svetke ali yase slisi. — Zvon pozove lustvo k’ boxfi sLuxbi, no tudi dalesne, keri ta priti nemrejo, opominja v' mislahna njoj tal jemati. Lui{i gorijo k’ yasti tistega, ker je luy sveta, ino nas spomenijo, ki bi tudi mi z’ dobrimi navuki, s' pob o X~ nostjoj no yednostjoj drugi171 kakti z’ luyjoj svetiti, no ujo k dobremi napelavati mogli- Kadilo ma spomin yasti boX~ je, molitve no poboxnih k’ Bogi obernjenih misli. Xegnana voda je znamenje ifstosti serca, kero Bog cd nas meti ye, yi se mi pred nji'71 znajdemo. Xegen se vsikdar s' krixni'71^ znamenjom, dostikrat tudi £ naj svetenim Telom da, kajti da GO se nam v' Kristusi, v njegovi krixni smerti, no y’ svetem oltar skern Sakramenti vse da, kaj nam veijna lubezen dati premore. Mesne molitve za m lade n i q e no d e k 1 i i[ i. K’ obvarvanji neiluxnosti. Molitva k’/, aqetki svete m e 5 e. "V otroqji ponixnosti se jas z’ mesnikom oltari perblixavam. O da bi se jas mogel s’ celo ijistim sercom ino vestjoj pred to boj znati! Kak veseli bi te jas moje oi[i k’ tebi Oqa nebeški obernul! Ali pa zdaj morem jas pod noge gledati, no se pred to bo j ponixati, vsega-videjotji Bog! Tebi je cela moja natura znana. Ti vidiš nedopad- livo vse madexc moje duše, vse neqiste misli no poxelenja mojega serca. t-Ii bi se ravno pred svetam mojo zaderxanje celo pošteno n'0 praviqno bilo; tak sem jas deno pred toboj ne ipsti, ne prež greha-Pun xalosti poterkam jas na moje persa, spoznam moje grehe, zgrl' vam mojo nemarnost, mojo oe' zahvalnost, mojo nepokornost- Smili se krez me o Bog! kak sC milostivni oqa kres svojega otroka zesmili, qi ga zgriva, da je otle razxalil, ino se pobolsati obUib,‘ Ja tak oqem tudi jas o moj Bog skos tvojo gnado! kak jas moje grehe spoznam , ino se krez o)6 xalostim, tak se njih oqem za dale naprej ogibati; qem sam na se bole paško meti, tebi bole pokoren biti, no se z’ veksoj mojoj vse dobro skerbeti. Per toti sveu mesi ponovim jas vso mojo dobro naprejvzetje, no prosi/n tebe o Bog ! za tvojo sveto pomoq. Gloria (qast). ^last no hvala bodi tebi mi-lostivni Oqa za vse dobrote, kere ti meni skos tvojo gnado dodeliš, ino vxivati pustiš ! Od tebe ja vse dobro pride. Obvari mene, da se jas ne zgizdim, ino ne prevze-mem, da se nikdar zavolo tvoje gnadc krez druge ne zdignem, temiu[ da se velko veij ponixam, ino tebi zvesto sluxim. To je zahvala, kero ti od mene ijes meti. — Skos poboxno zaderxanje ijem jas tebe hvaliti no qastiti. Molitva po Dominus vobiskum. O Bog! preš tvoje gnade jas niq ne premorem ; ne zmorem preš te sam niq dobrega vqiniti. Za tega volo pa te prosim, p»'1‘ tvojo sveto besedo v’ mojem serci tak moqno postati, da bode ona vse hude misli no poxelenja K njega mogla pregnati , no ,Tie ob gasi skušnjave moqno poter-diti no od hudega dovolen)a odrešiti. Napuni me s’ tvoji’11 svetim strahom , ino z’lubeznoj» da bom jas greh krez vse drug0 zaniqaval, ino tvojo dopadenje za mojo naj vekso sreqo spoznal. Za to jas ponixno prosim skoZ Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. Per listi no Evangelji seryn0 besede svetega pisma premi''^a' vaj, ker e zdaj tu za vsaki del1 v tjedni najdem. V’ nedelo. Veseli se mladenhf C'Icklir/) / v’ tvoji mladosti. Vxivaj tvoje mlade dni v' dobrem. Pa ne pozabi, ki bode Bög tebe kres vse to sodil. — Mladost ino njen o nespodobno xelenje skoro premine. Spomni se ali v' tvoji mladosti na tvojega stvarnika, perle kak xalosti i/as pride, no dnevi, k eri tebi nebodo dopadlivi ! Veselte se vsikclar v' Gospodi! — ja ponovite vašo veselje. Pa hote pri njem takega zader-xnnja, ki bode nje vsaki ijlovek za dobro spoznal. Gospod vam je bluzi. Gospod! ti mene poznal, ino me znotrah vidiš, rji jas lexim ali gorstanem, je tebi znano. Ti moje misli od zdalcj, ino vse moje stopinje naprej vidiši 4 Tema mene pred tohoj ne skrije-Noti je tebi, kak den, svetla- Kak i[em jas taki greh vqi' niti, no pred mojim Bogom gre' viti! Strah pred Gospodom greh prexene. Bofte se tistega, ker telo ino dušo pogubiti zna. Kaj hasne i[loveki, qi hi 0,1 celi svet dobil, na svoji dirt1 pa škodo terpel? V’ p o n d e 1 e k. Tudi za vsalti drugi pridejotji den. l/z' vi ne vete, ki so vati e tela glidi Kristusovi ? —■ kak bi jas htel s’ totimi glia-1 Kristusa neqistost vqiniti 1 O moj Bog! pred tem me obvan-l/z vi ne vete, ki so v ati e tela tempelni svetega Duha,*6 rega ste vi pri kersti zado 1 ’ no ki vi ne slinite sami sebi? Zakaj vi ste za velko ceno fs' kervjoj Kristusovoj) odkupleni. liastite, ino noste Boga z/ vati ih te Lah. Ker tempel boxji pogubi, tistega bode Bog tudi pogubil. Zakaj tempel boxji je sveti, no toti ste vi. Ne pustite se prenoviti: nečisti nebodo nebeškega kralestva dobili. X[i tebi tvoja roka — tvoja noga ali tvojo oko pohujšanje dava, tak njo proij vse-kaj, nje vunzderi no proy verxi. (Bodi preš vsega totega haska no veselja, yi te ono v greh napelava.) Bolne je tebi preš takih g Udov v’ nebeško kralestvo, kak z njimi na vse veke v' pogub lenje iti. 4 * V’ tor k. Kak ti hexis, t[i kat[o vidi1!, tak hexi pred grehom. Ker nevarnost Lzibi, v1 njo) konec vzeme. Moje oi[i o Bog ! tak ravna), hi nebodo z’ veseljom na prazne, prepovedane rei[i gledale. Vsaki t[lovek je skuSavan, T)i ga njegovo nesnaxno poželenje draxi no k' hudemi napela. se 7/ tako poxelenje pervoli, te se greh narodi; do-perneseni greh pa smert it10 pogublenje pernese. Bote Bogi pokorni, postavic se hudemi duhi proti, no on bode pred vami pobegnili. Bog je zvesti ; onvamnebode take skušnjave poslal, kera bi krez vašo moi{ bila, vas nebode pustil v' njoj oslabeti. Jas skos tistega vse premorem, ker mene poterdi. Budite no malte, da v skuy-Jijavo ne padnete ! V’ sredo, Manjost dosti hudega navm/i. Ker smolo s lata, tistemi se ona na roke preme. Ke pustite se zapelati! Hu-di gmpi dobro zaderxarije pogubijo. Sladke besede se v' zapelav-cov v ust ah znajdejo ; pa njihovo serce^ na pogublenje misli. K e greši, da bi se komi do- padniil. Zaterdi tvoje vuha, yi kaj nespodobnega yujes ; ne poslušaj na nesramne guye. Mej skerbno tvoje vusta zaperte, no vsako besedo perle dobro premisli, kak njo zreyes. Per dostem gur[i je ne nikdar prex greha. Vusta od tega guyijo, od i/esa je serce pano. Jas pa vam povem: ki bodo ladje na den sodbe boxje od vsake nepridne besede mogli ra-qun poloxiti. V’ Tjetertek. Gizdost je zanetek vsega greha. — Prevzetnost Bog in° ladje sovraxijo. Pa zakaj se prah no pepel prevzeme? Kaj man ti o ylovek! kaj nc bi od Boga zadobil? Zakaj Pa se te stiman, kak da bi vse sam od sebe mel? l[i mislih, ki se stoji?, ne bodi prevzeten, temui{ bodi si v’ strahl', mej paško, da n o padnes. Ker se sam povila, tisti bode poniscan. V’ petek. j\Te zaderxte se po voli tote-ga sveta, da nehote z njim vred p o gub leni ; temni/ hodte na sredini med njegovim hudobnim bistvom, kaktipravii/ni otroci boxji. Dosti njih tak xivi, kak da bi bli sovraxniki krixa Kristusovega. Njihov konec je pogublenje, njihov Bog je lamp; svojo i/ast oni v’ svoji sramoti isejo ; njihovo min le n j e gre ha same posvetne reiji' Nano xivlenje pa je za nebo. i{i 'vi ne vete, ki je posvetna perjaznost boxjo sovraxtvo? Ker ali i/e perjatel sveta biti; tisti bode boxji sovraxnik. Velke so vrata, ino mrolta je cesta k' pogubLenji, no dosti njih po tistoj hodi. Kak male pa so vrata, ino kak voska ]e k' zveličanji pot, ino kak malo se njih na tistoj znajde! Ker k’ meni priti i[e, tisti naj svojo k’ hudemi nagnjen-0 naturo strahuje, naj svoj krilna se vzeme, no mene naslednje- V’ sobot o. Per vsem tvojem djanji mifU na tvoje posledne reči, tak ti ne bos nikdar grešil. 0 praznost kres vso praz‘ nest! Pse je prazno. \[lovek je kak trava, ino njegova imenitnost je kak travno cvetje. Trava se posusi, no zvet-je dolskaple. Kaj i/lovck seja, to b°de tudi xel. Src?/en je i/lovek, ker v' skušava nji obstane. l[i on skusavanje. preterpi; tak bode krono zveličanja zadobil, hero je Bog tistim perpravil, kcri njega lubijo. Ker v zvestosti do konca ostane, tisti bode zvcli?/an. X e n s k i m k’ z a p o m n e n j i. Xenska lepota rada znori, no ona je prazna. Bogabojei/a arena je imenitnosti vredna. Xenska lepota ?ie obstoji v' zvunemiih rei/eh, kakti lepem, ino gizdavem oblai/ili; temin/ ona more znotresna biti. — 7/z>-tost ino dobrotlivost serca, ino v sik dar glihna tiha sen/na dobro-volnost— to je njena naj pr e st i-manesa lepota pred Bogom ino ludmi. 4 ** i[isto xensko zaderxanje je vei{ vredno, kak vse druge. xLaht-ne reni. Kak se vjutro gorpri' dejoijo sonce na firmamenti, tfi se Lepota xenske ijednosti v njenem hrami svetli. Kredo (vera). Kak resnično jas na te Verjem, vsegavedejoiji, naj svete»1* no praviqnesi Bog! ino na tvojega Sina, mojega boxjega vuqe-nika, odrešenika ino sodnika* ino na svetiga Duha, ker mene skos tote boxje besede opominja: tak zvesto qem jas nje v’ moj ena serci ohraniti, se per vsaki prl' liki na nje spomniti, no se po njihovem spomini zaderxati. Daj m61'1 o Bog! tvojo sveto gnado h'0 pomoq, da bom jas mogel P° moji veri xiveti. Amen, K’ o f r a n j i kruha in o vina. Z’ znojim ponovlenim resničnim naprejvzetjom i}em jas tebi ° Bog! mojo serce za ofer dati. Bodi ono prež greha, kak je kruh beli, bodi ipsto, kak je vino tpsto, kero tebi zdaj mesni k za ofer perpravlajo. Ne samo celo mojo zaderxanje bodi pošteno, ino preš pogovora, kak se za moj stan navda; temuif naj tudi nikaksa grešna misel, nikakso nesramno poxelenje moje duše ne ognusi.— O ! da pa jas mojo slabost poznam, da sem njo xe veqkrat obqutil; te pa morem ob telko veq na se paško meti, no se vsega var-vati, kaj bi me znalo v’ greh zapelati, kaj bi le od zdaleq poštenosti no sramoxlivosti znalo zoperlivo biti; — bexati gern jas pred vsem prepovedanim vesel- jom, ino se ogibati vse nedostojne sale — jas qem preš vsega nevarnega znanja no pajdastva biti) ijem se rajši vsega tistega znebiti, kaj mi je naj lubleso, kak pa se v’ grešno nevarnost podati—' ja svikdar qem jas xe pervo grešno misel ali hudo poxelenje, kero bi se v* mojem serci zbuditi znalo , zadušiti. Nikdar neqem jas niq nespodobnega guijati, niq nespodobnega z’ veseljom poslušati. Sramoxlivost bodi moja naj moqnesa obranba pred vsem za-pelavanjom. Spomnenje na te vse-gamogoqni Bogi ino tvoja sveta zapoved naj mene vsikdar v’Strahi boxjem obderxi, no me naj v’ mojem dobrem naprejvzetji poterdi. Sanktus (svet). Ti si o Bogi sam sveti, celo qisti no popunem. Ti nam pravis : „Bote sveti, kak sem jas sveti!“ *-Ii jas ravno tak sveti, tak popunem, kak si ti o Bog! nikdar postati ne zmorem, tak se deno ijem pomojati, kelko mi je naj veq mogoqo, qi duxe qistesi no bolsi v’ mojem serci postajati. — Le tisti, keri so qistega serca, bedo k’ tebi v’ nebesa prišli, no tebe tam o neskonqana svetost gledali! Jas tebe molim, ino qastim, kak te vsi qisti nebeški duhi, tvoji angeli no svetniki, no vsi ^obri ludje na zemli molijo ino qastijo. Pa moja molitva se tebi o Bog! nemre dopadnuti, qi ona s’qistega serca ne pride. Ludje gledajo na naso zvunesno zaderxanje, ti pa našo znotresno serce, našo dušo vidiš. Ti sovraxis vsako grešno misel, vsako neqisto poxelenje; ti lubis ino daruješ Je samo qisto poboxnost. O pomagaj meni veqni Bog v’ moji slabosti , da bom jas vreden postal, enkrat k’ tebi med tvoje zvolene priti, no tebe tam z’ mojimi lublenimi starsi, perjateli no dobrotniki na vse veke qastiti ! Pozdigavanje. Ti o Jezus ! si se na krixnem drevi za nas Oqeti nebeskemi na sveto ino dopadlivo vixo goro-fral, ino se zdaj pa na novo na nekervavo vixo v’ spodobi kruha za nas ofras. Jas tebe molim, ino se tebi ponixno zahvalim za tvojo nedoreqeno dobroto, kero si ti nam skos tvojo sveto qloveqjo postajanje vqinil, ino se nam zdaj skos tvoj sveti duhovni ofer vqinis- Ti si ’z lubezni k’ nam tvojo sveto kerv prelejl k’ oqistenji od naših grehov, k’ našem posvečenji no zveličanji, jas se tebi za vso tvojo Jnbezen zahvalim, in o se ’s celega serca v’ tvojo boxjo milost podam. Po p o z d i g a v a n j i. Ti Sin boxji! ti si dol z nebes prišel, si nas od veqnega po-gublenja odrešil, ino nas na pravo pot k’ zveliqanji spravil. Na tvoji krixni smerti jas spoznam, kak dosti je moja duša vredna. Zdaj jas vidim, da je greh kres vso' mero velka hudobija , neduxnost pa ino qednost telka dobrota, da nje niše prehvaliti nemre. Kak bi te jas htel to xlahtno vrednost tvoje svete kervi o moj zvelitjar! na tak nemarno vixo zapraviti? Kak bi se jas htel v’ to vei^no po-gublenje zakopati, od kerega ti qes mene odrešenega meti? Pred tem me obvari o Gospod skos spomin na tvojo bridko terplenje no smert, ino skos tvoj sveti ofer, kerega si ti na krixi za nas doper-nesel, ino ker je zdaj na oltari ponovlen gratal! Tvoja kerv je za oqistenje moje duše prelejta bila. Pa joj meni, qi jas nje qiste ne obder-xim !—Tudi poboxne duše naših pokojnih perjatelov, kere mi zdaj tvoji lubezni perporoqimo, morejo od njihovih malih grehov, kak zlato skoz ogen oqistene biti. —' Ah! qi se jas malih grehov ne bi varval, temuq qi duxe no duxe na prevzetno vixo bole grešen postajal, tak da bik’slednemisam na mojem pobolsanji scagal, qi bi jas tak z’ grešnim poxelenjom ino navadami obdani, na drugi svet odisel — ino tak od zvolenih v' nebeškem x'eselji prot} odloqen—-k’ vetjnemi terplenji v pajdastvo vseh netjistih duhov, ino zaver-xenih dus obsojen -— tak bi na veq n o mojo nemarnost preklinjati, zdihavati no terpeti mogel! -Groza no strah mene obide, t}i si jas na vetjno terplenje zmislim. Ino tota grozna nesreija bi mene deno doletela, tji se jas ne bi . skerbno hudega varval, ne bi resniqno pobolsal ! — Kak lehko bi smert tudi krez me prerano priti znala, kak je ona xe krez nekega mojih znancov prerano prišla! — Ah! da bi jas v’mojih grehih vmerl, kak nesreqen bi jas na veqno bil, ino to po moji lastni nemarnosti! Pom'xno molim jas z’ mesni-kom vred : Oqa nas ! ... ne pelaj nas v’ skušnjavo, temmj odreši nas od hudega. Amen. Jagne boshjo. Jagne boxjo, kero odjemleS grehe sveta! Smili se krez me! Oglej se na mojo grivingo, na mojo naprejvzetje! Ne dopusti, ki bi tvojo neduxno sveto ter-plenje za mojo dušo zgubleno bilo! Dodeli meni tisti veseli mir, kerega tvoja gnada, ino dobra, ijista vest dava! , Obrejuvanje. Jas bi mogel tebe o Jezus! deno naj menje na duhovno vixo z’ mesnikom v’ mojo serce prejeti. O da bi ono zadosti ipsto bilo , ki bi ti mogel v* njem pre* bivati, ki ne bi nii[ takega v’ njem najsel , kaj bi tvoji svetosti znalo zoperlivo biti! — Gospod! jas sem ne vreden , ki bi ti pod mojo streho sel ; pa pridi ti s’ tvojoj svetoj gnadoj moji duši na pomoif, tak bode ona ozdravlena ino qista postala. Ja oqisti, ob-vari no poterdi mene, 'da bom celo oqisteni s’ toboj v’ zahvalni no serqni lubezni, zakaj ker v’ lubezni ostane, tisti v’ Bogi ostane, ino Bog v’ njemi. Tvoja hibezcn, ti naj lubezni-vesi Jezus! naj v’ meni vsako grešno veselje, vsako nespodobno lubezen zaduši, no naj mene poterdi, da bom premogel skušnjave obladati , hude misli no poxelenja ’z mojega serca zapraviti , no samo tebe o moj Jezus! nasleduvati. Moja duša je na voli dobro vriniti; pa telo je slabo. Za tega rolo pa si jas k’ tebi o Jezus zavupam, in o si xelim s’ toboj zedinjen ostati. Nii[ naj mene veq od tebe ne odverne, nit] me naj veqno od tvoje lubezni ne odloqi Molitva na konci svete m e 8 e. Vsegnmogoqni veqni Bog! bodi tebi toto mojo ofranje, no obluba moje zvestosti dopadliva! Poxegnaj mojo dobro naprejvzet-je, no poterdi mene, da bom nje mogel dopuniti! Poxegnaj mojo cveteqo mladost, da bode mogla tudi obilni sad pernesti! —• Ja na tvojo poxegnanje o moj Bog! za kero jas tebe prosim? se znam zavuplivo zanesti, H* se pomojati ijem si nje skoz mojo skerb in o dobro zaderxanje zasluxiti. — Kaj jas zdaj sejam, bom enkrat xel. Kaj se jas zdaj dobrega navuipm, ino se v’ djanji dopernesti navadim, to bode enkrat mojo naj bolso premoxenje, moj trost ino moja sretja. Ob kelko xmeqe mene dobro djanje stane, ob te!ko bole bode ono meni platano, ob telko vekso bode mojo veselje. Mojo dobro zaderxanje bode mene v’ stimanje no lubezen per dobrih ludeh spravilo, ino bode na tako vixo meni k’ moji prihodni srei[i pomagalo. Ino kak lehko je meni per serci, kak veseli no p im trosta sem jas, qi jas dobro ino qisto vest imam! Ti o Bog! si moj perjatel, moj dobrotlivi Oqa, ker ti mene vixas ino varjes. Veselo ino mirno jas vsem mojem pri-hodnem pergodenji, moji starosti, smerti no veipiosti proti grem. Pusti meni o moj Bog! toti xegen v’ tal priti, s’ kerim qed-nost daruješ; pusti mene zezve-diti, kak veselega ino kak sreip nega ijloveka prava qednost napravi! Amen. Mesne molitve za slu* x e v n e. Molitva k’ zaqetki svete m e 8 e. Is praha moje nisokosti jas mojo serce k’ tebi o moj Bog poz' dignem! ino se pred toboj z mesnikom pred oltarom p0I,1j xam. Tu v’ tvoji hiši se mi vS! tvoji otroci, tvoji podloxni, tvoji bogi grešniki znajdemo, in o tebe za gnado prosimo; gospod ino hlapec, bogateč ino siromak so tu ene imenitnosti, moveipa imenitnost pri tebi nitf ne vala, ti le gledaš na qloveqjo serce , no njegovo dobro volo. Pred toboj i je te tisti qlovek lagoden, ker se skos svojo zaderxanje lagoden napravi. Volno se jas v’ tvojo boxjo ravnanje podam, po kerem jas sluxiti morem, ino kero tak pametno vkaxe, da more eden drugem! podloxen, ino k’ postrexbi biti. Jas znam v’ mojem stani veseli, no zadovolen biti, qi jas mojo duxnost vqinim, ino tvojo gnado imam. Ti si ja nas vseh Oqa, ker ti za vsakega, kakti tvojega otroka dobro mislis, ino njemi dobro vqinis. — Moj nisoki stan je za me ne spotlivi, temini |e mojo grešno zaderxanje, moja nemarnost ino nepokornost je za me gerda. To je moj dug , mol velki, ja moj naj veksi dug. zgrivanim sercom prosim jas tebe o moj Bog! za odpusenje mojih grehov, ino za pomoq k’ mojemi resniipiemi pobolsanji. Smili se krez me skoz zasluxenje tvojega Sina Jezusa Kristusa ! Amen. Gloria (ijast). S’ terdnim zavupanjom k’ tebi Olja nebeški moje oip pozdignem ! ino ti gledaš P111' milosti na me; zakaj jas sem tvoj otrok, po tvoji spodobi stvarjen, ino stojim pod tvojoj oqetnoj skerbjoj, kak naj veksi posvetni gospod , kak pervi angel v nebesah. — Ti das meni zdravje no no mot[, da si znam z’ delom moj kruh pošteno zasluxiti, drugim hasnovitno postreqti, no sam sebi moje telovne potrebe, no mojo dušno zveličanje perskerbeti. Zahvalno jas tebe dobrotlivi Otja rjastim, ino se volno v’ tvojo sveto ravnanje podam. M o 1 i t v a. Jas zedinim zdaj mojo molitvo z’ molitvoj mesnika v’ imeni Jezusa Kristusa, ker je nas prav moliti no tudi prav xiveti vuijil. Daj meni o Bog! iji duxe tvojo sveto volo bolse spoznati, no moij njo tudi dopuniti. Od tvoje milosti se jas znam vsega trostati, no vse sprositi, kaj je meni k’ mojemi zveliqanji potrebno skos tvojega Sina Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. 5 List. Is pisme na Efezere. G. p. Bodte vašim posvetnim ria-prejpostavlenim pokorni ze vso) ponixnostjoj, ino skerbjoj, no v resničnosti serca , ne samo kak sluxevniki pred njihovimi oqmi» da bi se Uidem dopadnuli, temuT[ kak sluxevniki Jezusa Kristusa, keri boxjo volo v’ serci dopunijo. Sluxite njim tak ’z dobre vole, kak ne bi Uidem, temuij Bogi slii' xili; zakaj vi ja vete, da vsaki, ker dobro vtpni, od Boga svojo plaqilo dobi. Ali ’s pisme svetega Petra. 2. p- Bodte vašim gospodom ze vso) ponixnostjoj pokorni ne samo tim dobrim , temuq tudi tim bole ostrim. Zakaj to je gnada in0 Bogi dopadlivo, qi kdo kaj vnoxli' vega ino kriviqnega zavolo Boga s’ poterplenjom prenese. Zakaj kak bi vam to k’ qasti bilo, t[i bi vi zavolo vase lagodnosti mogli xmeqeso kastigo terpeti? tli pa se vi dobro zaderxite , pa deno xmeqo s’ poterplenjom prenesete, te mate vi gnado per Bogi. Evangelium. - „Ker je per malih, tisti je tudi per velkih reqeh zvesti; ker je per malem, tisti je tudi per dostem kriviqen.“ Luk, i6t „Dobro ti dober in zvesti hlapec! Da si ti per malem zvesti bil, tak je jas oqem krez dosti postaviti. Hodi v' veselje tvojega Gospoda.“ Math. 25. „Sretpii so hlapci, kere Gospod, kda on pride v’ svojih duxnostih zveste najde. On pa bo prišel, 5 * kak tat po noqi, ob eni vnri, kda se vi njega naj menje trostate. Tak budite ali no bote perprav-leni.“ Luk. 12. Kredo (vera). Kak sveta je tvoja beseda o moj Bog ! tak sveta bodi meni tudi duxnost, kero meni ona zapove. Tebi moj Gospod, jas sluxbo ino pokornost skaxem , qi jas tisto vijinim, kaj je meni zapovedano. Pri tebi sem jas v’ kastigi za vsako nezvestost, za vsako protistavlenje, no za vsako zamudenje moje duxnosti. Ti me- ne vidiš, tji me drugi niše ne vidi; ti bos meni plaqal, kaj si bom zasluzil. Ne pusti me pozabiti, da si ti povsodi nazoqen, ja tim ti mene o Bog v’ mojem djanji, v’ moji skerbi poterdi! s’ O f r a n j e. „Pokornost je bolsa, kak ofer“, pravi meni tvoja beseda moj Bog. Per ip'stem, ino zvesto i}em jas vse dopuniti, kaj sem jas v’ mojem stani, v’ kcrega si ti mene postavil, vtjiniti duxen; v’ i[em moja sluxba obstoji: zakaj to je tvoja vola , tvoja zapoved. Jas ja dobro spoznam, da jas ne smem vtjiniti, kaj bi se meni dopalo; da jas ne smem moje terde glave, bogati, da morem mojo vnoxlivost, ino nemarnost ladati, da jas dela ne smem kakhte, ne z’ mermranjom, ino krcgom, temiuj skerbno ino z’ dobre vole opraviti, ino da sem jas per vseli retjeh, kere so ne kres tvojo zapoved, moje naprejpostavlene tak, kak tebe, bogati duxen. — Kak bi jas to mogel odgovoriti, i|i bi si jas Stroška, ino planila ne bi pošteno zasluxil? ali pa se celo skoz mojo vtraglivost, ali nezvestost škodo napravil? to bi ja bilo telko, kak bi vkradnjeno bilo ; to bi jas mogel povernuti. Ino s’ tpm bi jas to popravil? O le tega me Bog vari! Zvesti t]em jas v’malih, kak v’ velkih reqeh biti ; vsako meni prekdano req tak dobro ino tak skerbno opraviti, kak bi ona moja bila; vsako škodo pa tak zabra-niti, kak je meni naj bole mogoqo. Toto qasti vredno ime hišni oqa, hišna mati meni xe zadosti pove, ki bi jas nje mogel, kak oqo ino mater v’ qasti meti. Ti si njim o Bog! vixanje njihovega hrama prekdal, kak bi jas proti tvojemi ravnanji pregrešil, qi ki se jas proti njim nedostojno ino zoperlivo zaderxal. LIi oni ravno neko slabost, ino pogovor nad sobo) majo, ravno tak pa se tudi meni godi, tudi moje slabosti oni zaterpijo. Kelko pa mas ti o Bog poterplenja z’ menoj ! Tak jas ali vse tebi ofram, posebno tisto, kaj mene xmetno stane! Daj ali o Gospod! da bode tebi vse to dopadlivo, ino meni zasluxejoqo skoz tvojega Sizia Jezusa Kristusa. Amen. S a n k t u s (svet). Tebi jas vsegamogotpn" veipii Bog! toto pokornost, toto zvestost ino podanje oblubim, kero sem jas mojim naprejpostavlenim duxen. Skoz zvesto dopunenje mojih duxnosti bodi mojo sluxeqjo xivlenje posveqeno. Na tako vixo se jas s’ tvojimi sluxevniki v’ ne- besah, s’ tvojimi angeli no svetilki zedinim , ino mojo molitvo z njihovoj sklenem — za vse ludi visokega ino nisokega stana, za moje naprejpostavlene, no moje zraven sluxevne, za moje dobrot-mke, no perjatele, za hišo, v’ keroj sluxim, ino za celo kristjanstvo.—1 Bodi nam vsem milostiven skos toti sveti ofer tvojega Sina , ker se zdaj na oltari na nekervavo vixo ponovi! B P o z d i g a v a n j i. O Jezus! Ti si se sam za nas ofral, ino se zdaj pa na novo za nas ofras. Jas tebe ponixno molim , se ti serqno zahvalim? ino se z’ dusoj no s’ telom v’ tvojo sveto volo podam. Tebi i|em jas xiveti no mreti! Ti si tvojo neduxno kerv za nas prelejl, in o si nas od greha, ino vetjnega pogublenja odrešil. Ne dopusti, da hi tvoja sveta kerv za me zgublena bila ! s’ keroj si ti mene tak drago odkupil. Ti si moj Gospod, keremi jas slisim ino sluxim. Tvoj si jas xelim na vetpto biti! Po pozdigavanji. Jezus ti Sin boxji! ti si se sam ponixal, si i|lovet[jo naturo na se vzel, ino si bil Oijeti ne-beskemi pokoren do smerti, ja celo do smerti krixa. Za tega volo pa te je Bog tak povišal, ki se vseh kolena pred toboj perpogiblejo na nebi no na zemli. Ti si rekel, ki si ne za tega volo na svet prišel, da bi se tebi streglo, temutj ti si sam postregel, ino si dal tvojo xivlenjc 5 ** za naso odrešenje. — Xe v’ tvoji mladosti si ti kakti en siromaqki posvetni qlovek z’ vtoijnim li-com tvojemi redovnemi oqi Joxefi, no tvoji materi Marii v’ telovnem opravili sluxil.—Ob kelko xme-qesa pa bla je tista sluxba, kero je tebi Oqa nebeški gornaloxil, ino kero si ti ’z lubezni k’ nam volno na se vzel! Ti si pokornost, zvestost ino ponixnost vsem tvojim naprej-1 postavlenim skazati vuqil, ino si toti navuk sam per tvojih kri-viqnih sodnikih za našo podvii' qenje dopunil. Tvoja sveta beseda ino navuk naj mene zbudi, no poterdi, qi me moja sluxba xmetno stane; qi mi delo xmetno naprejpride; qi meni moja zvestost zmenkati qe, no moja poterpexh-vost oslabi! Poterdi mene, da jas v’ texavah moje serqimsli ne zgubim, ino na mojo duxnost ne pozabim! Pater noster (Oqa nas). Oqa nebeški! kak mi vsi kakti tvoji otroci eden za drugega tebe prosimo, tak zedini tudi nas vse skoz zavezo tvoje lubezni, kero ti nam skaxes, da bomo mi tudi drugim vse dobro , za kaj si mi sami prosimo , xeleli, no njim, kelko bode nam mogotjo, skazali, da bode naša molitva tebi do-padliva, ino nam hasnovitna. Jagne b ox j o. Na neduxno ino tiho poter-pexlivo vixo si se ti o Jezus ! kak eno jagne, grozni smerti za odrešenje sveta prekdal. Vmji ti mene poterplivo muqati, kde si jas z’ guqom niq ne zmorem. Virqi me pohlevnost, ino po-terpexlivost tudi te, qi meni kdo kako krivico vqini — vuqi me volno posluxbo, mirnost ino per-jaznost tudi tistim Indem skazati, keri so meni zoperlivi, zavolo lublenega mira, ker je kres vse druge dobrote, no kerega si ti nam tvojim otrokom kakti naj bolsi xegen zapustil. Obre ju vanj e. Ti nas o Bog! vse k’ tvoji mizi vabiš, ino nas perjazno zoves „Pridte vi vsi k’ meni, keri ste s’ texavoj no z’ delom obdani; jas vas qem razveseliti!“1 P»» ponixnega poxelenja tebe na duhovno vixo prejeti, no se s’toboj zediniti, se jas k’ tebi perblixa-vam. Poterdi mene skos tvojo boxjo besedo, ino navuk, skos tvojo gnado, skos tvojo lubezčn, skos tvojo terplenje no smert k’ svetemi dopunenji mojih duxnosti, k’stalnovitnemi dopernesenji mojega novega terdnega naprejvzetja! Jas ijem tudi toto bridkost vmlno preterpeti, — qi me delo texi, no mi bridko naprejpride; qi mojo dobro namenenje no skerb spoznana ino plaqana ne grata; t]i se jas na mesto spoznanja ino zahvale , celo hudega pogovarjanja dočakati mam. — Nit} naj mene od duxne zvestosti no pravilnosti proq ne derxi; niq naj mene od tebe no tvoje lubezni na veqno ne odloqi. Molitva na konci svete m e 8 c. Zdaj jas grem potrostan ino serqen na mojo opravilo. Moja boxja sluxba naj nebode samo v toti vuri, no na totem torisi, kde ludje vkup pridejo Boga molit in° mastit; teminj moja boxja sluxba naj bo celo mojo xivlenje. Jas tebi sluxim o Bog! t]i jas v’ moji duxnosti tvojo sveto volo do-ptmim. Tota vesela misel naj mene per vseh mojih stopinjah vixa; tak bode mene tudi tvoj sveti xegen na vseh mojih potih sprevajal. Ja poxegnaj mene, moj Oqa nebeški! poxegnaj mojo delo ino opravilo; poxegnaj domovino, v keroj sluxim, ino vse, keri k’ njo) .slisijo; poxegnaj tiste, keri meni dobro xelijo ino vqinijo, ino tudi tiste, keri mene sovraxijo. Ja razgerni tvoj sveti xegen kres vse, za kere je tvoj Sin Jezus Kristus svojo xivlenje gorofral, skos svetega Duha, ker je lubezen! Amen. Mesne molitve za poko r n i k e. Molitva k’ zaqetki svete m e s e. ^ strahom ino s’ trepetom bi se jas tebi vsegamogotpii, naj pra-viqnesi Bog perblixavati mogel! ino komaj bi se jas podstopiti smel moje oqi k’ tebi pozdignuti. Od tebe sem se jas prog obermil, sem te zapustil , ino sem za mojim poxelenjom «el. Tvoje dari sem jas po nemarnosti zapravil, sem nje k’tvojemi razxalenji, no mo-jemi pogublenji obermil. O kak daleq sem jas zablodil; kak globoko sem se v’ grehe zakopal! Kaj z’ mene xe je? no kaj se bo grata]o ? O kak se jas morem sra-muvati, no sam sebe pred toboj o Bog zaniqavati! Moja vest meni mira ne da* ona mene toxi, kale nevolen ino kak velke kastige sem jas vreden. Oqa nebeški! jas sem grešil, ino sem ne vreden se tvoj otrok imenuvati. Sr pravo) serqnoj grivingoj jas pred te pokleknem, na mojo grešno serce peterkam •> ino spoznam moje grehe, moje lastne, moje velke grehe! — Iz globoqine moje grešne te-xave k’ tebi kriqim, ino te za milost ino gnado prosim. Oqa, odpusti se meni enkrat! Ne zaverxi tvojega zgublenega, pa drugoq k tebi nazaj se podajoqega otroka • Smili se krez me o Rog po tvoji velki milosti! O Jezus smili se ti skos tvoj sveti ofer, ker bode se I 13 zdaj na o Itari ponovil, k rez mojo bogo dušo, kero si ti skos tvojo sveto kerv odrešil! Gloria (tiast). ^last no hvala bodi tebi o Bog ! za vse tvoje dobrote no gnade. Ti ne xelis pogublenja grešnika, temuq da bi se on spokoril, ino na veqno xivel. Ti greš tvojem? zgublenemi sini proti no ga z’ veseljem v’ tvojo naroqje gorv-zemes. — Ti o Jezus! si prišel iskat, ino zveliqat, kaj je zgub-leno bilo, ino poloxis tvojo najdeno ovco z’ veseljom na tvoje rame. Kak si ti na krixi za nase grebe vmerl; tak ti v’ nebesah za naso zveliqanje xivis. Daj o Jezus! da jas nje zadobim. M o 1 i t v a. Razsveti mene o Bog!; da bom jas celo nesreqo moje duše spoznal, ino pomagaj meni skos tvojo sveto gnado od mojih grehov gorstanuti. Preš tvoje gnade jas tega ne premorem vqiniti, za tega volo pa te prosim ponixno za njo skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. K d a se list bere. Tak pravi Gospod: „Vsaka duša, kera greh vqini, je mertva.66 — „Hi pa se grešnik od svoje hu* dobnosti spokori, no se za dale naprej praviqno ino dobro zaderxi; te pa on svojo dušo obvarje. —' Hi te jas smert grešnika xelim, ali ne velko veq, da bi se on spokoril ino xivel?“ Per Evangelji. Delajte pokoro, ino verte sveti Evangelium, kerega vam gnada boxja oznanuje. ^li mi nase grehe spoznamo, ino nje zgrivamo, tak je Bog tak dohrotlivi no milostiven, da nam nje odpusti, no nas od vse hudobije oipsti. — Mi mamo enega prosnika per Bogi Oqi Jezusa Kristusa, pravilnega, ino on je tisti ofer za nase grehe, skos kerega je nas z’ Bogom Osetom zedinil. Bodi potrostan moj sin (moja i[i!) tvoji grehi so tebi odpuseni. — Hodi, no ne greši veq, da se se tebi kaj hujšega ne zgodi. V’ nebesah je velko veselje krez grešnika, ker se spokori. Kredo (vera). Vera na Jezusa nam da trost ino zavupanje, da bodo nam nasi grehi odpuseni; pa le samo te, t]i se mi sen] n o spokorimo, ino resniqno pobolsamo. Preš pokore vera nit] ne hasne, ino prež vere pokora niij ne pomaga. O Gospod! oxivi mojo vero skos tvojega duha k’ pravi pokori ! O f r a n j e. To jas dobro spoznam o moj Bog! ki za me! da sem jas mojo neduxnost zgubil, ino si pekel zasluxil, druge pomoqi nega,skos kero bi znal odrešen biti, kak pokora. Za greh se more terpeti, iji ne na totem, pa na ovem svet', no tam qasno ali veqno, zanjega se more volno ino zaskixejoqo i ali skos persilenje no prež haska terpeti. Kero te jas oqem rajši vqiniti? — Tvoja, praviqnöst o Bog! qe meti zadostivqinenjo * tvoja milostivnost pa mene k’ serijnosti opominja pokoro vqiniti. Ofer, kerega ti meti qey, je o-fer pokore. Z^rivanega ino ponix-nega serca ti ne bos zavergel. Ino tako serce qem jas tebi zedinjeno z’ofrom Jezusovim dopernesti! Naj mene nikdar serqna xalost krez mojo zgubleno neduxnost, naj mene gerdlivost kres vqinjene grehe nikdar ne zapusti. Mojo celo xivlenje bodi xivjenje pokore. Naj mene vsikdar moja vest spominja, kaj sem jas vtpnil, ino kaj sem si zasluxil. Ah! kak bi mene grivati moglo J Kaj mam jas zdaj od tega druga, kak sramoto ino bridko xalost, ino nedorečeno texavo, na keroj sem si sam krivec? Zdaj spoznam jas, kak nevo-len, kak grešen jas sem. Obtelko veq morem jas sam na se bole paško meti; morem neko dopu-seno veselje na stran pustiti, qi oqem mojo hudo poxelenje dale naprej lexi strahuvati; se morem vsega skerbno ogibati, kaj je za me nevarno, kaj me je v’ grehe spravilo; se morem od vsega hudega proq derxati, gi me ravno xmetno stane — morem buditi, no moliti, da pa v’skušnjavo ne pridem.— Jas bi mogel, ino tudi gern na se bole paško meti? gern ponixnesi biti; se gern rajši kvez moje blixne zesmiliti, no ^ njimi vekso poterplenje meti,gel1^ z’ veksoj skerboj moje duxnosti opraviti; gern krixe no texave bole radovolno prenesti; da sem si jas jezero krat veg, ja celo pekel zasluxil. Kak mala se je za me tota pokora; pa kak potrebna inO hasnovitna ! S a n k t u s (svet). Jas prosim ponixno vsegamo-gotpii veqni Bog! bodi tebi tota moja pokora dopadliva. Kak sem se jas koli daleq od tvoje svetosti odioipl; tak resnitpm se jas po-mojati otjem skoz mojo vsakdeno poboltfanje k’ tebi pa blixe priti, no se tvoje gnade no smilenja vrednesega napraviti. •— Hvala no molitva nespokorjenega grešnika se tebi nemre dopadnuti. —- Ti le qes skos sveto naprejjemanje no zaderxanje qasten biti. Vi lubeznivi angeli no svetniki boxji! ijastite no proste Boga za nas, vase slabe brate no sestre na zemli, proste za me, no za vse tiste, s’ kerimi sem jas posebno znani, da bomo mi po naši zgubleni neduxnosti se deno napoti pokore v’ vašo nebeško tovarstvo priti znali skoz Jezusa Kristusa našega boxjega pomoqnika, ker zdaj svoj krixni ofer na nekervavo vixo na oltari ponovi! K’ p o z d i g a v a n j i. To je telo, kero je za nas, kak pohlevna ovca, v’terplenje no smert dano bilo , da bi nas od veijne smerti odrešilo. — Tebi o Jezus! qem jas xiveti no mreti. To je kerv, kera je za nas prelejta bila k’ odpuscnji grehov, ino k’poterdenji gnade no lubezni v’novem testamenti. O Jezus! ne dopusti, ki bi ona za me zapstojn prelejta bila ! Po pozdigavanji. O lubeznivi Jezus! kaj bi moglo mojo serce obqutiti, qi jas tvojo tak nesmileno raspeto telo, ino tvoje tvoje kervave rane prestimavam ! Tvojo xivlenje no tvoja sveta kerv je tebi ne pre draga bila; da si njo za nas grešnike ofral. Tak dosti si ti mogel preterpeti, tji si htel Oqeti nebeskemi za nase 'grehe zadosti vriniti, no nas z’njim zediniti! Da si ti nase grehe na se vzel: tak si mogel tudi kastigo terpeti, kero smo si mi zasluzili; si mogel nesmileno boletjino si za nase grehe skusavati. O kak neznano velka hudobija more greh biti; kak moqno bi ga jas zani-qavati mogel, da si ti za njegovo volo tvojo bridko terplenje, no smert prestati mogel! —Da je Oqa nebeški celo tebe svojega lublene-ga Sina terpeti pustil, ker si ti dug naših grehov na se vzel: kak pa bode te nam kastige vrednim grešnikom slo , keri smo mi sami G grešili! O xe davno bi jas zaver'" xen bil, tji se ne bi bil ti o Jezus za. me ofral, ino mene odrešil! Jas spoznam , kak velka je moja hudobija bila ; ino pa tudi kak velka je bila tvoja lubezen ino dobrota, kero si ti meni skos tvojo odrešenje sknzal. AH pa, kaj bi meni tvojo odrešenje hasnulo ; kak ne-snaxna bi moja nezahvalnost bila, tji bi jas toto gnado drugot] p° nemarnosti zapravil, t|i bi jas skoz nove grehe tvojo terplenje ponovil, ino sam sebe se vekse kastig6 vrednega napravil! To moj Jezus ti daleq od mene odverni 1 pred tim naj mene spomin tistega svetega ofra obvarje, kerega si ti na krixnem drevi k’ odpusenji naših grehov dopernesel, ino zdaj na oltari ponoviš! Tudi spomin na duše pokoj- n ih, kere jas tvoji posebni milosti perpovoi(im, naj mene verno opominja, ki bom se grehov zvesto ogibal, dopernesene pa sertjno zgrival, kak dugo se xivim. Per takem naprejvzetji te jas p im zavupanja moliti znam : Olja naš i — odpusti nam nase grehe i. t. d. J a g n e b o x j o. Ti o Jezus! si sam rad grehe sveta na se vzel, da bi nje skos tvojo sveto neduxno kerv dolzbri-sal. Tvoja smert je edini Bogi dopadlivi ofer bil, skos kerega se je ujemi za njegovo razxalenje znalo zadosti zgoditi, no nam njegovo smileiije spraviti, O tak naj te tudi meni z’ Bogom ino mojoj vestjoj taki sreqen mir v’ tal pride, ker bode na veqno terpel! G * O b r e j u v a n j e. Gospod ! jas sem ne vreden se per tvoji mizi znajti, no tebe v mojo grešno serce prejeti. Pa ti se tudi per grešnikih rad vstaviš, ino ponixnim gnado dodeliš. Le reip eno samo besedo, besedo trosta : Tvoji grehi so tebi odpu* Seni: tak bode moja duša ijista ino zdrava postala. Tvoja srni' lenja puna lubezen jeveksa, kak moja nevrednost. Ob telko z’vek-soj zahvalnostjoj pa sem jas tebe lubiti duxen, moj box ji odrešenik 1 Ti celo qes mene k’ znamenji tvoje milosti krez me, na totem ofri tal vzeti pustiti, qes s’ tvojim svetim telom ino kervjoj mojo dušo nahraniti, no mene s’ toboj perjazno zediniti. O da bi jas xe zdaj k’ temi zadosti perpravlen bil! Vsa moja skerb iiio moja naj na to gre, ki bom jas, qi duxe bole gisti, no ki bom se vsega varval, s’ i]im bi se tebi zameriti znal, da bom tebe po vrednosti prejeti mogel! Zapravi skoz ogen tvoje svete lubezni v’ meni vso neqistost. Zedini mene tak perjazno s’ toboj, ki me na veqno od tebe niq nebode odloqiti moglo! Molitva na konci svete m e 8 e. O tak vzemi vsegamogotini veqni Bog! toti ofer k’ odpu-senji mojih grehov milostivno gor. Oglej se smileno na me! Poterdi mene s’ tvojoj sveto) gnadoj, da bode meni mogoqo se hudemi poxelenji, no zapela-vanji proti staviti! Bodi meni k* pomoqi, da bom znal mojo dobro naprejvzetje tudi zvesto zderxati, no mojo pobolsanje stahiovitno dopunitii Poxegn-aj mojo naprejvzetje, no pomojanje, da bode tudi obilno sadja pokore moglo dopernesti! Ti o \reqni Bog! pravo ino resniqno pokoro skos tvojo smi-leno lubezen, skos trost tvoje drugotj zadoblene gnade; , skoz veselo pomirenje bojeqe vesti, no skos terdno zavupanje tvoje oqetne dobrotlivosti lehkeso ino slajžto napraviš. O pusti tudi mene obqutiti, kak veselega ino sreij-nega ijloveka prava pokora napravi ! Amen. Advents k a p o b o x n o s t, ali perpravlanje k’ prihodi J e zn sa Kristusa. Jezus Kristus je na svet prišel grešnike zveličat, 0 Bog! kelko nesreče no nevole je greh na svet pernesel! Tota nesreqa se je kres vse po Adami rojene rassirjila. Ves tjlo-veqji rod je na veqno bil zgub-, len ino pognblen. Pa ti o Bogi si se krez v’ grehe padnjeno lustvo zesmilil, si njemi odrešenika obeqal, ker bode nje od greha, ino od veqnega pogub-lenja odrešil. — O kak dugo so poboxni zdi-havali, no z’ velkim poxelenjom na totega odrešenika qakali! Ino te, kda je lustvo kres vso mero pogubleno bilo, te, kda blo je pomoqi naj bole potrebno, te je angel boxji Marii glas pernesel, da je ona tista gnade puna, tista poxegnana , kera bode obetanega Mesiasa Sina naj visesega kakti qista Divica na svet porodila. luo ona je njega od svetega Duha zadobila. O gnade puno oznanilo! Kak se mi oqemo tebi o Bog zadosti zahvaliti, da si ti celo tvojega edinega Sina na svet poslal , da bi nas odrešil! O kak neznano velka hudobija more greh biti, da je nas niše drugi od njega ne odrešiti mogel, kak Bog sam v’ qloreqji naturi! Pa kak velka je mogla tvoja lubezen o Sin boxji biti, da si ti dol z’ nebes na zemlo prišel» da si ti qloveqji sin postal, da bi mi otroci boxji biti, no v’ nebesa priti znali, da si ti qlo-veqjo naturo ze vsemi njenimi slabostami za tega volo na se vzel, ki si za nas terpeti no mreti, no nas na tako vixo od veipiega pogublenja odrešiti znal! Pa, da bi se zrok tvojega prihoda dopunil, tak bi ti mogel ino tudi qes v’ nase serca priti, qi mi le pravo serqno volo mamo, tebe, kakti našega zveliqara prav spoznati no lubiti — tebi spodobni biti' no skos tebe dobri no zveliqanji gratati. O, kak slaba stvar sem jas! ino kak jas moqnega pomoqnika potrebujem 1 ker bi meni pomagal, ino me obderxal • ker bi me od mojih grehov, ino od hudega poxelenja odrešil, kerega jas sam premagati ne premorem. 6 ** Jas vratnika potrebujem, ker bi beteg moje du se zvraqil, ker bi mojo k’ hudemi nagnjeno serce k’ dobremi nagnul, ker bi mene poböxnega, ino v1 boxjo volo podajoqega napravil. Jas sem zgublen, qi jas nemam gvisnega vajvoda ino odrešenika , ker bi me v’ nevarnosti obx^arval, ino v’ skušnjavah poterdil. Toti moj boxji odrešenik ino zveliqar, toti moj zvesti vajvoda, ino perjatel si ti v’ qloveqji naturi Sin boxji Jezus Kristus! — Obudi ti sam moqno poxelenje v’ mojem serci, da bi jas talnik tvojega prihoda postal! Oxiyi mojo vero , no perpravi mojo serce k’ tvojemi prihodi, da jas talnik vseh tistih gnad postanem» kere si ti syeti skos tvoj prihod skazal! O pridi k’ meni Jezus moj! No daj , da sem ponixnik tvoj! Mesne molitve 'ob i[asi rojstva Kristusovega ino do sveqence. O qas pun gnade rojstva našega odrešenika! „tjast bodi Bogi na visokosti, sreqa ino mir na zemli Indem , . keri so dobre vole!—Nam—-nam je zveliqar rojen l16 „Beseda je meso postala, ino je med nami prebivala!“ Sin boxji je kak tilovek na svet prišel, ino je med ludmi xi-vel. On je kak mi qlovek, on je nas brat postal, da bi mi njemi spodobni otroci boxji bili. Viljemi se je lubezen boxja videjoqa znajs.la, ino je sama z’ nami gu- qala» Nebeški Oqa se je nam v’ svojem Sini razodel, ino je nam svojo sveto volo na znanje dal. Velka sreqa za nas ! Zdaj mi vemo, kak dobrotlivi je nas Bog 7 kak za lubo on nas ma ; mi vemo, kaj se trostati znamo, ino kaj vqiniti moremo, qi oqemo zve-liqani biti. Sin Oqeta nebeškega je v’ siro-mastvi, no nisokosti, kral nebes ino zemle je v’ stali rojen bil. * Siromaqkim pastirom je njegovo rojstvo naj perviq skoz angela oznanjeno bilo. Oni so prišli, no so najsli boxjo dete v’ plenice povito v’ jaslah lexati. — Tak nas ali xe njegovo rojstvo vuqi, da je njegovo kralestvo ne posvetno, ino da naša posvetna sreqa, kero on nam dodeliti qe, ne obstoji v velki imenitnosti, v’ bogastvi, n° dobrem xivlenji, temmj Je samo v’poboxnosti, no qednosti; ja le samo tota se Bogi dopadne. Nas zveličar Jezus je kakti slabi, siromaijki, no od vse po-moi{i zapuseni otrok na svet prišel, on je texave nase nature na se vzel, da bi nam nje nositi pomagal, ino lehkese napravil. Od njegovega rojstva, ino do krixne smerti je on v’ samem terplenji xivel, ino nas skos to poterpexli-vost vuip‘1, ino nam svojo velko lubezen skazal. * # * O kak puno navtika, ino trosta je tvojo rojstvo za me o Jezus ! Kelko lubezni si ti v’ tvoji otročji mladosti, v' tvoji nisokosti vreden! Ti si se ’z lubezni k* nam ponixal, da bi nas povišal; ti si se v' siromaštvo podal, da bi nas premoxne napravil na veqnih nebeških darih. O kak velko qast ino gnado si ti qlov^eqji naturi skazall — OJezus! kelko zahvale sem jas tebi duxen! kak o^ern jas tebi tvojo kres vso mero velko lubezen povernuti! Praviquo, lubezni puno , ino v’tvojo sveto volo podajoqo serce, japoprek poboxno xivlenje je ofer, kerega ti od mene meti qes, ino totega ti jas tudi dopernesti xelim. Jas spoznam ino qastim tebe o Jezus! kakti mojega boxjega vuqenika ino zveliqara, kakti mojega veq n ega Boga, ker si ti’z lubezni k’meni qlovek postal, ino oblubim tebi celo mojo podlox-nost ino zvesto pokornost- V’ mojih zraven bratih in° sestrah oqem jas tebe lubiti, kak si ti mene lubiL Kaj jas naj mensemi o d tistih, k ere ti tveje brate imenuješ, kaj jas siromakom ino zapusenim, posebno betexnim ino otrokom dobrega vt|inim, to ti tak dobrotlivo gorx^zemes, kak da bi jas tebi samemi vqinij. Jas se nikdar netjem prevzetno povišati, da si se ti tak moipio nisoko ponixal. Jas ot^em qlo-veqtvo, kerega velko vrednost si ti na znanje dal, v’ meni no v’ mojih bJixnih vsikdar v’qasti meti, neqem niednega ijloveka nikdar zankjavati, da ne bi skos tako nespodobno zaderxanje sam sebe zaniqaval. Naj jas nikdar na toti dober navuk svetega apostola ne pozabim: Gnada boxja se je vsem ludern perkazala, da bi nas k’temi napelala, ki bi se mi vsemi temi, kaj je neboxjega, vsemi nespo- dobnemi poxelenji odpovedali, in o ki bi pošteno, praviqno, ino po-boxno na totem sveti xiveli; ino se na tako vixo z’ veselim zavu-panjom drugega ijastitega prihoda našega zveliqara Jezusa Kristusa doqakati znali. IV otroki Jezusi v’ jaslah- 1. Z’ nebes o Jezus prišel si Dol k’ nam is tvoje milosti! Hovetiji otrok postal si, Da boxji bli otroci mi. 2. Lubleni Jezus tu lexis ! No za nas vipnjen greh terpis 1 Xe v’ jaslah ti v’ potrebi si, V’ zaqetki smertne bridkosti. 3. Kaj ti za tvojo milost dam ‘1 Serce qeS mojo meti sam. Le vzemi nje; naj lubi te Vet[ kak dobrote druge vse; K’ Jezusi, Mariino J ox e fi. O Jezus, Maria in Joxef! Vi ste v’ siromatikem, delavnem stani xiveli, ste bli malo znani, no prež imenitnosti na totem sveti; ali pa Bog je ob telko vekso dopadenje z’ vami imel. Tak ali tudi jas znam v’ mojem nisokem stani sveto xiveti, no se Bogi dopadnutU Vsako hasnovitno ino potrebno delo, vsaka duxnost, vsako ’z lubezni blixnemi dobro vt|inenje je tudi boxja sluxba. Roke naj bodo pri deli, serce pa per Bogi! Ja telovno opravilo naj mene nikdar od poboxnosti prog ne derxi; ja obojno vkup slisi, no eno dru-gemi pomaga. — Jas gern mojo duxnost o Bog po tvoji sveti voli vginiti! gi ona mene ravno xmetno stane, gi ona ravno malo spoznana, ino pre slabo plagana grata. Ti o Bog! mene vidiš, ti me po* terdis, ti me podarujes; tebi jas mojo skerb gorofram, ti bos njo poxegnal. LIi jas tak mislim ino molim; tak se pri meni vse z’ vek-aoj senjnostjoj, no z’veksoj skerb-joj zgodi, no mi vse bolse od rok gre. — Na tako vixo znam jas Bogi no ludern sluxiti, no se do-padnuti; si znam moj vsakdeni kruh, no tudi mojo dušno zveličanje skoz gnado boxjo zasluxiti. Jezus, Maria no Joxef! \7i ste ši na totem sveti tote sreqe ne vxivali, ki bli premoxni no imenitni bili, ki bli dobro xiveli; za' kaj tega je vam Bog ne dal; Velko vetf ste vi v’ potrebah , v’ nevoh no texavi xiveli. Ino deno ste bili veseli no potrostani. — Ino tak znam tudi jas biti, ip jas qisto vest, ino serqno zavupanje k’ veqnenu Bogi mam — qi jas rad delam, qi sem s’ tim, kaj mi Bog da , zadovolen, ino se tam na ovem sveti bolsega dočakam — tji jas mir lubim , ino si skos ponixnost, pohlevnost, ino skoz xrolno drugim pomaganje zaslnxim , ki oni mene lubijo, ino me radi majo. Jezus, Maria no Joxef! Vasa prelepa ijednost bodi vsirn otrokom ino starsom , bodi vsim tistim , keri vas qastijo, k’navuki pred oqmi, no nas k’ vasemi. nasle-duvanji opomiiijaj, da bomo mi enkrat trosta pum' nase oi]i k’,vam pozdignuti, no se na vase svete imena v’naši smertni xairi zezava-ti znali 1:—' Lubezen ino perjazna mirnost se naj v’ naših domoxu-hah ino sereah, kak je- ona v’ va'sih bila, znajde 1 tak bode se tudi povsodi med nami xegen boxji znajsel, dokliij mi k’ vam v’nebeško kralestvo ne pridemo. Amen. Premislavanje pri sveti mesi terplenja ino smerti Jezusove, v’ posti no zvun posta. To vqinte k’mojemi spomini. Luk. 22. p. tega volo se jas pa per toti sveti mesi znajdem, kero si ti o Jezus! k’ vegnemi spomini tvoje nezreifene lubezni noterpostavil. Vse, kaj se na oltari zgodi, naj mene na tvojo terplenje no bridko smert spomni, no mojo serce k’p°' boxnemi premislavanji nagne. Ti o Jezus! si tvoje jogre »e pojdoi{ vuipl, ino s’ trosta punimi besedami od njih slovo jemal, kda si z* njimi na olsko goro tvojem terplenji no smerti sam rad proti sel. Te si ti kak qlovek, ravno kak nas keri, obqutil —•' ki je telo deno slabo, qi je ravno duli poterden, ino k’ vsemi perpravlen. Ti si vidi!, kak na grozno, kak na nesmileno, ino mantre puno vixo box vrnreti mogel! ino tota grozo vitnost je tvojo dušo s’ takim strahom ino xalostjoj napimila, ki si se kervavo potil, ki so kervave kaple tvoje svete kervi na zemlo kapale. Ah ! celega sveta grehov texa, kero si na se vzel, je na tebi lexala, ino tebe k’ zemli per-pogibala. Pa nezahvalnost, nepokornost , ino pogublenje tak dostih skos tebe drago odkuplenih se je tebe bole texilo , kak tvojo lastno bridko terplenje. — O Gospod! smili se krez me, bodi meni grešniki milostiven ! Ti si trost ino pomotj v’ molitvi iskal, kere si ne popustil, kero si serqno opravil. Trikrat si v’ tvoji naj veksi xalos'ti rekel: Oqa ! vzemi toti bridki kelih proq od mene! pa tudi vseli — „Ah ne moja, temuq tvoja vola se naj zgodi.“ Terplenja si se ti ne zo-gnuti mogel, kajti da si zadosti vqinenje za nase grehe na se vzel. Pa angel je prišel, ino te je po-terdil z’ nebeskoj rnoqjoj, kero si ti skos tvojo ponixno molitvo sprosil. — Taka bodi tudi moja molitva, moj trost ino mojo za-vupanje! Poterden ino serqen si ti vidil tvojega sovraxnika priti, si sc pustil na hudobno vixo od njega kusnuti, no si njega se prijatela imenoval» O tvoja krez mero velka lubežen naj v’ mojem serci to napravi, da bode se meni vsa nezvestost, ino vsa hudobija ob telko veq gerdila ! Z’ enoj besedoj bi ti tisto lu-stvo ob njegovo serqnost spraviti znal, kero je tebe z’ oroxjom obdano lovit prišlo. Milione od angelov bi ti znal na postrexbo zvati. Sam rad si se ti prejeti pustil, da bi se boxja beseda ino vola dopu-nila. Tak vuqi tudi mene ’s pokorne lubezni vse volno vqiniti, prenesti, no terpeti, kaj Bog qe ! Vsi tvoji jogri so tebe zapustili. Ja celo Peter je svojo velko serqnost zgubil, ino je tebe trikrat zatajil. Pa samo pogled tvoje lubezni na njega je njegovo serce z’ grivingoj napunil, ino ga je na vsikdar v’njegovi zvestosti poter-dil, — Oglej se o Jezus ! tudi na me s’ tvojoj milostjoj; naj tudi meni vse tisto, kaj sem jas koli doz daj ne prav vijinil, k’ spomini sluxi, ki bom dale naprej bole ponixen , ki bom sam na se bole paško mel, ino ki bode se v’ meni veq lubezni znajslo. Ne pusti mojega serca proti opominjanji tvoje svete gnade zakameneti, da me nebode k’ slednemi taka nesreča, kalt caglivega Judaxa, doletela! Ti o Jezus! stojis pred tvojim kriviqnim sodnikom ; miujis krez toxbe, kere same pokaxejo, da so kriviqne, ali se z’ enoj zate navdajoqoj zastopnostjoj odgovorit?; povet? serqno k’ slednemi, da si ti resnitpm Sin boxji, obeqani Mesias, ino prihodni sodnik celega sveta, qi ti je ravno znano, ki ti zavolo totih besed morestvojo xiv-lenje zgubiti. Z’nedoreqenoj mir' nostjoj poslusas ti dokonqanjetvo-je sodbe, no terpis s’ poterplivostjoj vse vse sorte spotlivo mantranje od tvojih sovraxnikov. —• Vutp ti mene ginjati, kda je duxnost, ino muqati, kda guqanje nit[ ne pomaga ! Vuqi me pohlevnost, ino po-terplenje, t[i semeni krivica zgodi! Tudi pred Pilatuxom se ti krez niq ne odgovoriš, kres kaj tebe kri vi q no toxijo, muqis pred Hero-dexom, kda tebe njegovo sluxevno Justvo k’ spoti ma; niq ne reqes kres kriq nezahvalnega lustva, kero tebe qe ob xivlenje spraviti. Le imenitnost nebeškega krala ti pokaxes, kerega kralestvo je ne od totega sveta. — Tvojo muqanje je za me naj bolso podvuqenje.— Kak miren, kaksreqen zna neduxen tjlovek biti, ker more zavolo pravice terpeti! Ecce homo ! Kaj za qlovek — si ti o Jezus! ino kaj za qlovek sem 7 14G jas! — Skoz gajxlanje na celem teli rasterganega, s’ kervjoj no ranami pokritega, s’ ternjom kronanega , ino v’ lice zbitega ino za-pluvanega so tebe kakti spotlivega xidovskega krala pred lustvo postavili , da bi se ono deno skoz videnje tebe v’ taki neznani texavi kres tebe zesmililo. Pa vse blo je zapstojn! Vse tote mantre so se premalo bile. Krixaj ga ! krixaj ga! so, vsi nesmileno vkup kri-t{ali. Bojetji no v’ resnici premalo stalnoviten sodnik te k’ zadnemi grozovitnosti tvojih sovraxnikoV prekda, da se skoz mivanje svojih rok kres tvojo neduxno prelejto kerv oqe praviqen napravti. Tak je smerti sodba, na keroj smo mi krivi, kres tebe neduxnj Jezus prišla! Ino ti vzemes texki krix sam na tvoje ranjene rame > da bi na tako vixo celega sveta grehe proq vzel; se pustiš kak ' jagne k’ smerti pelati, kak je tam Izaak sam derva na goro nesel, kda je svojega sina za ofer zex-gati htel. Kak bi meni per serci bilo, da bi jas na poti tvojega terplenja za toboj sel, da bi jas totestrike, tote gajxle, toto ternje, toti krix, tote cveke, toto sulico, ino tote tak dosti neduxno prelejte kervi vidil — da bi jas toto hudobno prekdanje tebe v’roke tvojih sov-raxnikov, toto nezahvalnost, krivico ino hudobijo, toto preš vse milosti velko grozovitnost, ino spotlivo veselje kres tvojo nesreqo premislil! — Pa se ne tak dosti kres te, kak velko veq kres samega sebe bi se jas jokati mogel; bi se ne bi smel se telko kres tiste gor- derxati, keri so tebe mantrali, kak pa velko veq krez greh, ker je na celem tvojem terplenji krivec. Ah! moj Jezus, qi sem jas zavolo malega haska , ali kratkega veselja tebi nezvesti 1 — qi se jas samo nazoqi kristjan kaxem, ali se morebiti kristjanstva celo sramujem — rji se jas bole ludi, kak Boga bojim — rji se jas na veqkratno k’ pokori opominjanje ne spokorim — ip jas zavolo mojega hudega poxelenja duxnost ino vest na stran pustim — qi jas mojega blixnega kriviqno sodim, i|i ga ogovarjam — o tak sem jas tistim , keri so tebe v’ roke tvojih sovraxnikov spraviti pomagali—1 tak sem jas tVojim osleplenim hudobnim sovraxnikom —• tvojim kriviqnim sodnikom, ino celem» hezahvalnemi lustvi spodoben * ja se vekse kastige sem jas vreden, kak tisti, kajti da jas bole spoznam , kaj je greh , ^ak oni ’ O moj Jezus! odpusti meni mojo premalo skerb na sebe samega mojo nezahvalnost, mojo nezves-tost! Tvoj velki ofer na krixi — no zdaj na oltari — bodi meni k’ odpusenji mojih grehov ! Oqa nebeški! poglej dol z nebes na tvojega lublenega Sina! On se zdaj, kda xe s’ smertjoj rinja, svoje ot]i k’ tebi pozdigne ; se zdaj z’ oslablenim glasom k’ tebi kritji, no te k’ slednemi ponixno ino sertj-no prosi: ,,Oqa! odpusti njim, zakaj oni ne vejo, kaj vqinijo.“ Tota prošnja je tudi za me, no mi trost podava, qi jas po njegovem lepem navtiki tudi mojim sovražnikom serqno odpustim, O prelubleni Jezus ! spokorje- ni, verejotji razbojnik v’ sledni v uri svojega xivlenja tvojo smilenje zadobi; ovi pa, ker preklinja, ker se netje spokoriti, gre tak bluzi tvojega krixa v’ zgubo! — S’ strahom ino s’ trepetom pa jas deno mojo zavupanje na te postavim , o moj zveligar ino moj sodnik! Kak si se ti z’ oskerblivoj lu-beznoj na tvojo mater ino perja-tela s’ krixa ogledal, tak se ti tudi na me o Jezus smileno dol z’ nebes oglej ! V’tvojem nedoretjenem — veg vur dugo obstojetjem smertnem terplenji, no od vse pomotp za-pusenem stani si se ti na tvojega Boga zezaval. V’ tvoji goretpxeji je tebi jesih za pitje ponuden bil. Poterdi mene v’ poterplivosti no v’ zavupanji, qi jas v’ potrebo pridem, v’ keroj bi se mi zdelo, kak da bi od Boga ino ludi zapusen bil; kde meni svet na mesto trosta, le bridkost dodeli! Ti naj svetesi Jezus! bodi moja obranba. Na tvoj krix tjem jas mojega poloxiti, da bom ga z’ veksim trostom pa na se vzeti mogel. Do smerti pokoren si ti tvojo terplenje dopunil, ino zdaj z’mirnim zavupanjom tvojo gla\ro nagneš , no tvojo dušo v’ roke tvojega nebeškega Oqeta sporotps,—Kak pa bode enkrat za me, kda bode se reklo : On je dopunil ? Kda pa bom jas mojega xivlenja pobol-sanje, kda mojeduxnosti dopunil? Pomagaj ti meni k’ temi o Jezus! ti zaqetek ino dokončanje mojega zveliijanja, ino vzemi potem mojo dušo k’ sebi! Celo stvarjenje je tvojo smert o Jezus oznanilo ! Sonce je potem- nulo; zemla se je trosila; petro-vine so se pokale, grobi so se odpirali, zagernilo v’ tempelni se je rastergalo; kerv ino voda je 's tvoje prebodnjene strani tekla. ■—■ Geni skos tvojo vsegamogot}no gnado mojo serce, da bom jas, kak tisti tam, keri so tote i]udexe vidli, tudi genjeni na moje persa poterkal, ino z’ dobrim naprejvzet-jom na mojo domovino sel! Perpravi si ti sam za te v’ meni vredno ino mirno stanivanje. Razveseli, napravi sreqno, ino posveti mojo dušo skos tvojo nazornost, kak si tam v’ predpekli duše starih poboxnih orakov razveselil, kere so tak dugi ras za tvoj prihod zdihavale. Tvojo ratito gorstanenje tudi mene k’ novemi xivlenji gorzbudi, da nebom v’grehi, temur le sanl0 tebi xivel, ker si ti tvojo xivlenje za me gorofral! Ti si mogel skos telko krixov ino texav nazaj iti v’ tvojo qast» Vixaj mene na totem poti, ker k nebesam pela; poterdi mene, da bode mi mogoqo za toboj hoditi, no enkrat tudi ta priti, kde ti, nas boxji perjatel! na desnici Oqe-ta nebeškega xivis, ino kralujes, dokliq ne prideš celega sveta sodit. O poglej zdaj dol z’ nebes s tvojimi milostivnimi oqmi na me, ravnaj tak mojo serce, da bom vreden k’ tebi priti! Moje oqi , no vso mojo zaderxanje naj bode k’ tebi obernjeno. Kak siti tvoje jogre poxegnal, ino od njih slovo vzel, tak ti tudi nam tvoj vsegamogoqni xegen dodeli. Posli nam svetega Duha, kerega si nam poslati oblubil, Duha resnice no lubezni, mira ino trosta, toti naj nas razsveti, vixa ino posveti, da bode nam sadje tvojega svetega ofra resniqno v tal prišlo, da ono za nikoga ne-bode zgubleno. Amen, Hi OTjes terplenje Kristusovo prav premislavati, tak premisli: i J Kaj je on ter p el ? — On ti celo neduxen, naj svetesi, naj bolsi med vsemi ludmi, on sam boxji Sin ?— Ah ! on je naj vekso bolei[ino terpel,je naj spotliveso_ smert prestal, si je skusaval naj groznese manire na teli no na duši, ja njega je vse doletelo, kaj je za njega naj bole xalostno bilo, kakti — ne zahvalno st, ino sramota, zapusenjeno nezvestost-On je kak y lov ek vekso bolegmo obi[util, kak bi njo k da keri yl°' vek 7nogel prestatiali si njo le samo naprejpostaviti. —Jas kdkti grešnik, r/i se jas smem potoxiti, yi mene kako terplcnje ali xmeya doleti ? 2) Zakaj je on vse to terpel? — Zavolo naših grehov, iz mi-lostivne lubezni k’ nam. O kaj za neznana hudobija mor e greh biti, da je le samo skoz boxjo kerv v’ t{ lov er/ji naturi znal dolzbrisani no odpuHcni hiti! Pa se vseli vek-sa j c mogla Jezusova lubezen biti, da je on toti velki dug mo kasti-go volno na se vzel, da bi nas od nje odrešil, da bi nam gnado boxjo, ino vei/no zvelii/anje spra-Hai/lovek bi zvelii/an bil, je on kervavi pot potil. 2>) Za koga je on terpel? Za vse ludi — za nevredne no ne-zahvalne, za svoje sovraxnike. Njegova luiexen se je kres vse rassitjila. Hi smem te jas keremi i/loveki mojo lubezen odvzeti, ker je s' tistoj dragoj kervjoj kak jas odrenen ? — O kak velka more vrednost iitoveyje duše biti ! da je Sin box ji svojo x iv le nje za njo dal. 4J Kak je on terpel ? Z’ vel-koj ino stalnoj poterplivostjoj, no j-’ podanjom v boccjo volo; volno ino tiho je on kakti ena ovca terpel; na Oi/eta nebeškega je on zavupal, ino je njemi do smerti pokoren bil, ino je nam na tako vixo navuk zapustil) ki bi tudi mi njega nasleduvati mogli. Petr. 2. 5J Kaj za sad pa bi moglo njegovo terplenje pernesti? Da ne bi jas v' grehi, ternuy le samo tistemi xivel, ker je za me Vmerl; da hi jas ujemi zvesti ostal, ino z’ mojim krixom za njim hodil; da bi jas poholsani, h’ dobremi nap e lani, k’ dopunenji tudi xmei/esih duxnosti poterden bil; da bi jas moje blixne bole lubil, v krixih ino texavah ve// poterplenja imel; da bi v’ vseh rei/eh bole zadovolen bil, se rajši v’ boxjo volo podal, ino tak k’ slednemi dušno zoeliyarije zado-bil, kero je meni moj zvcUyar skos svojo terplenje perpravil.— Skos to yem jas ujemi mojo zahvalno lubezen skazati. To bodi mojo naprejvzetje, kelkokrat si jas koli na njegov krix zmislim, ali se prekrixim. To bodi sad od njegovega terplenja, O Bog, daj ga nam vsem! Kaj Jezus terpel si za me! ISo kaj pa jas terpim za te ? SVETI KRIXJSI POT, naj hasnovitnesa popoldnesna boxja sluxba za mlade kristjane. Ah! da drugi po nedelah tak dostikrat po svojem prepovedanem poxelenji grejo, ino v' svojo Verino pogubienje pridejo; tak hodi ti kristjanski rnladcnii/ ! hodi ti poboxna deklii[ / za tvojim Jezusom, z’ njim se pajdaši na njegovi sledni, no nevolni rajxi, na ker oj je on za nas svoji smerti proti, no nam naprej v nebesa nel. Tebe ja deno nebode pred kn-xom sram, keregajetvoj zveli'Har iz lubezni k’ tebi na se vzel, da bi tebe ordrenl ino zveličal. Ti Jezus kaxe<$ nam stezo ! Po keroj pridemo v’ nebo ; Ti nas povabiš k’ sebi ta, Kde s’ toboj bomo vekoma. /. Station. Jezus k' smerti obsojen. K’ krixni smerti si ti o neduxen Jezus obsojen. Zavolo samega dobrega djanja mores ti terpeti no mreti. Da bi se jas le pred toboj o Jezus neduxen znajsel ■— da bi jas le samo dobro vqinil, ino se tebi dopadnul! tak znam jas veseli no potrostan biti, ip bi ravno se kaj terpeti mogel. — Ti moj zveličar bos tudi moj sodnik. Spomin na tvojo bridko ter-plenje no smert naj mene od hudega protj derxi, no me naj v dobrem poterdi — ’z lubezni k tebi! (Tote besede se pri vsakem stacioni ponovijo.) Olja nas i. t. d. II. Station. Jezus vzeme krix na se. Volno vzemcs ti tvoj krix na tvoje kervave rame, no nam vsem pravis: Ker i[e za menoj priti, tisti naj vzeme svoj krix na se, no ga naj za menoj nosi. O Jezus! to jas qemskos tvojo pomoq vqiniti. Nikaksa moja ino xmeqa naj mene od mojega po-bolsanja proq nederxi; moje dux-nosti qem jas vsikdar ’s qistega dopuniti , no s’ poterplenjom vse krixe no texave prenesti, kere meni Gospod Bog potde. Oqana». III. Stacion. Jezus padne pod krixom. O kak dosti texave si ti o Je* zus na se vzel! kak stalnovitno si njo prenesel, qi je ravno xmetna bila! Ti si od mladosti tvojerm Oqeti nebeške mi vsikdar, ja celo do krixne smerti pokoren bil. Ti se jas od mladosti dobrih del navadim ; tak bodo one mene t]i duxe lexi stale. Lubezen k’tebi no tvoja gnada meni tvoj jarem sladek, ino tvojo breme Jehko napravi. Oi|a nas. IV. Stacion. Jezus srci[a svojo mater. Kaj za boletjino je mogla Maria obqutiti, kda je ona svojega naj lublesega Sina s’ texkim krixom sebi proti vid la priti! Kaj pa je tvojo serce o Jezus te obqutilo, kda si ti tvojo tak hezreqeno xalostno mater zagledal ! O kak dosti morejo starsi zavelo svojih otrok nekokrat prestati, no preterpeti! Kda se otroci svojim starsom zadosti zahvalijo! Po tvojem navtiki o Jezus se jas mojim starsom ijem skos pokornost, ino pošteno zaderxanje zahvalen ska-zati, no njim vso nevolo, kero oni z’ menoj majo, lehkeso na- praviti, kelko je meni koli mo* goqo. Oqa nas. F. Stacion. Sume n pomaga Jezusi krix nesti. Kak rad bi jas tebi o Jezus kako sluxbo po moji mogoqnosti vqinil! pa ti veliš: Kaj vi naj mensim mojih bratov, kaj vi vašim zraven Indem dobrega vqinite, to ste vi meni vqinili. O tak oqem jas ali se mojim blixnim dopadlivi skazati, no njim rad v’ potrebi posluxiti! kda ino kelko bode meni naj veq mogoqo. Bogi je ja qi kak lite malo dobro djanje dopadlivo, qi se ono ’s qiste lubezni zgodi. Oqa nas. VI. Stacion. Vroijno ino s'potom obdano lice Jezusovo zbrisano. Daj o Jezus! da se spomin na tvojo terplenje v’ mojem serci vsta* vi, daj, da sc jas na tvojo poter-piivost, na tvojo Inbezen spomnim, ip jas kako boletgino obqutim, ali meni kaj xmetno naprej pride. Kda jas koli tvojo sveto bolečine puno oblitgje vidim , kda si koli na tvojo terplenje zmislim, tak zbudi te vseli v’ mojem serci vekso gerdost krez greh, kak kres vse drugo! zavolo kerega si ti ’z lubezni k’ nam tak dosti po nedux-nem preterpeti mogel. Oqa nas. VIL Stacio/i. Jezus drugo krat s' Itirixom padne. V’ tvoji slabosti o Jezus! od velke xmeqe tvojega krixa padnes; pa ti deno s’ slednoj moqjoj tvojega xivota tvoj krix drugoij na se vzemes, ino ga dale neses. tji bi jas samo te dobro vqinil, kda se meni veseli, no kak dugo me lehko stane, te pa bi se mi vnemalo, te pa bi dobro djanje na stran pustil, ip bi me ono xmetno stalo? Kak bi pa te jas ali mogel mojo zvestost ino lubezen k’ Bogi na znanje dati? — Njegova, ne moja vola , se naj zgodi. Oqa nas. VIII. Btacion. Krez Jezusa se viilostivne ocene ocalostijo- Ne joqte se krez me, temuq krez vas ino vase otroke! pravis ti o Jezus! k’tistim milostivnim xenam, kere se kres te na tvojem krixnem poti joqejo. Ne dopusti o Bog! da bi jas lagoden otrok postal, ki bi se moji starsi krez me mogli xalostiti, temuq dodeli meni tvojo sveto gna-do , da bode meni mogoqo se vsikdar tak zaderxati, ki bodo moji starsi z’ menoj no z’ mojim zaderxanjom na totem ino na ovem sveti veselje meli. Oqa nas. IX. Stacion. Jezus tretjo krat / krixom padne. Kak xmeten, o Jezus! kak xmeten je tvoj krix gratal! Ali pa ob kelko veksa bla je tvoja lubezen, tvoja poterpexlivost, ino tvojo podanje v’ sveto boxjo volo. Skoz boxjo pomoq jas vse premorem , kaj si serqno naprejvze-mem. Kaj me od zaqetka xmetno stane, mi je k’ slednemi lehko,da se tistemi navadim. Pomagaj nam o Jezus! po tvojem navuki no ’z lubezni k’ tebi preš vse toxbe no preš vsega mermranja vsikdar vse tisto vrjiniti, kaj je veqnemi Bogi dopadlivo. Oqa nay. X. Stacion. Jezusa so slekli. Na grozno vixo o Jezus! so s1 tvojega ranjenega tela tvojo obla-qilo potegnuli, no vse tvoje bo- leqe rane ponovili. V’ xeji so tebi jesih no xuq ponudili. O Jezus! kak morem jas vso neqistost, gizdost ino vso drugo nespodobnost v’ zaderxanji no ob-laqili zaniqavati, qi jas tvojo sveto telo pregledam, kero jes’kervjo] no ranami celo pokrito! Ja od vsega hudega se jas qem proq podati, qi se mi ono kakhte mili zapustiti. Prosim te ponixno o Jezus ! daj ti meni k’ temi tvojo sveto gnado. Oqa nas. XI. Stacion, Jezus kriscani. O ti neduxni Jezus! kak ne-smileno si ti na krix raspeti, no s’ cveki perbit! Ino per vsem ter-plenji ti niq druga ne reqes, kak-Oqa! odpusti njim, zakaj oni ne vejo, kaj vqinijo. _ Mene pa tak kqasi qemeri o -letijo, t{i mi je kaj ne po voh. Vinji o Jezus ! mene ponixnost ino lubezen proti sovraxnikom, da bom njim mogel tak odpustiti, kak ti meni, no vsem tistim odpustiš, keri tebe lubijo. Oqa nas. XII. Stacion. Jezus vmerjc na krixi. Tisi o Jezus! tvojo sveto xiv-lenje za nas gorofral, ino si nje v* nezreijeni boleqini dokonqal! Tak je dopunjeno bilo djanje našega odrešenja. Ti jas vsaki den o Bog! s’ to-boj zaqnem, qi jas vsako vuro mojega xivlenja po tvoji sveti voli k’ dobrembobernem, qi sem po-boxen ino skerben; tak bom se jas na mojo smertno vuro z’ veseljom na mojo mladost spomniti znal. Daj o Bog, ki bom jas to htel ino premogel vqinitij Oqa nas. XIII. Station. Telo Jezusovo s kri.va vzeto na krili njegove matere. Kaj je te o Maria! tvojo serce za boleqino preterpelo, kda si ti tvojega Sina na krixi vmreti, no potem mertvega na tvojem krili lexati vidla! Pa deno si ti v’ tvoji veri no zavnpanji stalna ostala. Tvoj navuk naj tudi nas poter-di, ki nebomo, i]i nam naši starsi, dobrotniki no perjateli vmerjejo, caglivi. Bog je nas Oqa, ker nam vse povernuti zna, qi smo mi tega vredni. Vso kristjansko prestane terplenje bode se enkrat v’ telko veleso nebeško veselje prezobernulo. Oqa nas. , XIF. Station. Telo Jezusovo v grob poloxeno. Tak si ti o Jezus ! tvojo ne-volno xivlenje dokonqal, si velko bo- boleqino, si tvojo grozno smert prestal, ino zdaj tvoj dobro zaslu-xeni mir v’ grobi najsel. Vse to mene spomeni, ki tudi jas morem mreti, no to se zna na hitrem zgoditi. Mladost ino zdravje mene pred smertjoj ne obvarje. Jas ne zmorem pre rano na smert misliti, kajti da se ’s tega vuiprn, kak morem zdaj xiveti, i]i se na ovem sveti oljem veqno veseliti, Oqa nas. XV. To je, sledni vtacion. Hvala bodi tebi, o Jezus! za tvojo ’z lubezni k’ nam prestano bridko terplenje. Zdaj ti xivis, ino kralujes v’ nebesah, ino ker tvoje navtike zderxi, tisti bode tudi k’ tebi prišel, ino tebe na veipie ijase qastil 1 Amen. Oqa nas. 170 Velkonotjna poboxnost. Alleluja ! qast ino hvala bodi Bogi Oqeti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ker je za nas svojega Sina vmreti pustil, ino pa drugoq k’ xivlenji gorzbudil! Jezus, ker je na krixi za nas vmerl, zdaj drugoq tudi za nas xivi. On je od mertvih stanul, kak je naprejpovedal. Ti o Jezus! siqastitopremagal mantro ino smert, ino vse tvoje sovraxnike. Zdaj se mi veselimo — zavolo tvojega preslanega ter- plenja---kres tvojo boxjo qast, ino kres vse dobrote, za kere smo se mi tebi zahvaliti duxni. Zdaj je tvoj sveti navuk kakti veqna resnica posvedoqen. Vsaka tvoja beseda bode se tak gvisno dopu-nila, kak se je tvojo naprejpove- dano gorstanenje doptmilo. Zdaj mi v.dmo , da ši ti od Boga poslani sveta zveliqar, da si nas odrešenik. Na te mi slobodno ver-jerho, ino zävupamo. — Kak trosta puno, kak veselo je to za nas ! Ti si ne dol s’ krixa sel, da so tebe tvoji sovraxniki spotlivo na to nagiujavalk Ali pa ob kelko ijastitJivesi si ti z groba gorstanul! -— Le tisti, ker krixe no texave do konca prenese, bode zvelujan. Bogkakti nezgmntana zastopnost ne vijini, kaj nespametni ludje meti tjejo. -- On svojo naprejvzetje deno gvisno , ino se bolse dokont{a, kak se nam zdi. Po njegovi voli se more vse zgoditi, t(i bi se ravno celi svet proti stavil. Per tvoji smerti so se tvoji sovraxniki veselili, tvoji perjateli pa so caglivi bili; ja vidlo se je, kak da bi ti ne bi tisti vsegamogo-qen bil, za kerega si se vundal. Pa kak so se oni po tvojem gorsta-rienji premenili — perjateli so se veselili, sovraxniki pa vstrasili! Ino kak hitro se je vse to premendo ! Kak qastito blo je dokon-tjanje tvojega terplenja! — Tak se bode nesramno posvetno veselje v’ xälöst, ino xalost poboxnih v’ telko vekso veselje prezober-nula; obojno tu tak kratko, ino tam pa veqno! — Na te verjem jas o Jezus moj odrešenik! ino v’toti veri ti mene poterdi, da bom jas vse, kaj mene v’ grehe napelava, serqno premagal. Naj mene moja slabost nikdar caglivega ne napravi; tvojo gorstanenje me gnade boxje no pomoqi zagvisa. — Ja najmj smert ne bodi za me vet} strašna? zakaj ti si njo premagal , skos tebe je smert za nas prestavlenje v* ve tj n o xivlenje. tji bomo mi tebi v’xivlenji no ter-plenji, te se bomo ti tudi v’ gorsta-nenji spodobni. Amen. i. O Jezus ti za nas xivisl No nas zveliqatr xelis. Z’ nebes ti v’ Duhi k’ nam guijis, Kristjansko mirnost nas vuqis ; Da pravis: Mir le bodi vam 1 Te veijno vam xivlenje dam, Alleluja! 2. To nas o Jezus veseli! Ki v’ grobi ti ne ostal si. Greh, pekel, smert premagal si, Vse spunil si, to znamo vsi. Mi tudi bomo stanuli, No tebe v’ nebi vidili. Alleluja! 3. Per tebi je perpravleni Za nas en kraj vu veipiosti. Kak sretpii do poboxni te, Kda prestali do mantre vse! Pa kaj terplenje nasno je, Nebesa so krez drugo vse ! Alleluja! 4‘ Kak ti resniqno štanul si, Tak terdno verjemo mi vsi; Na te se mi zavupamo, Da vemo, ki nas lubis zlo. Oglej se z’ milostjoj na nas, No daj nam zvestost vsaki qas ; Poboxno daj xiveti nam , No mreti, kak xelis ti sam. Alleluja! Jezus Kristus v’ n e-b esah. Ti odrešenik sveta si tvojo djanje na zemli dopunil! ino si Sel nazaj k’ tvojemi Oqeti ne-beskemi. Tam ti zdaj xivis, in° kraltijes ze vsoj oblastjoj, kera je tebi k’ zveličanji tvojih odrešenih dana. — Ti o Jezus! Sin boxji, no deno nas brat, nas perjatel , na sveti v’ qloveqjem xivlenji za- niqavan, zdaj pa na desnici boxji v’ nebesah kres vse povišan! O kres to se mi veselimo, ino tebe qastito molimo 1 Ti si toti svet zapustil, kajti da je tvojo kralestvo ne posvetno, ino da tu nega popunem sreqe najti. Naso posvetno xivlenje je le samo vandranje no perpravlanje k’ tistemi nebeskemi xivlenji, v* kero si ti nam naprejodisel. Tu je ne našo ostanenje; tam je prava nasa oqinska dexela. Ta more vso našo mislenje no pomojanje nakanjeno biti. tli pa si jas ta k’ tebi priti xe-lim ; te morem jas perle mojo dux-nost na zemli po boxji voli dopu-niti, kak si ti tvojo moj Jezus do-punil! Po drugem poti ta niše priti ne premore, kak po tistem, kerega si ti nam pokazal. Le za zvesto sluxbo, za do konca ter-pejoqo mojo ino poterplivost, iz lubezni k’Bogi je tisto velko pla-tjilo v’ nebesah obeqano; le skos stalno poboxnostino qednostmore ono zasluxeno biti. Ob kelko veq jas na totem sveti za boxjo volo ino z’ boxjoj gnadoj dobrega vqi-nim, ali xmeqe preterpim ^ ob telko vekso bode mojo veselje no zveličanje v’ nebesah. Kelko pa si ti o Jezus ! mogel perle doper-nesti no preterpeti, kak si v’ tvojo ijast nazaj sel! Tvoj navuk naj mene k’ tvojemi nasleduvanji nagne; tvoja pomoq naj mene po-terdi; tvoja lubezen me naj k’ tebi vletje! Gospod ! ti si rekel: „Jas grem ta vam torise perpraviti, no jas bom drugoq prišel, ino bom vas k’ sebi vzel, da bote vi moji zvesti tudi tam, kde sem jas.“ O kaj za trost, kaj za sladko zavupanje! —• Ti v’ tvoji nebeški tjasti namene pozabiš, ti tudi tam za me skerbiy, ino qes, ki bi jas k’ tebi prišel, ino na vsikdar pri tebi ostanul. O! tji bi te jas smel toto sreqo po nemarnem zapraviti? •—O ne, moj Jezus! k’ tebi qem jas moje oqi obernuti per vsakem v' grehe zapelavanji, per vseh krixih ino taxavah mojega xivlenja, ino per-blixavanji moje smerti. Poglej ti s’tvojimi milostiv-nimi oqmi na me, dokliq nebom tebe od oblitjja do obliqja v’tvoji vse lubezni vredni ijasti vidil, ja, sam tiste na veipie t{ase talnik postal! Amen. Lubežen k’ Jezusi. 1. Jezus tebe lubim jas, Da mi mojo das xivlenje; V’ tebe vupam vsaki qas. Ti za me si Sel v’ terplenje. Da si terpel sem bil tvoj ; Zdaj, da verjem, si ti moj. 2. Daj, da Jezus lubim te; V’mladosti me k’dobrem ravnaj; V’ starosti razsveti me! Serqnost mi v’ qednosti davaj! Bodi mi na sveti vse, V’ nebi pa zveliqanje. Za finkuste no dneve apostolov. Hast irio hvala hodi tebi, o Bog • da si jogre tvojega Sina Jezusa s tvojim svetim Duhom napunil?in° nje po sveti poslal zveličanje ozna- nuvat. Kaj za velke qudexe si ti nad njimi, no skoz nje vtjinil! Skos svetega Duha so oni na razumi razsvetleni bili; z’goreqoj, serqnoj lubeznoj so oni lustvo vu-ijili. Z’ darmi svetega Duha obdani so oni preš vsega straha vsaki nevarnosti no zopertivnosti proti sli, so se ne bali grozovit-nosti njihovih sovraxnikov, ne mantranja in o smerti; so dolza-pravlali prazno vero, ino druge hudobne grešne delaj so predgali pokoro ino odpusanje grehov, ino so oznanuvali Jezusa krixa-iiega kakti zveliqara sveta. —Tak je skoz nje dosti jezero ino jezero spokorjenih ino zveliqanih gra-taloj tak je kristjanstvo na svet prišlo, tak se je cirkva, tak se je kralestvo Jezusovo na zemli. vkorenelo. > To je, o veqni Bog tvojo djanje! Le samo skos pomoq svetega Duha je njim mogoqo bilo tak velke reqi dopernesti, no vse svoje sov-raxnike premagati, keri so se njim tak moqno proti stavili. Tudi nam se sveti Evangelium, tota vesela pomoq k’ našemi odrešenji oznanuje. Tisti sveti Duh, kerega so jogri Jezusovi zadobili, se zdaj v’ vseh q isti h ino pobox-nih dušah prebiva, ino nje k’ dobrem i ravna , keri na Jezusa verje-jo, ino njegove zapovedi zderxijo. On je Duh resnice no lubezni, ker nas razsveti no poterdi, ker nas tros ta ino posveti, ker nas v’ Jezusi k’ otrokom boxjim napravi. Daj vsegamogoqni Bog! bom tudi jas gnade tvojega svetega Duha obqutil, kerega je tvoj Sin vsem tistim oblubil, keri tebe s pravoj resniqnoj vcioj za njega prosijo 1 Preš tvoje gnade o Bog jas niq dobrega ne premorem vqiniti! Ali pa prež moje lastne resniqne vole no pomojanja ti mene tudi ne bos posvetil ino zveliqal. Ti qes, ki bi jas tvojo boxjo besedo mogel rad poslušati, si njo k’serci vzeti, no njo tudi v’ djanji dopu-niti. Tvoj sveti Duh naj mene razsveti, ki bom to dobro spoznal, ino naj me poterdi, ki bom tudi premogel po tistem xiveti. Ti mene opominjaš skoz glas moje vesti. To je tvoj glas o Bogi jas sem njemi duxen pokoren biti. — Ti meni tak dosti prilik, po-moqi no spomenenja k’ dobremi das; tote bi jas mogel k'mojemi haski obernuti. Ti meni pokaxes vrelec tvoje gnade v’ tvojih svetih sakramentih. O da bi jas nje le vsakikrat z’ vrednim perpravlan-jom prejel! Jas imam zavupanje , ki bode sveti Duh tudi mene po-terdil, vixal ino posvetil. O da bi me le ob vuri skušnjave no xalosti poterdil; da bi on moja pomoq , moj trostar bil 1 — Napuni o Bog! s’ tvojim svetim Duhom, kak si nekda apostole napunil, tudi njihove namestnike, nase vuqenike ino duhovne pastire — kak tudi dexelske vixare no oblastnike! Poxegnaj njihovo besedo ino sluxbo. — Posli tros-tara tvojega svetega Duha k’ p°' terdenji vsem tistim, keri se v krixih ino texavah, vsem tistim, keri se v’ zkusnjavah ino xalosti znajdejo, ali se smerti perblixavajo-Pelaj zablodene na pravi pot r razsveti vse ludi z’ luqjoj veqne resnice, no vujxgi vseh serca z’ ognjom tvoje s vete lubezni! Amen, Z vanj e svetega Duha. ----4 j O pridi sveti Duh brez nas; Za to ponixno prosim jas! Kak ti krez jogre prišel si. No njim odvzel vse slabosti! O pridi sveti Duh krez me, Z’ lubeznoj vujxgi mi serce! v ..... . ) . 2. Ti si zaqetek vse hup, Tak naša vera nas vuqi. Le samo s’ tvojoj gnadoj ti Pomagaš nam k’ poboxnosti. O pridi sveti Duh i. t. d., kak odzgor. 3. 1 i vixas nas k’ vsem dobremi. Napunis nas s’ tvoj’mi darmi; Moliti zvesto nas vuips No nas od grehov spokoriš. O pridi, kak odzgor. 4. • Ti vuqi me vqiniti vse, Vse, kaj pp boxji voli jej O daj ti qisto mi serce , No vzemi v’ njem prebivanje! O pridi, kak odkgor. P o n o v 1 e n j e k e r s t n e o b 1 u b e. Na nedelo svete Trojice no tudi na vse druge nedele. Oqa,Sin nosvetiDuh! v’treh personali edini Bog! — Moj stvarnik, moj odrešenik ino moj posveqenik! — V’naj veksi ponixnosti jastebe molim. — Bi mi ravno tebe vsega-mogoqni veqni Bog z’ nasoj slabo) zastopnostjoj zgruntati ”e premoremo, tak znamo mi deno tebe skoz vero, skos tvoje H35' tite dela , skos tvoje velke nam skazane dobrote no skos; tvojo sveto besedo spoznati. — Jas se tebi za vse dobrote zahvalim , kere si ti meni skos tvojo stvarjenje, odrešenje no posvečenje skazal. — Vse, kaj jas skos tvojo gnado sem ino mam na teli no na duši, celo mojo serce no xivlenje, jas tebi ofram, ino tjem vse k’ tvoji sluxbi, po tvoji sveti voli no do-padenji obernuti. — Jas tebi , tvoj otrok , mojo qast ino lubezen, mojo pokornost, mojo zahvalnost, ino za-vupanje dnes ino za vsikdar ob-lubim. Na tvojo ime, trojni edini Bog! sem jas kersen bil, ino tvoj otrok postal. Kaj so tam moji botri v’ mojem imeni oblubili, vse to jas dnes na novo oblubim, ino qem s* tvojoj pomotjjoj zvesto zder- xati. Kak tvoj pokoren otrok Oqa nebeški! kak tvoj zahvalen odrešeni, no tvoj zvesti sluxev-nik, o Jezus! kak posveijeni no xivi tempel o sveti Duh! se jas skazati oijem ; jas se qem vsemi hudemi odpovedati, no se po-mojati, da bom box j e meni do-delene no oblublene gnade vreden postal. Kak jas na te verjem, trojni edini Bog! ino na te zavupam , tak oijem jas tudi mojo lubezen tebi skoz zvesto dopunenje tvojih svetih zapovedi skazati. To bodi moja misel ino naprejvzetje, kda jas koli sveti krix napravim, ker je znamenje moje vere. Oqa» Sin no sveti Duh! poxegnaj, P°' terdi, obvari, no vixaj mene tak dugo, dokliq meni v’ tal ne pri' de, tebe tam na o vem sveti bole popunem spoznati, lubiti i{astiti no moliti. Amen. N a den boxjega Tela. Gnes mi obhajamo svetek nase svete vere k’ spomini o Jezus! ki si tvoje no nase sovraxnike, ki si ti greh ino smert premagal. Za tega volo pa se nesejo pred närrv" krix ino bandere, kajti da so one znamenje premaganja. Za tega volo se nam štirikrat sveti Evangelium bere, kajti da se je on na vseh štirih krajih sveta razsirjil ino obderxal. Na to strexe gnesno zvonenje, tak dosti goreqih sveip glasne pesmi no molitva tvojega lustva, ino vsa druga lepota ino roxni venci v’ cirkvi no na potih, po kerih procesja hodi. — Vse tebi k’ qasti no nam k’ svetemi veselji. Ja veqna tjast ino hvala bodi tebi za tvojo nedoreqeno velko lubezen , kero sr ti nara skazal, da -si dol z’ nebes prišel nas rešit ino zveliqat, da si k’veqnemi spomini ha našo odrešenje sveti ol-tarski Sakrament noterpostavil, v’ kerem si ti v’spodobi kruha spixa za nase duše, no na oltarih ne-kervavi ofer za nase grehe 1 V’ ponixnosti mi verjemo, ino qas-timo toti qudex tvoje lubezni. Ti o Jezus! se si zdaj na duhovno vixo na sredini med nami, kak si nekda na telovno vixo na zemh bil, ino vsako tvojo stopinjo x dobrotami zaznamnal — kak s| tam per zadni veqerji med tvojim1 jogri sedel — na krixi tvojo xiv-lenje za nas dal — zdaj pa v’ ne- besah na v.eqno xivis, ino kralujes. Ti si se tudi v’ tvoji boxji qasti nas lubezni pun qloveqji perjatel, si nam na bluzi, no perpravleni na našo prošnjo poslušati no njo oslisati. Mi molimo tebe v’ totem svetem oltarskem sakramenti, kakti resniqno nazoqnega Boga ino Gospoda; oblubimo tebi veq-no zvestost ino pokornost, ino se tebi celo oframo, kak si se ti celo za nas ofral, ino se se zdaj za nas ofravas. Zedini nas celo s’ toboj, no v’ tebi, v’ sveti lu-bezni! Ah! odpusti nam našo merzlo serce, nezahx-'alnost, ino vso neqastitost, kera se tebi posebno v’ totem svetem sakramenti zgodil Oslisaj milostivno našo gnesno oblubo ino za od« pusenje prošnjo. Le ne odvzemi nam tvoje svete gnade. Poxeg-naj nas skos tvojo sveto lubezen ino t}ednost, skos tvoj krix no terplenje, skos tvoj sveti Evangelium, skos tvojo vsegamogoqno zasluxenje v’ nebesah, kde ti k’ nam ’z lubezni xivis ino kralu-jes z’ Oqetom ino s’ svetim Du* hom na veqne ijase. Amen. ' Ecce panis angelorum! Poglej kruh angelski! Gled’mo! angelsko mi spixo, Kak na iiudexno mi vixö Njo dobimo vsi za 5pixo Milno tu od Jezusa! - Molmo njega kleqejoqi, Ker je v’ kruhi tu nazoiji, Ker je sam kres vse mogoqi Totem dajmo hvalo qast! K’ pervemi xe gni. Gospod! mi molimo te zdaj Tu v’ kruhovi spodobi; Zveliqanje nam Jezus daj, Pomagaj nam v’ nevoli! . Tu nam tvoj sveti xegen daj, Tam nas zveliqaj vekomaj. K’ drugemi xegni. Ti v’ svetem sakramenti si Resniqno nam nazoqi. Gospod! ostani pri nas ti, Ti bodi nam k’ pomoqi! Hi glih tu proq odidemo, Te v’ serci deno lubimo. Na den letnega cirkvenega xegnanja. ij Premisli, kak dobro je to, ki mi cirkvi mamo, kde mi preš vsega zabranenja slobodno k\ molitvi vkuppridemo, svete Sakramente prememo, ino v' h e- sedi boxji podvuyeni, no po-trostani gratamo. -^-Zahvali se ali veynemi Bogi za vse dobrote, here je tebi no drugim v’ toti x c gnani cirkvi skazaL no se zdaj skaxuje. o.) Dvanajst lupi na steni v cirkvi pomeni lup prave krist-janske vere, kera je skos svete dvanajst apostole na zemli svetiti zapela, ino Se nam zdaj sveti. — 2>) d\Ta turni vunobesena bandera pomeni, ki so sovraxniki kristjanstva ne mogli zapraviti, je znamenje svetega veselja. — Pa xalostno je! ki na toti sveti den dosti ludi krez mero je, no pije, spila ino plese, no se druge nespodobnosti vpini, n0 na tako vixo njega nedostojno dopernese J Vsega tega se ti vari- vari. Ne pusti se od drugih xa-pelati; ogibli se takih prilik, per kerih se Jiii[ dobrega ne zgodi J Imej tudi per tvojem vešelji vsikdar Boga pred oi{mi! Spomni se na tak dosti siromakov, betexnih, ino xalostnih, spomni se na tiste, keri se se v drugem veksem terplenji znajdejo. Daruj sirote, pomagaj njim, ali nje potrostaj, kelko ti je le mo-goyo. To je naj vekso veselje druge skoz dobrote razveseliti, no naj bolsa hvala za prejete dobrote. A) Zaderxi se vsikdar ino povsodi tak, kak da bi se v' cirkvi boxji znajsel, vso tvojo djanje bodi sluxbi boxji spodobno, vzemi si terdno naprej, veiinega Boga skos poboxno xivlenje i/astiti, no z' njegovoj pomoy- 9 joj se grehov ogibati. K’ temi ti zna sluxiti tota M o 1 i t v a, kda v’ cirkvo pride». Tota cirkev se veli hiša boxja» kajti da je ona za to zezidana ino xegnana, ki se v’njoj otroci boxji? kakti v’ hrami svojega orje, vkup zeberejo, njega zedinjeni molijo» ino ga na pomotf zovejo, njegovo sveto volo oznaniti tjujejo se v’ hibezni svojih blixnih zedinijo» ino tak eden drugemi veselje k dobremi napravijo. O kak lepo, kak dobro je to! Kdo se tu ne bi z’ veseljem znaj-«el? — Resen je, ki si nam ti o Bog! povsodi nazoren, povsodj bluzi, ali pa tu se mi blixe k tebi pridemo, da nas tu vse na te spomeni, da se nas duh lexi tebi pozdigne, no v’ svojih naj veksih potrebah tebe za pomoij prosi. Ja ti vsegamogoijni Bog si na skrivno, ijudexno in o miJostivno vixo resniijno nazotp', ti prebivaš tu v’ oltarskem sakramenti na sredini med nami, no nam tvoj sveti xegen obilno deliš. Vetjnatjast ino hvala bodi tebi za tvoje dobrote! Tu so naši no naših starsov starsi tebe molili, kak te mi molimo, ino tu bodo tebe tisti , keri do za nami prišli, iskali no molili. O kelko pobolsanih, poxegnanih, potrostanih, ino k’ dobremi po-terdenih ludi je xe ’s tote hiše boxje slo ! — Jeli pa se to tudi pri meni zgO;di? Kako pa je mojo zaderxanje v’ toti hiši ? — O Bog l odpusti meni mojo nemarnost, mojo premalo paskodanje na box j o 9 * sluxbo. — Odpusti nam vso ne-tjastitno zaderxanje, s’ kerim tebe mi v’tvoji xegnani hiši razxalimo! Ne odvzemi nam tvoje svete gna* de ! temuq poxegnaj nas, ino našo dobro naprejvzetje, ja poxegnaj vso našo djanje no popusenje! Amen. Premisli te, kaj cirkva je. No tisti, ker v’ njoj znajde se. K’ molitvi Jezusa Kristusa per vunpostavlenji svetega oltarskega sakramenta. Ali tudi za molitve per svetih mesah. Veqni edini Bog! Oqa našega Gospoda Jezusa Kristusa! Mi tebe molimo v’ tvojem edino rojenem Sini. On je od veqnosti tvoj luble- ni Sin, tvoja popunem spodoba, on je edini s’ toboj glihni Bogi Ker njega spozna ino qasti, tisti tebe spozna ino qasti. Prež sgrun-tavanja, kaj je on sam na sebi, no kak je on s’ toboj edini, qemo mi zahvalno spoznati, kaj za dobrotnik je on za nas, ga qemo po nasi mogoqnosti vredno qastiti, O da bi le našo spoznanje no qas-tenje qi duxe bole popunem , bole serqno ino moqneso bilo ! To bi mogel sad nase poboxnosti biti. Jezus Kristus nas box ji v u i[ e n i k. Dosti, ino na dosti fele je Gospod Bog xe nekda skoz glas nature no zastopnosti , te skos preroke k’ starim oqakom guqal, ino k’ zadnemi skos svojega Sina. Beseda, kcra je od zaqetka, od vednosti per Bogi bila, edina z Bogom ; skos kero je svet stvarje« bil — je meso postala, kak qlovek na zemlo prišla, ino nam svojo qast pokazala, puna gnade no resnice. — Boga je niše ne nikdar vidil; ti edinorojeni Sin boxji > ker ti pri njemi prebivaš, ti si nam njega oznanil. Ti Sin boxji! ti xixdenje no luq sveta, kera vsakega qlovekarazsveti, kersam rad svojih oqi ne zapre, ti si nas vuqil Boga kakti Oqe spoznati, ker je lube-zen, ino ker skos pokorno lube-zen qasten qe biti, ti si nam k. temi pomagal, ki smo mi otroci boxji postali. Ti si na svet prišel, si nase slabosti na se vzel, da bi nas k Bogi nazaj, ino v’ nebesa spravil. Ti sam si za nas pot, resnica, m® xivlenje. — Kam qemo mi priti. K’ tebi o Jezus! k’ tebi veipio xivlenje! Ja ti si ne samo nas vuqenik, ti nam nikdar samo zapovedi ne razlagaš, temui[ ti nam sam zapovedi das. Tvoja zapoved je lube-zen, kera vse duxnosti v’ sebi za-derxi, kera nase misli posveti. Per vsem pomojanji za qednost, s’ keroj smo mi tebi sluxiti dux ni, je tvoj jarem d en o sladek, ino tvojo breme lehko, ino to zavolo lubezni, kera nam toto xmeqo naloxi, zavolo gnade, kero nam ti k pomoqi dodeliš, ino zavolo nezreqeno velkega plaqila , kero nam ti dati oblubis. Ja se celo te , qi se ti nepokornim ino ne-spokorjenim s’pogublenjom pritis, se te ti nas k’ dobremi opominjaš, ino nas odrešiti qes. Niedna od tvojih besed je ne prež dopunenja ostala; ja lexi bi mogočo bilo, ki "bi nebo ino zemla prešla, kak se tvoje besede ne bi dopunile. S’ qudexi si ti tvoj boxji navuk poterdil. Ja ipt* dexno vunrassirjenje tvojih na-vtikov na sveti no njihovo obder-xanje je naj moqneso svedoqanst* vo , ki so oni sveti no boxji. K’ tvoji i]asti no lubezni boxji vuijenik! qem jas resnico lubiti, no njo s’ poboxnim sercom iskati, da bode meni tvojo sveto podvuqenje kakti beseda boxja kres vse drugo naj veq vredno, da bode meni mojo zastopnost razsvetilo, mojo serce pobolsalo, mojo xivlenjc vixalo, ino mojo vest pomirilo. — K* tvoji qastj qem jas za se, no za druge v tvojem navtiki trost ino pomotj iskati, no po moji mogoqnosti k’ temi pomagati, ki bode se on med nami vsikdar obderxal, ino qi duxe bole rassirjil, ki bodo ludje njega dosti stimali no radi dopunili. K’ tvoji rjasti ijem jas kres tvoje dela se ne samo nuditi, temut[ tudi ’z njih spoznati, da je tvoja beseda veipia resnica, ino da je naj visesa oblast boxja tudi z’ njcgovoj naj vek-soj lubeznoj zedinjena. K* tvoji nasti ijem jas verjeti, tj* jas ravno nudexov ne \ri-dim; skoz mojo lastno previ-xanje no obnutenje spoznam jas, kak sveti, kak pun zvelinanja je tvoj navuk, n^ ias niega zvesto zderxim. Jezus nam na z g 1 e d. Po tistem poti o Jezus! ke-rega si ti nam pokozal, si ti nam 9 ** sam naprejsel. Tvojo xivlenje je naj moqneso svedoqanstvo tvojega svetega nävuka bilo, ino vsakdeno dobro djanje naj po* punese boxje no qloveqje Ui' bežni. — Volo tvojega Oqeta vqiniti, no njegovo naprejvzetje dopuni-ti je tvojo naj veseleso djanje na zemlt bilo. Z’ naj veksoj möjoj no gorofranjom si ti tisto dopernesel. Njem! samemi si ti za vse qast dal. Skoz naj vol-neso pokornost do smerti , skos stalnovitno podanje v’ njegovo volo, ino naj terdneso zavupanje v’ tvojem naj veksem zapu$enP si ti tvojega Oqe qastil, kakti njegov resniqen, naj lublesi Sin, na kerem je on svojo naj vekso dopadenje imel. Ti si o Jezus! ludi kakti njegove otroke, tvoje brate tak moqno za lubo imel, ki se je njih ne niše nikdar tak lubil. Sirotam sveti Evangelium , veselje njihovega zveličanja oznaniti je tvojo naj lubleso djanje bilo. Ne-volne si ti s’ totimi besedami k’ sebi zval: „Pridte vi k’ meni! jas vas qem razveseliti.“ Vsaki je potrostan od tebe sel. Ti si k’ pomaganji vsikdar perpravlen bil. Vsaka tvojih stopin je bila z’ dobrotami zaznamnana. Ti si skos ipidexe ne nikdar tvojega haska, ali ijasti iskal; temui{ ti si nje vsikdar k’ boxji qasti, no qloveqjemi haski vipnil, da so ludje verjeli, ki si ti za zveliija-ra dani bil, ino moi[ imel duše zvraqiti, odrešiti no veipao sreqne napraviti, da so vidli, kak na tjudexno vixo si ti njihove bete- ge zvraqil, in o njim v’ njihovi qasni nevoli pomagal. — Kak lu-beznivo si ti grešnike gorjemal, ino zablodene na pravo pot spravil ! Kak skerbno si ti grešnike iskal; kaj za lubezen si njim skazal! le samo za skszlivce no zapelavze si ti strašen bil. Ti si sam siromaqko ino xmetno xiv-lenje zvolil, ino si nje s’ samimi truda punimi d dami za tjloveipo sreijo dopernesel. — Naj gerdesa nezahvalnost, ino naj moqneso tebi proti stavlenje je tvoje lu-bezni ne moglo vtruditi. Naj obipitliveso terplenje si ti s’ tiho] poterplivostjoj prenesel, M' pa si guqati mogel , tak si ti v mirnosti tvojega serca za resnico ino pravico na eno vse ^asti vredno vixo guqal. — Kak serqno si ti tvoje naj vekse sovraxnike Itibil, ino si njim njihove hude dela s’ poxegnanjom ino z’ dobrotami povernul! Ti si vsikdar samo dobro, ja naj bolso vipnih Ino ene same qednosti nega, od k ere bi ti skos tvojo sveto za~ derxanje nam naj lepšega navtika ne bil zapustil. K’ tvoji ijasti oqem jas o Jezus 1 tvoj od vsake qednosti naj popunesi navuk, kerega si ti nam zapustil, vsikdar pred oqmi meti , no si vso mogoijo mojo vzeti se po ujemi zaderxati. —-Od tebe se jas oqem vuqiti pokornost ino podanje v’sveto boxjo volo, ino is serca pohleven ino ponixen biti, jas oijem pokazati, da sem tvoj joger, da jas tebe nasledujem, ino tak lubim, kak si ti lubil. —• K’ tvoji qasti oqem jas vse moje krixe no texave, kere meni Bog posle, povolno na se vzeti, s’ poterplenjom prenesti, no tak mojo vandranje na sveti dokončati.—Tebi k’ qasti se jas i{em vse posvetne nespodobnosti no veselja skerbno varvati, v’ dobrih ino dopusenih reqeh pa se ob telko posluxejoqi skazati. K’ tvoji qasti qem jas vse meni od veqne-ga Boga dodelene dari no duhovne moqi po njegovi voli vsikdar k’ dobremi obernuti, na vsaki den na tihem telko dobrega vqiniti, kelko bode mi naj veq mogoqo. K’tvoji rjasti qem jas mojo skerb za dobre regi naj pervig sam per sebi kazati, gern skoz lubezen drugi dopadlivi biti, no preš skazlivosti njim skoz mojo zaderxanje lep® navuke dati, da bi tvojo gast, T ravno malo, tak deno nekelko poveksaval. Jezus Kristus nas odrešenik i n o zveličar. Za to si ti nam od vernega Boga dani. Takega odrešenika je v’tak velke grehe padnjeno tjlo-veqtvo potrebuvalo, ker bi njemi od grehov gorstanuti pomagal, nje od pognblenja odrešil, z’Bogom zedinil, ino nje drugoq nazaj k' zveliqanji spravil. To je le samo tebi — Sin boxji! — vqiniti mo-goqo bilo. Tvoja smert ino tvojo gorstanenje nas od tega zagvisa. Ti si skos tvojo terplenje ne samo boxanstvo tvojega vuka ino poslanja poterdil, temuq si tudi grehe od sveta vzel, si pravici boxji skos tvoj sveti ofer zadosti vqinil,ino vsem spokorjenim grešnikom odpusenje grehov ino gna-do boxjo zasluxil. Kak si ti zavelo naših grehov meri, tak ti zavolo nase pravilnosti no zveličanja xivis. Ti si smert premagal, ino si nam nebesa odperl. Tam ti kralujes z’ Oqetom ino ze vso) tvojoj oblastjo) k’ varvanji, n° zveliqanji tvojih odrešenih , keri na te verjejo, ino tebe nasledujejo. Tam sem ti nam posles tvojega svetega Duha, ker pri nas tvoje dela skos svojo posveqenje do-konqa, ino ti bos enkrat pa prišel kakti odrešenik celega sveta, ino. bos vsakemi plaqilo dodelil po zasluxenji njegovega djanja. K’ tvoji qasti ’z lubezni k’ nam na zemli tak ponixani, zdaj pa v1 nebesah kres vse povišani odrešenik! si jas oqem vse, kaj si ti za me vqinil ino terpel T kaj ti za me si, no na veqne qase bos moqno k’ serci vzeti, ki bom sC lexi grehov varval, ino dobro vqinil, ino k’ slednemi zveliqanja talnik grata 1, kero si ti tudi meni skos tvojo smertno terplenje zasluzil. — K’ tvoji qasti qem jas tebi mojemi zveliqari no perjateli, mojo zahvalno lubezen ino volno podanje v’ tvojo sveto volo skos stalno zvestost ino pokornost ska-zati, da bi se jas ob telko gvisnej tvoje oblube trostati znal. — IV tvoji qasti v’ nebesah ino na zemli qasteni Jezus 1 qem jas mojo vero na te skos celo mojo xivlenje na znanje dati, no tak xiveti, kak se za kristjane dohaja, keri se po tvojem svetem imeni menujejo, ino svojo resniqno sreqo nikar na totem sveti, temuq v’ nebesah iskati , no ali ta priti morejo, kde ti prebivaš. IV tvoji qasti se jas qem vsega takega djanja ogibati, zavolo kerega bi se jas tvoje sodbe bati mogel, skos stalnovitno po* boxnost se jas oljem tak perpra-viti, ki bom se tvojega prihoda k’ sodbi velko veq veseliti znal ? per keroj bos ti meni za plaipl° mojih dobrih del nebeško veselje dodelil. O kak sreqnega bos ti mene te, qi jas po tvojem svetem navuki sivim, na vse veke napravil ! Amen. Nate verjem, vupam jas, No te lubim vsaki rjas; Tebi Bog! se jas podam ; Tebi ofram vse, kaj mam. Vera, vupanje, lubezen, grivinga ino dobro naprej-v z e t j e. Tudi per svetih menah ali per vun-postavlenem resnem Teli. ,M0j Bog! jas verjem terdno vse» kaj si ti nam skoz Jezusa Kristusa» tvojega Sina razodel, kaj je tvoja sveta kristjanska katolska cirkva, ino kaj je celo verno kristjanstvo od nekda vervalo, ino nam k’ver-vanji naprejpostavilo. Jas Verjem vse, kakti tvojo resniqno besedo ; kera je veqna resnica , ino kera me ne premore zapelati. Jezus je svoji cirkvi svetega Duha oblubil, ino zavelo tega nje ne zmore zapustiti. Jas se tebi o Bog! za vsako hasnovitno resnico zahvalim, kero * jas skoz mojo sveto vero spoznam. Tota vera mene zveliqa , qi jas po njoj xivim. O moj Bog ! daj meni k’ temi tvojo pomoq! — V’ toti sveti veri qem jas xiveti no mreti. Moj Bog! jas zavupam od tebe odpusanje mojih grehov zado-biti, veqno xivlenje, no vse, kaj ■je meni potrebno, ino hasnovitno. Ti si nam skoz Jezusa Kristusa vse to oblubil, inotisi vsegamogoqen, dobrotlivi no resniqen Bog, ker ti vse gvixno zderxiif. Kak si ti dozdaj kakti moj naj bolsi Oqa s tak se bos ti tudi duxe gvisno za me skerbel. t-Ii jas le tvojo gnado ino pomoqi k’ mojemi zveliqanji zvesto obemem; te se jas slobodno tvoje svete gnade no xegna tros-tam, kelko krat te koli za njega prosim, te se znam zanesti, ki me ti moj Oqa ! ne bos zapustil. —' Toto zavupanje da meni trost ino moq v’ xivlenji no smerti. Moj Bog! jas tebe is serca lu* bim! Ti si zavolo tvojih boxjih popunosti sam na sebi vse lubezni naj vrednesa , naj veksa dobrota. Vse dobro od tebe pride. Ti si meni z’ lubeznoj naprejprisel, ti si sama lubezen. Jas morem a 1 tebe ’s celega serca , ’s cele moqi, no kres vse druge reqi lubiti. To qem jas tudi moj Bog skos tvojo pomoq vqiniti! Na tvoji voli no na tvojem dopadenji bi moglo meni veq lexoqo biti, ka na celem sveti. Kaj jas koli dobrega vidim, obqutitn ali si vxivam, bi moglo mene na tvoje dobrote spo-menuti, bi me moglo k’ temi na-pelati, ki bi se jas pomojal tak dobrotliv biti, kak si ti dobrotlivi. Jas tebi moje lubezni ne premorem bolse skazati, kak qi jas tvoje svete zapovedi zvesto zderxim, qi si jas xelim v’ celem mojem djanji no popusenji tebi se do-padnuti, no qi se vsega, kaj je tebi zoper ze vsoj skerbjoj ogib-lem. Tota lubezen naj mojo xiv-lenje no smert posveti. Moj Bog ino Gospod! ti qes, ki bi jas vsakega qloveka kakti mojega blixnega (kak mojega bra* ta ali sestro) tak lubiti mogel, kak sam sebe. Zakaj vsi so tvoji otroci, vsi so po tvoji spodobi, vsi vegno zveliqanje stvarjeni. Ti s' tudi Vse lubil. Tvoj Sin je za vse terpel, ino na krixi celo za svoje sovraxnike prosil. To je njegoV3 zapoved ino znamenje pravih krist' janov, ki bi eden drugega lubiti mogli, kak je on nas lubil. Tak qem jas ali o moj Bog! ’z lubezni k’ tebi vsakega qloveka (bodi on moj perjatel ali sovraX-nik) kakti mojega blixnega serq'10 lubiti: jas qem vsakemi ne samo vse dobro xeleti , temuq tudi v djanji vipniti, kde mi je le mo got]o — ujemi qem posluxit’’ pomagati, odpustiti — se tj e m re tistega, ker se v’ terplenji ^najt > zesmlllti, Tfem s’ preslabim poter-plenje meti, oqem vsem faijenji podverxenim rad odpustiti — z’ enoj besedoj, jas se ijem proti vsem tak zaderxati, kak bi si jas xelel, da bi se oni proti meni zaderxali, iji bi se jas v’ takem stani znajsel, kak se oni znajdejo. V’ toti lu-bezni qem jas xiveti no mreti. Ali pa moj Bog! kak malo sem jas dozdaj tebe no mojega blixne-ga lubil, kak dostikrat sem se jas v’ toti regi zagrešil — kak dostikrat tvoje zapovedi prelomil, tvoje dari zaniqaval,.na tvojo milost ino serditost ne paško ,mel — kak dosti sem hudega vqinil, inp dobrega zamudil! — Jas spoznam, da se krivec znajdem, da. sem si kastigo zasluxil. Jas zgrivam mojo nemarnost* mojo nezahvalnost, mojo nepokornost, ino sovraxim greh, kakti naj vekso hudobijo» da sem jas tebe o Bog! naj vek»0 dobroto razxalil. Ti vidiš mojo j serce. — Odpusti meni mil osti vO Oqa za vol o Jezusa Kristusa 1 ® tvojo) gnadoj si jas terdno napto)' vzemem se resniqno pobolsa11' > vse zamudeno zategnuti, no vse hudo , kelko bode mi le mogoqo * z’ dobrim popraviti, no rajši rru"6' ti, kak tebe mojega Boga z’enir11 samim grehom sam rad vet[ razxaliti. Moj Bog! vse moje misli» besede no djanje, vso mojo in° skerb; vse, kaj jas xmetno vt)i' ni m , xmetno terpim , ali koga se xmetno znebim — vse to jas tc~! ofram, k’ tvoji qasti, k’ zahva 1 za vse tvoje dobrote, no k za dostivqinenji za moje grehe. Ti gledaš na serce, na dobro vo tli jas dobro mislim, ino vse tak dobro opravim, kak je meni mo-goijo, tak jas pred toboj zadosti vqinim. Vse , kaj jas ’z duxnosti no ’z lubezni vqinim, je tebi do-padlivo , no meni za mojo veqno xivlenje zasluxejoqo. Vse, kaj jas s’ poterplenjom, ino s’ po-danjom v’ tvojo sveto volo ter-pim, je za me hosnovitna pokora, vse to me od grehov oqisti, no me zveliqa, — Vse v’ zedinosti no z’ zasluxenjom Jezusa Kristusa, Divice Marie, no vseh lubih svetnikov boxjih. Amen. Vera, vupanje no lubezen se imenujejo tri boxje qednosti, kajti da one ravno od Boga ino zavelo Boga guqijo, ino da je on njihov zaqetek; one so naj irnenit-nesi del kristjanstva, ino bi se mogle ali veqkrat v’ serci obuditi, 10 Za tega volo pa so na vsakso tako serqno obudenje odpustki,11® tistemi, ker bi tote qednosti vsaki den obudil, ino vsaki mesec enkrat k’spovedi no obrejuvanji sel, p°' punem odpustki, tudi na njegovo smertno vuro oblubleni. ^lastenje Marie, na vixo angelskega pozdravlenja* lesena ino qastenabodi tudi nam> preš vsega madesa qista Divic^ Maria, ino lubezniva mati naseg3 Gospoda Jezusa Kristusa! S’p°' nixnostjoj mi besede angelske zrC' qemo , ker je tebi tak veselo poz' dravlenje pernesel. tjast bodi veq* nemi Bogi za vse gnade, kere 1 on tebi, no skos tebe tudi natn skazal! Ti si zavolo tvoje ponix nosti, qistosti, no zavolo tvojega zvestega dopunenja za poboxno xivlenje gnade boxje popunem vredna postala. Gospod je s’ toboj, ino ti si z’ njim —celo zedinjena ostala. Njegova vola je tudi vsikdar tvoja vola bila. Ti si samo z’ Bogom veselje mela , ino Bog je s’ toboj naj vekso dopadenje imel. Ti si xegnana med xenami, od vseh zvolena , ino k’ veksi ijasti povišana si se ti deno ne za veq, kak za deklo tvojega Gospoda derxala ! Ti si le samo vsegamo-goqnega Boga hvalila zavolo njegove gnade, ker ponixne poviša, ino z’ njimi po svojem obeqanji smilenje ma. Xegnan je sad tvojega tela, Jezus Kristus, Sin boxji, ker je človek postal, da je tvoj Sin za 10 * nas na svet prišel! O kak lubezni' va, kak rjasti vredna si ti nam tudi za njegovo volo ! Ti si nam njega na tvojem krili, na tvojih roka“ pokazala, ino nas vuqis, ki bi m1 v’ naših potrebah njega mogli za pomoq prositi, kerega si nam k zveliqanji porodila ino gorzredila* Sveta Maria! Zavolo tvoje svetosti si si ti gnado zasluxila mati boxja postati. On kakti naj qiste-si si je le samo naj qisteso Divico znal za mater zvoliti. Tvojo velko imenitnost ino qednost mi qastimo» kera je za nas naj lepši navuk, p° kerem bi se tudi mi za qednost ino poboxnost našega xivlenja poskerbeti mogli. Da si ti mati našega odrešenika, tak si tudi naša mati; ti za nas vse, za kere je tvoj Sin vrner, kak ena mati za svoje otro e’ sertfno prosis. O tak sprosi nam ali bogim gnesnikom gnado k’ pravi pokori, no qi duxe k’ vek-semi, ino stalnovitnemi pobolsanji našega xivlenja; — prosi ti za nas zdaj, prosi ob qasi skušnjave, nevarnosti no potrebe , posebno pa na našo smertno vuro ! Amen. kasten] e Marie, na vixo lauretanske litanije. ^veta Maria ! boxja porodnica, ino Divic Divica — ti krona vseh Divic! ti gnade puna — preš vsega madexa — lubezniva — tju-dexna mati našega odrešenika ! — Ti naj modresa — rjasti no lubezni vredna — mogogna , dobrotliva ino zvesta Divica! Ti naj lepši spegel vse ijednosti, sedex modro- sti, ti zaqetek našega zveliqanja« Ti si bila s’ svetim Duhom na-punjena, qasti vredna, ino 11 imenitnesa posoda poboxnosth Ti vse qednosti naj lepša, ino d* seqa roxa. Tvojo podanje v’boxjo volo, ino tvoja zvestost je kaK turen moqna bila, tvoja neduxnost bla je naj qistesa, tvojo diviqn0 telo je bila zlata hiša, kero )e Bog svojemi Sini za stanivanj6 zvolil> ino perpravil; ti vsehDivi6 Divica,ti naj qastitlivesa, naj sve* tesa mati! Ti si nam skos porod našega zveliqara vrata nebeške odperla-Ti si nam zgodna denica, kera sl nam den našega odrešenja ozna nila. Skos tvojega Sina si ti zdraVl betexnih na teli no na duši, si 0^ ranba spokorjenih grešnikov, tro xalostnih v’ krixih ino texava si pomoq kristjanov v’nevarnostih, ino potrebah. Tizavolotvojesve-tosti no qednosti kres vse angele no svetnike povišana, ti si kralica nebeška naj blixe per troni tvojega boxjega Sina Kristusa Jezusa. O vzemi ti nas v’ tvojo obranbo; bodi ti per tvojem Sini naša po-moqnica, z’ njim ti-nas zedini, ja k’ temi ti nam o Maria pomagaj, da bomo mi oblub Kristusovih vredni postali! Cirkve molitva. Vlej o Bogi tvojo sveto gna-do v nase serca, da bomo mi, keri smo mi qloveqjo postajanje tvojega Sina skoz angelsko oznanilo spoznali, skoz njegovo ter-plenje na krixi k’ nasi sreqi sta-nuti no v’ nebeško kralestvo priti znali. Amen. Molitva k’ Marii, za oh varvan j e neduxn osti. 0 Maria 1 ti naj svetesa, naj qiste-sa Divica, ti naj lepši navuk za nas k’poboxnemi zaderxanji 1 Kak sveto, kak puno neduxnosti ie vse, kaj sveti Exrangelium od tebe pravi ! Tak qisto , tak lubeznivo, ino mirno je tvojo serce , je celo tvojo xivlenje bilo , kak je proti-letni den lepi no qisti, na kerem ene megle nikdi viditi nega. Kaj je ena lepa bela vdka lelja v’ ogradi, to si ti bila Maria za vse druge xene v’ celem tvojem xenskern narodi. Ti si bila preš vsega ma-dexa — vso tvojo djanje no po-pusenje je same naj lublese qed' nosti na znanje dalo. Skos pobox-nost ino ponixnost si se ti od tvo jega spoqetja vsikdar qista 0 derxala, ino si k’ tak visoki toasti no svetosti prišla, zavelo k ere mi tebe qastimo. Bodi meni tvoje tjednosti lepi navuk kak svetli spegel vsikdar pred oi{mi, bodi meni s’ tvojo) prosnjoj na pomotj, da bode meni mogočo mojo telo ino mojo dušo vsikdar qisto ino neduxno obder-xati — na vse nevarnosti, v’ ke-rih se znajdem zadosti paško meti, sladkega zapelavanja se ogibati, no mojo lastno serce pred pogub-Jenjom sveta , ino pred grešnim poxelenjom varvati. Otroqji strah ino lubezen k’Bogi naj mojo dušo ino mojo serce s'takoj moqjoj na-puni, ki bom jas premogel vsako nespodobno, ino prepovedano misel, ino poxelenje xe v’njegovem zaqetki zadušiti. O mati mojega zveliqara ! bodi 30 ** ti tudi moja mati! vzemi ti tudi mene kakti tvojega zvestega otroka v’ tvojo obranbo. Ti neduxnost — i]istost iii° lubezen k’ Bogi! ti si naj veksa vrednost, naj veksa lepota moje duše ! ti se skaxi na mojem lici, v’ mojih oijeh ino v’guqi mojega jezika, ti se pusti v’ celem mojem zaderxanji viditi, ti posveti mojo serce, ino nje za stanivanje boxjo vredno napravi! Na qast svetih angelov. Vsegamogo!{ni Bog! kak dobrot-livi si ti! ti nam celo tvoje svete angele, tote dobre no posluxejoqe duhe z’ nebes posles, da bi nas varvali no vixali na naši vander-niji, no da bi nas na potiqednosti k’ zveličanji pelali. Z’ lubeznoj no z’ veseljem oni tvojo zapoved dopunijo , in o pridejo nam k’ po-moqi, da bi si mi enkrat z’ njimi nebeško zveliijanje vxivali. Oni nas lubijo kakti njihove brate, no prihodne talnike tvojega nebeškega kralestva — malo fali, ki nas na rokah ne nosijo, da se mi ne bi kde poteknuli, no kvar terpeli, no se veselijo, ip nas le vsikdar v’ dobrem obderxati premorejo. Tudi mi o Bog! smo tvoji otroci, kak angeli v’ nebesah. Ti nam nje za tega volo posles, da bi mi skoz njihovo pomot}, ino obranbo tudi sveti no zveliqani gratali, kak so oni sveti no zve-liqani. Tvojo sveto volo dopuni-ti, dobre dela dopernasati, hudega se varvati, no po našem pre-moxenji našim blixnim k’pomoqi priti no njim dobro vqiniti; to bi moglo našo naj lubleso opravilo» našo veselje biti — ki bi mi eden drugemi angel varuh bili. Kak s6 v’ nebesah naj lepša red , mirnost ino qista lubezen znajde, tak ti nas skos toto sveto zavezo xe tu na zemli zedini, da bomo mi tvojim angelom spodobni, no da bomo po njihovem vixanji tudi v’ njihovo tovarstvo v’ nebesa prisl'1 Vsako opominjanje moje vesti — vsako hasnovitno podvuqen-je — vsako k’ dobremi naguqa-vanje ali trost — vsako tiho k dobremi nagnenje •— vsako navtika puno pergodenje — vsako mojo lastno obqutenje — bodi vrnem kakti angel, skos kerega ti mene na poti zveliqanja vixati qes. —" O moj Bog! kelko zahvale sem jas tebi duxen! 229 K’ s v e t e m i angeli varuhi. Tudi tebi moj sveti angel varuh, moj naj lublesi nebeški per-jatel! se jas zahvalim za vso tvojo lubezen ino zvestost, za vso tvojo skerb ino poterpexlivost, kero si ti meni dozdaj dobrotlivo skazal. Odpusti meni mojo nemarnost, da sem jas tebe tak dostikrat ne htel bogati, da sem te tak dostikrat skoz mojo nepokornost razxalil! -Ne odvzemi meni za tega volo tvoje pomotji, temmj vixaj no ob-vari se mene duxe pred hudim. O kak nezretjeno sem jas v’ tak dostih nevarnostih tvoje skerbne obranbe na teli no, na duši potreben! opominjaj ti mene, kastigaj me, nagibli me k’dobremi, obrani me pred hudim; poderxi me, qi se poteknem; gor mi pomagaj, jas padnem; spravi me na pravo pot, qi zajdem, in o pela) me nazaj k’ Oqeti nebeskemi! — Jas qem tvojo noterdavanje, qem opominjanje moje vesti dopuniti, sG ne pustim skoz grešno veselje > grešno poxelenje zapelati. LIi mi kaj hudega noterpadne, tak qern sam per sebi reqi: „Angel boxji tebi na stani stoji; imej v’ qasti njegovo nazoqnost; sramuj se pred njim, ne delaj njemi xalosti, ne pre-xeni ga skoz grehe proq od sebe !“ O kaj za veselje bode te za me no za te, qi bom jas tebi pokornost skazal, qi bom jas po tvojem ravnanji mojo vandranje na sveti sreqnQ dopunil, in o k veqnemi Bogi prišel! O kak se jas tebi te zahvaliti qem moj nebeški vajvoda , moj varuh! kak bova te midva veqnemi Gospodi Bogi se zahvalila, njega molila mo 231 qastila v’ lubezni no zveliqanji na vse veke! Amen. N a mojega angela varuha. Ti moj varuh angel boxjv! Ne zapusti me nikdar; Vixaj me po voli hoxji, K’ tebi pelaj me vsikdar! 2. Daj, da vreden bom na zemli Meti te za vajvoda ; Milost tvojo mi ne jemli Ti do konca mojega! 3. Bodi vsikdar mi na strani, li slabost obhaja me ; Ja pred hudim te me brani, Kda enkrat mi vmreti je! 4. Pridi meni te k’ pomotp, Kda sem jas v’ nevarnosti! Bodi meni te nazoqi, Kda bom vandral k’ veqnosti! LI a s t e n j e svetnikov. Na den vseh svetnikov, ali tudi vsakega posebi. ^Tebe samo naj svetesi Bog smo mi duxni moliti! Tebe mi qasti' mo tudi v’ tvojih svetnikih. Tebi bodi nast ino hvala, da si ti svet z’ njihovimi qednostmi razsvetil > ino nje v’ stan postavil tak dosti dobrega vqiniti, kero se bode dugi qas na sveti terpelo — ino kres kaj se oni zdaj v’ nebesah veselijo. Kak dosti jezero is vseh qasov ino dexel —• is vseh stanov, in0 od moxkih ino xenskih se zdaj pri tebi o Bog 1 v’ tvojem nebeškem kralestvi vkup zebranih znajde! Ti si tvoje svetnike ’z njihove ni-sokosti k* velki qasti pozdig,m^ Mi nje qastimo kakti tvoje per-jatele zavolo njihovih qednosti no zasluxenja , ino se veselimo krez njihovo zveliqanje, kakti njihovi brati, kero se si mi tudi enkrat z’ njimi vred vxivati xelimo. O vi lubeznivi svetniki boxji, kerih spomin dnes cirkva obhaja! Kak se jas serqno razveselim, qi jas moje oqi k’ vam proti nebi pozdignem ! Kak vesela je tota misel, ki vi v’nebesah za me prosite, no ki se jas trostati znam, ki se bom jas tudi enkrat k’ vam prišel, ino pri vas na veqno prebival 1 Pot k’ nebesam je tudi za me ne zapert, kerega je nam Jezus perpravil , ino po kerem ste vi meni naprejodisli. Jas bi mogel sveto xiveti, qi otjem zveliqanje zadobiti. Jeli pa meni bo to mogoqo vqiniti ? O gvisno mi bo! zakaj tudi vi ste bili slabe nature, ste bili s’ qloveqjimi slabostmi obdaj ni ludje, kak sem jas. Ja eni od vas so nekda pred svojoj pokoro) celo velki grešniki bili. Vi ste tudi na pogublenem ino nevarnosti punem sveti xiveli; vas dosti )e bilo od mojega stana. Ja vi 8e ste dosti veksih skušnjav ino texav premagati mogli, kak njih je meni premagati potrebno. Pa ste nje skoz boxjo pomoi| deno premagali-Kaj je vam mogoqo bilo, to vs zna meni skoz boxjo pomon ino gnado mogoqo biti, tak se znam jas sveti no zveliqan gratati. Skoro vsi ’z vas so v’ nisokem stani sveto xiveli, kak poboxni mestni ali dexelski ludje. Njihove imena so med nami ne znane, so xe davno pozablene; ali pa v knigah xivlenja so one' zapisane, no njihova qast je v’ nebesah o telko veksa, ob kelko menje nje svet spozna ino v’ qasti derxi. Bog ne gleda na velke no dosti dobrih del, temuif na poboxno volo, kera telko dobrega, ino tak dobro vijlni, kak ona premore. On daruje našo dobro volo, ino mojo, kero si mi vzememo, qi se ona ravno malo viditi pusti. Ne qudexi no posebno imenitne dela, kres kere se mi per dostih med vami zaqudimo, temutj vaša boxja ino qloveqja lubezen, vaša ip'sta vest ino zvestost, vašo celo volno podanje v’ boxjo volo, vasa ponixnost ino poterpexlivost — je vas svete napravila, ino tak bi se tudi mi kres tote qednosti ne bi samo quditi smeli-, temuq bi nje mogli v’ djanji dopuniti. Le samo na tako vixo znam jas vas resniqno qastiti. Vase spo- dobe bi mogle mene na vašo za-derxanje; vasi svetki bi mogh mene na nasleduvanje vaših ijed-nosti spomenuti, Kaj bi meni moja poboxnost ali zezavanje na vas hasnulo, qi se jas ne bi htel pomojati po vasem navuki sveto xiveti, kak bi se te jas mogel trostati, ki bi enkrat k’ vam v’ nebesa prišel ? S’ perjaznostjoj no z’lubeznoj vi na nas gledate, no niq bole ne xelite, kak da bi se mi skoro pri vas znajsii. To je vaša prošnja per Bogi za nas. Mi našo slabo molitvo z’vasoj zedinimo, kda r11* vas na pomoij zovemo. Vaša razsvetlena lubezen nam per Bogi samo za to, ino za to naj bols° prosi: da bi se pri nas vola boxja zgodila. — Vi tudi v’ naših qas' nih potrebah nam per veqnem Bo* gi za qasno sreqo in o xegen boxj?, za trost, poterplivost, ino volno podanje v’boxjo volo prosite. O tak proste vi ali tudi za me, da bode moja qast, kero jas vam skaxem, tudi meni k’mojemi last-nemi posveqenji pomagala; da bom tudi jas enkrat vašega zveličanja talnik postal skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. K’svetemi kerstnemi patroni. Sveti....J Tvojo sveto ime, kero sem jas per svetem kersti za-dobil, mene spornem', ki bi jas tudi, kak ti mogel sveto xiveti no zveličan gratati. Za tega volo sem jas kerst prejel. Sprosi meni per veqnem Bogi toto gnado, da bom jas k’ tebi v’ nebesa prišel skoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen. Mo li tv a per sveti mesi za mertve. K’ zadetki s v'e t e m e s e. Strahi boxjem, ino v’ sert{ni ponixnosti se mi o Bog pred to-boj znajdemo! LIi je xe praviqen pred tvojim obliipom ne zadosti t{isti, no pred tvojoj ostroj sodboj trepeqe; kak pa bode te nepobol-trani, nespokorjeni grešnik pred toboj obstal? Hi xe duše pobox* nih, kak zlato skoz ogen, od svojih malih grehov morejo oqistene biti, kajti da niq neqistega ne zmore v’ tvojo kralestvo priti; xe vsaki kakhte mali greh , more zbrisani no kastigani biti: kak pa bode te za nas! ti o vsegamo-goqni praviqni Bog! Z’ xalostjoj napunjeni mi poterkamo na našo serce, no spoznamo nas dug, nase velke no dosti fele grehe, no tebi pobolsanje oblubimo. O Bog! smili se ti krez nas! Vzemi ti nas kakti tvoje zablodene, pa deno k’ tebi nazaj podane otroke, drugoq v’ tvojo milost! Ne dopusti, da bi sad tvojega terplenja no smerti, kere spomin mi zdaj derximo, za nas zgubleni bil! Tudi za pokojnih duše, posebno za naših lublenih ..... mi tebe za milost prosimo. Tebi mi nje priporoqimo o Bog ! ker si ti tak njihov, kak nas Oqa. Ti nje bole lubis, kak mi, ti ves, kaj je njim potrebno, ino hasnovitno, ti bos njim naj bolsa porr.oip Pa ti deno tudi nase lubezni prošnjo za nje milostivno gorvzemesskoz Jezusa Kristusa Gospoda našega. Amen, List. Na Tesalonikere. 4. P* Brati! zavolo pokojnih qemo mi vas spomenuti, da se vi ne tu tak xalostili, kak tisti, keri z zaupanja nemajo. Zakaj t]i mi verje-mo, ki je Jezus vmerl, ino dru-goq stanul, tak moremo mi tudi zagvisani biti, ki bode Bog tiste, keri so v’ Jezusovi veri vmerli, tak gorzbudil, kak njega, ino nje k’ sebi vzel. Ino te bomo mi vsik-dar per Gospodi. S’totim obeqan-jom se vi med soboj potrostajte. Ali ’z razodenja Joanezovega. i4*P- Jas sem z’ nebes toti glas slisal. Zveliqani so tisti, keri so v’ Gospodi vmerli! Oni si zdaj poqivajo od njihovega dela, ino njihovo djanje gre za njimi. E van- 241 Evangelium Joan. n. p. V’ tistem xjasi je rekla Marta k’ Jezusi: Gospod , rji bi ti bil tu bil; bi moj brat ne bil vmerl. Pa deno vem jas tudi zdaj, ki bode Bog tebi dal, za kaj ti njega koli prosis. Jezus je te rekel k’ n joj: Tvoj brat bode gorstanul. Marta pa je ujemi odgovorila: To jas dobro znam , da bode on na po-sledni sodni den gorstanul. Jezus je te rekel: Jas sem gorstanenje no xivlenje. Kerna me verje, bode xivel, qi je xe ravno vmerl; ino nieden, ker v’ veri na mexivi, nebode na veqne tjase vmerl. Ver-jes ti to ? Ja Gospod ! je rekla ona jas verjem, da si ti Kristus, Sin boxji, ker je na svet prišel. O f r a n j e. S’ totoj trosta punoj veroj na- 11 punjeni šemi zedinimo z’molitvoj ofra mesnikovega, ino priporoqi' mo v* njo tudi duše naših lublenih pokojnih. Mi smo se z’njimi skoz zavezo duxnosti no lubezni zO' dinjeni, no oni z’ nami. Oni so nam le naprejodisli,mi pa bomo za njimi sli. Enkrat pridemo vsi tvoji dobri otroci o Bog v’ nebesah dru-goq vkup, kde je dssti prebivali^-Tam namenimo mi nase lublene ....drugoq najti, no pri njih na vetjne qase prebivati.—-^li se mi zdaj krez njihovo smert xalosti-mo ; qi se bi mi nje radi pri nas meli, qi smo mi xalostni, ki smo nje xe davno zgubili, no se xmetno od njih lorjili: tak je tebi toto našo ’z lubezni xalostno obqutenje ne zoperlivo. Mi ja ne mermramo, kda mi zdihavamo. Nasa vera nam da trost, ino moq. ^i m* ne 1 našim poboxnim perjatelom mira itio veqnega xivlenja vosili? Oni so to svojo prestali, nošo dopunili svojo opravilo na zemli, no si vxivajo svojo zasluxeno planilo. Tvoja sodba je naj praviiptesa, ja celo kastiga, s’ keroj ti nje oqistis je za nje prava dobrota. Kaj ti vipnis , je dobro vqinjeno. Bodi tebi ofer nase lubezni, no podanje v’ tvojo volo dopadlivi. Sank tu s (svet). Sveti, sveti, sveti si ti nas Gospod, nas Bog! Za tega volo pa ti nemres naj mensega greha preš kastige pustiti. Za tega volo ne premore nkf neqistega v’ tvojo kralestvo priti, ne zmore tvojega svetlega obliqja viditi, dokliq je ne od vse grešne gnusobe oqiste-no. — Ob telko veq bi se mogli 11 * mi qi duxe za vek s o leistest po* mojati, tp se mi pred tvojim ol-tarom znajdemo. Jezus Kristus tvoj lubleni Sin, ti neduxen ti naj svetesi se je za nas ofral, da bi nas od vseh grehov odrešil, ino nas tebi dopad-live napravil. On sam se je tebi kak naj ipstesi ofer dal. Njegovo ofranje se zdaj na oltari na neker-vavo vixo po njegovem noter-postavlenji ponovi. Tudi mi se tebi z’ njim goroframo. K’ pozdigavanji. O Jezus ! ti si se krixati pustil, ti si naj Spotliveso smert prestal , ino vse to za naso volo, da bi nas zveliqal. Tebi qemo mi ali xiveti no mreti. Tebi rm slisimo, naj smo mertvi ali xlV1 ’ zdaj no na veijne qase. Amen. 245 O Jezus! ti si za nas tvojo sveto kerv prelejl, da bi nam skoz njo nase grehe dolzbrisal, ino nas oqistil. Ne dopusti, ki bi ona za nas zapstojn prelejta bila, ne pusti nas nikdar pozabiti, kelko si ti za našo odrešenje terpel, kak moqno zlo si ti našo dušo lubil ! — O vequa hvala bodi tebi za toto tvojo velko lubezen! Po pozdigavanji. O ti nas lubeznivi zveliqar! ti si tvojo xivlenje za nas dal, ti si tvojo sveto kerv za nas prelejl ; ti si se za naso zveliqanje ofral , si nas od grehov oqistil, ino nas z’ Bogom Oqetom zedinil. O kak nezreqeno velka hudobija more greh biti, da si ti, ker si ti ne nikdar niq hudega vqinil, zavelo . naših grehov deno mreti mogel! O to bi nas deno moglo k' sertjni pokori, no k’ pobolsanji našega xivlenja napelati! Ti si boxji pravici zadosti vtpnil ; pa mi moremo tudi sami telko vriniti , kelko je nam mogoqo. Vsaki greh more dolzbrisan gratati, ip ne na totem, pa na ovem sveti.— Za tega volo pa morejo duše v’ icah za tiste grehe terpcti, kere so tu na sveti premalo spoznale, ali na nje premalo paško mele , v’ kerih so se ne pobolsale, no za nje zadosti sterpele. Tak tvoja pravica o Bog! imeti, no tvojo volo Vsegamogoijni mi v qasti derximo. Pa tvoja dobrot-livost nam deno zavupanje da. Ti qes tvoje otroke tu no tam skos qasre kastige le samo očistiti no pobolsati; ti qes nje v red nese dušnega zveličanja napraviti, li znaš, kaj se njim pomenka, za kaj nje serce boli, no kaj nje xa-losti. Razveseli nje s’tvojim tros-tom, ino pomensaj njihovo ter-plenje. Pusti nje skoro tvojo ob-liqje viditi, kero gledati si oni kres vse drugo naj bole xelijo. Jagne boxjo. Jagne boxjo , zaklano za grehe sveta ! oqisti nje s’ tvojoj kervjoj! Zedini nje z’ Bogom, skaxi njim milost, dopuni njihovo odrešenje! Daj njim veqni mir, ino nje od vsega odreši, kaj se nje mantra , ino njim popunem zveliqanja vxi-vati ne pusti! Tvoja smert bodi njim ino nam veqno xivlenje ! Domine! non sum dignus. (Gospod! jas ne sem vreden,) Gospod! mi ne smo vredni zveliqanja, kero mi nam ino njim xelimo. Nasi grehi so nam natem krivi. Ti se nam deno t(as k’pokori, k’ pobolsanji dodeliš. O kak skerbno bi mi tote dneve k’ našemi haski obernuti mogli, da ne vemo, kak dugo bodo oni terpeli ! Tak dosti nagle smerti per naših perjatelih, in.o znancih nas na to spomeni , ki se tudi 2’ nami zna tak zgoditi. Pred tim nas cvetet]a mladost, pred tim nas stalno zdravje ne obvarje. Ti o Jezus ja sam pravis! ki bos nas ob takem qasi zvat prišel, kda mo se mi tebe naj menje dočakali. Mi bi ali mogli vsikdar buditi, no perpravleni biti, tebe gorvzeti, no se pred toboj kakti našim sodnikom znajti. Napuni nase serca z hasnovitnim strahom pred tvojo) ostroj sodboj, da se se mi nasega zasluxenega pogublenja zognerno, ino dušnega zveličanja, kezo smo xe tak dostikrat po nemarnem zapravili, talniki postanemo ! K’ konci. Tak bode tebi o Bog! naša molitva za pokojne dopadliva, ino nam samim hasnovitna, ip mi skos to na nase lastne boge duše paško mamo, ino se za našo veipio zve-liqanje skerbimo; gi mi per tem na nase zraven brate v’ njihovem terplenji na zemli ne pozabimo, kerim se mi sami pomagati znamo, ino njim našo milostivno serce v’ djanji skaxemo. Te se znamo mi tvojega smilenja trostati, ki bos ti nas enkrat z’ našimi pobox-nimi perjateli, no ze vsemi tvojimi svetniki v’ nebesah vkuppriti pustil. Amen. Zahvalni spomin na pokoj' ne starse, dobrotnike, no perjatele. O vi lublene duše ! vam se jas se zdaj po vasi smerti za vse vase dobrote šerp n o zahvalim, k ere ste vi meni skazale. Bog vam naj v nebesah vašo lubezen in o zvestost vei]no poverite, no vam naj vašo mojo no skerb s’ qistim veseljorn za vse dobrote plati, k ere ste vi na zemli vqinile! Jas neqem, ki ble vi vase dobrote meni kakti nezahvalnem' skazale. Jas qem vase dobrote k dobremi obernuti,no vas skoz moj° dobro zaderxanje, no skoz dopu' nenje vaših lepih navukov razveseliti; qem moje hudobne dela, kere so vas tak dostikrat razxalÜ6» pobolsati, ja tudi, qi ste vi m0' rebiti ’s prevelke lubezni k menb ali po qloveqji slabosti, kaj pregrešile, ali zamudile , kelko premorem , zategnuti, no pobolsati, jas qem vse mogoqo vtjiniti, kaj vam koli k’ trosti no veselji slu-xiti zna. Vi ste vašo lubezen za me tudi na ovi svet soboj vzele. Vi se zdaj za me skerbite, no prosite. Pa tudi jas neqem na vas pozabiti — v’ moji molitvi, v’ mojem celem xivlenji. Pusti nas o Bog! enkrat veselo vkuppriti , no na veqno v’ tvoji lubezni vkup-ostati! „Sveta ino häsnovitna misel je za mertve moliti,“ pravi sveto pismo 2. Makkab. 12 ; sveta ino Bogi dopadliva skos vero ino lubezen ; sveta za nas sama, da nas spomeni za našo lastno zveliqanje skcrbeti. — Kak ti za pokojne molis, tak oni za te molijo ; ino Bog oslisa molitvo lubezni. Hasnovitno spomnenje na sm e r t per mertveqki kapeli na pogrobji- človek! premisli, da si ti s’ praha, ino da bos se drugoq v’ prah spremenil. Tak meni tu mertvi pravijo, ino mi postati velijo, da bi se jas modrost xivlenja vuqil. Tu si poqivajo moji lubletu zraven kristjani (starsi no starsov starsi), no zna biti bom se si tudi jas enkrat tu poqival. O kelko mojih mlajših perjatelov ino znan- cov sem jas xe k’ pokopi sprevo-dil! Oni so meni naprejsli > 110 mi na znanje davajo, ki bom jas se perle, kak se trostam , za nli mi prišel. Moja mladost me pred smertjoj ne obrani. Njena kosa roxe tak dolkosi, kak suho travo. Tote sperhnjene kosti, no tote mertvei]ke glave so nekda to bile, kaj je zdaj mojo telo, ino kaj so one zdaj, na to bode tudi enkrat mojo telo prišlo. Kdo premore na njih zdaj spoznati, kaj so one nekda na sveti bile? Kaj je te njim od njihove lepote, moqi, prestimanja , ino od posvetne imenitnosti preko-stalo? — Gnila perholad ino k’ slednemi za eno pesico praha. Ali pa to nebo vsikdar tak ostalo. Kak semensko zerno na njivi stuhneti more, qi ’z njega qe novo za xetvo zrasti, tak perhnijo tu tela do dneva gorstajanja, do sodnega dne. — Tu je resniqno njiva boxja, na keroj semen za nevmerejoqnost cimi. Tu se de nekda dosti xetve* Angeli boxji bodo praviqne kaktj snopje vkup brali, no v’ nebeški skeden spravili; hudobne pa bodo kakti draqje v’ ogen vergib Ti o Jezus ! ker si ti nekda v grobi lexal, pa si’s tistega drugoq gorstanul; ker ti zdaj veqno xivis, ino vcqno xivlenje das: ti meni gnado daj , da bom jas na totem sveti tak xivel, ki bom enkrat per mojem gorstanenji vreden v’ nebeško kralestvo priti! Amen, * # * Lublena mladost l g/ej, da sC Zadosti rano ino rada s' smertjoj spoznav, ki se ti nje nebode bati trebalo, kda bode ona prišla. Ja> ti bon te ob telko veseleva xive la, yi ti tak xivis, ki sik'smerti vsikdar perpravlcna. Kda ti koli per pogrohji ali merlvet/ki kapeli mujmo greš, tak vsikdar za mertve no za te moli, da bi premogla tak xiveti, ki bi znala enkrat srcyno mreti. S p o k o r j e n j e. xli si ti nesrajo imel v' smert-ni greh padnuti, tak ti ja ne zamudi tvoj greh senjno zgriva-ti, no pri pervi priliki skos sveti sakramcnt pokore se z’ vojnim Bogom pa drugoij zediniti, yi duxe ti -r’ pokoroj odnašaš, ob telko veksi kvar si napraviš, ob tclko vaj ti zgubiš; kajti da te krez duxe, da bole globoko v' grehe prideš, xrna/c stane pokoro vijiniti. Vsaka vura je za te zgnblena ; ino Bogi je ne niij dopadlivo, kaj ti koli v/jinis. Ti celo bluzi jame tvojega pogub-lenja stojim. Niyje ne bole strax-uega, kak milost boxjo zanii/a-vati, veynega Boga zapustiti, no njegovo gnado Zgubiti! —— iVe zamudi ali se za.milo st boxjo poskerbeti, ?/z si xelis kahtigi veiinc pravilnosti oditi ! Pa z/z ti ravno ne bi smertne-ga greha nad soboj mel; tak si deno gvisno ne prež malih grehov, tudi tiste si obxalivati, no za nje zadosti vi/ini ti duxen-Kajti da tudi mali ali odpustlivi grehi so boxjo razxalenje, in0 qloveka po yasi z/ smertni grvh zapelajo, z/z sc njih ne ogiblc-Sveti sakrdment pokore zna tebe pred tim obvarvati. — l/z bole gosto k' spovedi gren, ob telko Lexi se na vse grehe spomni*, tvo jo vest oyisti*, ino se pobol*^' Samo padnuti znaš ti sam, pa stanuti ne premor es sam prež boxje p o molji. Tak zaijni ali svetega Duha za r a z svetle n j e prositi. Ti vsegavedejot|i veqni.Bogi tebi sem jas celo znani, ti vse moje misli vidiš, ti mene bolse spoznas, kak se jas sam poznam. Pred toboj se jas ne zmorem skriti, ali se za praviqnesega derxati, kak resniqno sem. Ti bos mene enkrat po resnici, no pravici, ne pa samo po videnji sodil. Od vsake niq vredne besede bom jas tebi mogel rai]un poloxiti. Kak bom jas pred toboj obstal? — Zdaj se ti meni qas pusti.s, ki se se jas sam obsoditi, no tvoji ostri sodbi oditi znam. Jas morem deno prav zeznati, kak je z’ menoj, jel sem jas bolsi ali lagodnesi postal — kaj se jas dočakati smem, ino v’ tjem se se po-boljfati znam. Totega imenitnega opravila jas nesmem kakhte opraviti; meni je na tem naj veq le-xoqo, da se ono prav zgodi. Ali preš tvoje mogoipie gnade, moj Bog! jas nit} ne premorem. Vixaj no poterdi mene o trostar sveti Duh! Grehe p remislavati bi i/lovek z’ naj v ek'Hoj skerbjoj mogel; kajti da se nemre tfisto spovedati no poboliati, yi se ne spozna, kelko ino na kako visco je grešil. Na tem xna naj perle zamudeno biti. Lastna lubezen se spegla boji, vtraglivost Pa moje. Ti pa se tega ne stra^j) t/i ti tvojo dušo resniyno lubix - Pitaj sam sebe, no postavaj zvesto, kaj tebi tvoja vest odgovori. Kak sem sejasv mislah, v' besedah, v djanji no popicsenji XaderjcaL proti Bogi? Kak sem jas mojo zadno spoved ino pokoro opravil ? ino kak sem mojo naprejvzetje, ino mojo obei{anje zderxalt — Sem jas od tistega yasa vei[krat na veynega Boga zmishl? moje juterne no v ai er n e molitve zvesto opravil? i[i sem jas ne na moji sveti veri kaj dvojil? ali prazno vero imel? l[i sem jas ne nikdar krez Boga na tihem, ali glasno mermral? sem ne njegovo sveto ime, ali druge svete reyi ner/astitlivc vi/i-hil? sem nepersegal, preklinjal? Kak sem jas sveto meso, pre^'„ go ino ker sanski /lavak poslušal • in o s’ kerim haskom P —- Vz" se^ jas tie velik rat v’ cirkvi nepotreb' no okoli gledal, rastronene mel, z’ drugimi gui{al, drugo V molitvi mešal, no njim polu j' sanje daval? — Kak pa se sem jas razvi tega nedele no svetke dopernesel ino svetil ? Kak sem se proti mojim b 1 i xn i m z a d e r x al. Sem se jas mojim starsom — Vilčnikom — ino naprejpostav- lenim ne proti stavil, sem jaS proti njim ne laxliv ali nczahvO--len bil? l[i sem jas ne yemere, sovraxtvo — vost krez druge v mojem serci "redil, sem ne veselje mel, W se veykrat velke ino nevosll je drugim kvar zgodil, sem njih ne kaj po krivici duxil P Kak du-go je to terpelo, ali se morebiti zdaj terpi ? i/i sem Ire jas ne krez druge prevzetno pozdignul, nje zani-ijaval, ino k' spoti postavil? iji sem si ne z' drugih norca delal, ino nje z’ lagodnimi besedami razxalil? t[i sem nekomi na njegovem dobrem imeni kvar delal, njega po krivici toxil, ino per drugih ob njegovo postenje spravil? —. l[i sem ne take rei{i razglasil, kere bi velko vei/ zakriti mogel P sem ne rajši lagodno, kak dobro krez druge gui/al ? kak pa bi se te meni dopadnulo, i{i bi se meni tak zgodilo P kak i/em jas za toti kvar pogoditi, na kerem sem jas krivec ? 7// sem jas ne nikdar laxhvo gui{al, koga znorill v' kerih rei[eh ? ino za ker o volo ? Sem]as ne skoz mojo prcdostiguyanje, skoz mojo terdoglavnost nemir, svajo, ino sovraxtvo med ludrni napravil ? 1(1 sem se ne rad sam z’ drugimi svajuval, ino z’ njimi celo tcrgal ? lli je ne moja duxnost bila se drugim bole dopadlivi skaxU~ vati, njim rajni odpustiti, no se z njimi lepše pogajati? i[isem jas ne nikdar niy vkrad-nul, ali pokvaril, sem ne nikdar k' hudemi pomagal, ali tisto zatajil, kaj bi zabraniti mogel? l[i sem si jas ne na tihem sam playilo vzel? za kero oolo, z/z0 na kako vixo? l[i sem jas ne skoz mojo nC marnost drugim kvar napravil7. — Hi sem jas ne komi pohujšanje daval? sem ne nikoga v' greh zapclaval— skoz nesramne gui/e no pesmi, skoz nespodobno ob-lai/ilo, ali drugo nedostojno te-lovno zaderxanje, skoz bodi kak-ve navuke, skoz mojo dopadlivost ino veselje z lagodnimi ret{mi P skoz mui[anje per takih rcijch, kde bi g in [ati mogel, ali skos k’ cojgledanj hudega, ker o bi ne smel dopustiti7 l[i sem ne nikoga od dobrega prot/ derxal? Kak sem se jas proti same m i sebi z a d e r x a 1. l[i sem jas ne mojo dušo z' ney istimi mi s lami, no poxclen-jom sam rad o gnusil ? — r/t' sem jas ne kaj takega giaial, rad poslušal, vidil ali celo vyinil_ ino dopustil, kres kaj se zdaj pred Bogom ino soboj sramu-vati morem — bi ravno samo Bogi no meni znano bilo ? i[i sem jas ne $e zdaj v' taki b lix ni priliki no nevarnosti ? 7/<" sem se jas ne pogubil, in° oslabil skos prevelko jed ino pitje, skoz nepotrebno napinjarije telovne moyi, skos prevelke ye-mere, skoz nespodobno prevelko neyistost mojega xivota ? l[i sem jas ne skos spil —' gizdost —- ino druge nepotrebne reyi mojo premoxenje zapravili kero se bi mi nekda v’ mojih p0' trebuh dobro sluxiti znalo ? Sem jas dozdaj meni no Bogi na yast xivel, sem se za mo] prihodno sreyo skerbel? CtH SL,n skoz mojo lagodno zaderxanje sam sam sebi kvar delal P — Sem jas dobro, sem proti Bogi mojo dux~ nost vt/inil? ali sem samo za-volo mojega lastnega posvetnega haska, zavolo posvetne yasti, samo zavolo videnja, ali samo za tega volo vyinil, da sem vyiniti mogel ? — Sem jas samo is slabosti, ’z naglosti — ali sem sam rad z’ naprejvzetjom proti opominjanji moje vesti grenil? Sem jas moj doperneseni greh kyasi obxalival, ino pobolnal'l ali sem si ne celo niy ,z njega napravil, ino skoro drugoy vyinil? ino kelko krat? — morebiti celo s' totim prevzetnim mislen-jom: Jas se znam xe drugoy spovedati ? V' keri reyi sem te jas naj lag-osi ? ker moj greh je naj vekni, 12 kcrega sem se xe naj veifirat spovedavaL ? v’ fcerega naj hitrej padnem, keremi se naj bole braniti ne premorem, ker me v’’ druge grehe zapelava, 'ker mi ?iaj bole na serci lexi, ker mi 7iaj ved kvara za mojo prihodno sred° napravi? Kaj meni ludje naj bole pogovarjajo, keri me poznajo , posebno moji sovraxniki, keri so bole krez me kak drugi? kaj se jas V tega vin{iti znam? — % oni nemajo prav ? kaj pa bi jas od drugih mislil, yi bi moje Jalinge nad soboj meli — yi bi jas njim v' njihovo serce viditi mogel? Kaj bi mene naj bole per serci bolelo, ino xalostilo, yi bi ias zdaj mreti mogel? —■ Ke prenagli se preveri s’ totim pitanjom, te?nui/ pomakaj na re-snh[cn odgovor tvoje vesti, ip bolne ti tvoje grehe spoznan, ob telko bole s e n/no bon nje zgrival. K’ obudenji grivinge kres s m e r t n e grehe. Premisli: Kaj si ti v?/inilp Ti si grenil proti razumi, dux-nosti, vesti no pravi veri — si zapovedi boxje prelomil, njegove svete dari no opominjanja zani-71 aval. K a njegovi sveti voli, no na njegovem dopadenji je tebi ne Tiii[ lexoi{o bilo, ti si se od Boga pro7[ obernul, ino si se gren-nem poxelenji prekpustil. Greh je ali gerda nezahvalnost ino nepokornost proti tvojemijiaj bolse-mi Oneti,je zanh{avanje najvekse dobrote, no se po pravici razxa-lenje boxjo imenuje. Premisli, kak nespametno ino gerdo si se ti zaderxal, kaj za kaitige si vreden, da si ti z ve-de njo m, ino z’ voloj — proti tak dostim duxnostam, ino opomin-janjam k' dobremi — tak dostikrat — morebiti celo prevzetno na milost boxjo grešil. Take re^t greh poveksajo. — Kaj pa mas ti od vsega tega za hasek ? Kaj bos dale naprej kaj bos na smer tni p os teli — kaj bos na ovem sveti za hasek imel- — Kakso je za greh planilo? —' Sramoxlivost, ino bridka xalost — dosti sorte yasna ino veya0, nevola. Greh po navatdi yloveka xe na totem sveti kastiga; gre^, je naj veksa nesrez/a na sveti- Tj mores tvojo kratko grešno veseLje drago platiti; na tot o nespo dobno veselje pride vekso, dug° f ja v CT [no terplenje. — Kak strašno ino kak dalei/ se dostikrat nesrc-ija od enega samega greha ras-sirji. Kdo premore kvar zrai/u-niti, no zategnuti, ker ega za-pelavanje, hudi navuki, nesramni gwt{i, no blixnega ogovarjanje napravi! O kak si se ti skoz greh sam pogubil, p o hujšal, morebiti ob zdravje, srei/o ino dobro ime spravil! —Ja celi svet tebi ?ie premore zgubo tvoje neduxnosti, dobre vesti, dušnega mira, gnade no perjaznosti boxje, no tvojega vei[nega zveličanja zategnuti! Kaj bode se s^toboj per sodbi boxji zgodilo ? Kaj za vei[nost na te t/aka? — Nebesa so vsem nečistim na večno zaperte. Oni terpijo v* večnem pogublenji, no preklin- jajo v* grozni caglivosti svojo grelno poxelctije, no djanje. Tam bi oce tudi ti bil, ?/z" se Gospod Bog ne bi kres te zesmilil, ino na tvojo pobolsa/ijc yakal. Jak'' temi fie on tebi zdaj svojo gnado ino zvelii/anje skoz Jezusa svojega Sina ponuja, ker je tudi za-volo tvojih grehov terpcl, ino v mer L Poglej na krix tvojega odrešenika, ino spoznaj, kak velki so tvoji grehi — no kak velka je njegova lubezen Iz' tebi! Pa še tvojega serca to zdaj ne vmei[i ? Zgrivaj se, no moli s’ zgubleiii111 sinom: Oqa 1 jas sem grešil. — Mene je sram, ino mene grivajo moji grehi, moj spot ino moja nevola. Jas sem ne v e tj vreden se tvol otrok imenuvati, Ali pa ti se moj Olja ostanes, ino vzemes tvojega zgublenega otroka , kak hitro se on spokori, ’z lubezni v’ tvojo milost nazaj. V’ ponixnem zavu-panji na besedo ino zasluxenje Jezusa mojega zveliqara prosim jas tebe o Bog za tvojo milost! Odpusti se meni zdaj moje grehe; bodi meni grešniki milosti ven! — Ne samo ’z bojeijnosti pred zasluxenoj kastigoj, temuq ’z lubezni k’ tebi, ti naj veksa dobrota! jas greh sovraxim, kakti naj vekso hudobijo, ino se njemi na vsikdar pred toboj, o Bog! odpovem, posebno totemi......., keremi sem jas naj bole podverxen. O da bi jas mogel to hudo nedoperneseno, ali drugoq dobro napraviti 1 Da bi jas mogel zgubleni qas nazaj zezvatij bi radhtel mojoxivlenje za to dati! — Od zdajnega qasa pa tjem jas raj?si mreti, kak kda veq grešiti—• rajši naj vekso xme-qo vqiniti no terpeti, tudi vsega naj lublesega se znebiti, kak se v’ nevarnost podati, tebe drugoq razxaliti. Da jas hudega,kero sem vuinil» ne premorem veq zapraviti, tak pa qem za tisto tak dosti dobrega vqiniti, kak je meni le mogoqo, qem vse, kaj sem zamudil, s’ telko veksoj skerbjoj drugoq za-tegnuti. j sem jas drugim pohujšanje dal ; tak njim pokazati qem, ki sem se spokoril. LIi sem komi kaki kvar napravil, ali ga razxalil; tak qem njemi vse povem uti. Kak si jas xelim , da bi ti moj Bog meni odpustil! tak tudi jas vsem tistim serqno odpustim, keri so mene razxalili. Z’ grešnik1 tfem jas poterplcnje, no z’ nesrečnimi smilenje meti — qem milosti ven biti, kak si ti o Bog milostiven! S’ ponixnostjoj se jas v' qasno kastigo mojih grehov podam, da ti meni veijno kastigo smileno odpustiti qes. Kastigaj ti mene moj Oqa, qi moja lastna pokora tvoji praviqnosti ne zmore zadosti vqiniti, no mene pred vek-soj nesreqoj obvarvati. Za mojo nemarnost si jas morem zasluxeno terplenje no bridko obqutenje sku-savati. Mojo hudo poxelenje ne sme preš kastige ostati. Le daj, da bode meni pokora, kero mi ti naloxis, tudi hasnovitna, da bode meni k’ resniqnem pobolsanji. Oglej se o Bog! na toto mojo grivingo zavolo tvojega Sina Jezusa z’ milostjoj, no poterdi mojo slabo dobro volo. Amen. 12 ** Griv in ga k rez male ali od-pustlive grehe. Tak se pravijo tisti grehi, kere ylovek veil ’z naglosti, kak z’ naprejvzetjom, ali kere on v malih rei/ch vpini. Tudi toti morejo seri/no zgri-vani biti, 'kajti da se Bog skoZ nje razxali, da oni njegovo hl‘ bežen ino gnado p omenjaj o , ja xe dostikrat, kda se se rilovek bluzi ne trosta, smertni greh ’-Z njih postane. „Ker je per malihy tisti je tudi per velkih rei[eh ne zvesti,em pole skerbno ysega varvati, kaj je tebi ^ne 0 padlivo. Poterdi mene v’ tote» dobrem naprejvzetji. Amen. Naprejvzetje, kero je per grivingi potrebno, se more kres vse grehe rastegnnti, posebno pa kres tiste, ker im si ti naj bole podverxen. Premisli: kaj tebe naj večkrat v' grehe zapela; kda, kde, no za kero volo si ti v' grehe padnul; koga se ti ali pred vsem varvati, no kaj ti vi/in iti moreH; na kaj moren paško meti, no kaj Za pomoi/i nucati. S\ totim terdnim naprej-vzetjöm idi te k’ spovedi. Potoxi se resnii/no, ino po-nixno, kakti pred Bogom tvojim sodnikom — prež nazajderxanja, prež zgovarjanja; — ovat/i se nemren odptiHenja grehov troHta-ti. ■— Samo kres to se sramuj, ki si greh vi/inil; ne pa kres to, se njega pred mernikom Jcakti namestnikom boxjim ponixno ino yisto spovedati, od kerega si za“ gvinani, da oni spovedanega gre-ha nikomi ne povejo, da oni s toboj smilenje majo, ker tebi pomagati ne zmorejo, i(i se ti rc-sniyno ne spovem. Xe sama tot a sramoxlivost je hasnovitna po-kora, ino bode tebe na den po-sledne sodbe boxje od dosti vekve sramote odredila. Odkri njim tvojo vest, ino se k'njim zavupaj kakti tvojemi vaj' vodi, —dutmemi vrai/niki no sodniki. yi bi oni ravno zapotrebno spoznali odvezo grehov nazajpo~ derxati, kak dugo se ti resniyao ne pobolvait — tak oni to 'z duX-nosti k’tvojemipobolsanji vyinij0-Kaj bi tebi tudi njihova odveza hasnula, yi ti ne bi resniyno o grehov odvezan hil? Ostani per spovedniki, ker tvoj dušni beteg a:e poznajo, imej celo tvojo Zali up atije — se tudi te k' njim, rji hi ti pa tak nesrei/en bit, drugoif stare grehe padnuti. Po spovedi. Zahvali se vei(nemi Bogi po-nixno za njegovo milostivnost, ponovi tvojo dobro naprejvzetje, no oblubi nje zdeiwati. — Vzemi si k' serci, kaj so tebi spovednik povedali, ino vi/initi veleli, no si vei/krat na tisto zmisli. — Spomni se na besede Kristusove : „Bodi potrostan moj sin! (moja yi!J tvoji grehi so tebi odpuseni. Hodi no ne greši vcy , da se tebi kaj hujšega ne zgodi.‘( •sv Ob kelko globle si ti v’ grehih zakopani, ob telko xmeye, no z* veknoj mojoj se ti pobolsas: Pa ne misli, ki ti ne bi mogočo bilo, tvojo hudo navado dolpO' loxiti, tvojo moyno k' huderru nagnenje no poxelenje strahuva-ti. Le premisli: to se zna; to sS more zgoditi! Bog, ker niy ne-mogoyega ne xeli, ker tvojo slabost pozna, ino tebi pomagati ye, on veli, da se ti znan po-bolvati, on ye tebe pobolnanegc1 meti.—Ne zgovarjaj tvoje vtrag-livosti, tvoje nemarnosti s' yl°' veißoj slabostjoj. iflovek sko% boxjo pomoy vse premore, yi 0,1 le resniyno ye. Le na Boga vsikdar vekso zjj' vupanje mej, kak sam na se. L prejeto boxjo pomoy zvesto dobremi oberni; tak bon nje vsikdar vey zadobil. , Ne bodi caglivi, yi te po 0 nanje xmetno stane. Podaj se, V1 z naglosti kaj zagrebi'-, le /d Veynemi Bogi, prosi ga za gnado ino pomot/, ino mej dale naprej ■sam na se bole paško, bodi bole ponixen. Le sam rad nikdar ne greši, sam per sebi tak ne misli: „Samo toti krat ne bom grenil.“ '—■ O samo toti eden krat tebe dalei/ nazajpostavi; ti bon skoro dnigoi/ grenil. ■— Ti bon, r/i duxe no duxe s lab eni, tak da bon k' slednemi na tvojem p ob o Ih an j i dvojil, ino bon drugoi/ preš vsega straha dosti vei/ grehov do-pernesel, kak poprej. Ponovi vsaki den tvojo na-prejvzetjc v’ molitvi, no pitaj >ia vei/er sam sebe, kak si nje zderxal. — Prosi tvoje dobreper-Jatele, naj te oni spomenijo, i/i bi se ti spozabil. Vari se ncvar- nosti, kde pa se nje zagnati i’-6 premorcs, tam pa se njoj moig1^ proti postavi. Perkrati si tucU neko dopuseno veselje, tak bo^ ti lexi grelno poxelenje prem«-' gal. Vzemi si mojo, no stavi •> j per vsaki priliki hudemi nagne)1)1 hudim xclam skerbno proti. Ne dopusti tvojemi jeziki, tvojim oijcm ino vuham, ja ne dopusti vsem tvojim poijutkom vse-_ ga, kaj si oni poxelijo. Delo] ti s' tvojimi poijutki, s’ k er in11 si xe tak dostikrat grešil, le p° koro, le y e d n osti 2’ njim i dopej naHaj, kak sveti apostel V^H1' Rim. 6. l[i ti vse to zvesto tak so to naj hasnovitnese de ^ pokore, kajti da one k tv°jerr^ zadosti vijinenji, k’ trojem1 P bolaanji sluxijo. To je tudi tis > kaj se pravi: sam sebe dolpota-laxiti, no svojo telo v strah jemati, kero dux no st nam krist-janstvo gornaloxi. Tvoja moja ino opravilo — tvoj krix ino terplenje—ja vse, kaj tebe koli xmetno stane, vse to, qi ti to ’z lubezni k’ Bogi viiiniy, ino ter piv, i[i ti njemi to gorofraH — vse to tebi k' dol-zbrisanji tvojih grehov, k’tvojemi p ob o ln an ji sluxi. Pokoro ino pobolsanje tvojega xivlenjasi tine postavi kakti xa lost no rcr[ naprej! tcmu7{ to je zedinenje z' Bogom, to je tvojo dimno ozdravleiijC, ja to je pre-rojenje k' novemi xivlenji. O kaj za veselje bon ti občutil, yi man ti mirno vest, i/i se trontatismen, da se v gnadi no lubezni boxji z n ajde n — i(i se ti skos vsako premaganje hudega moi/nesi po-, yutisy ino Lexi vso nagnenje k grešnem i poxelenji strahuješ ! Kak dosti dobrega se ti ztict* vyiniti, yi ti xe zdaj kyasi zai/nes J — Le xayetek pokore j c naj veksa xmei/a, ker a skoz odnašanje i/i duxe vek s a postaja i skoz dopernasanje pa Lexesa s;ra-yujc. — O kaj za nezrei/eno zgubo / ti mas, kaj za velki kvar se tebi zgodi, yi ti s' pokor oj duxe odnašaš !— Kak je tebi mogoqo, ki se ti za tvojo vcyno zveiiyanjo bolC' ne skerbis, temuy taklehk0 vsoj negviinosti prekpustis ! Perpravlanje IV obrejuvanji* jSaj prestimaneso zagvisanj6 grehov o dp us en j a je vxivanje svetega resnega te La, k er o je Jczi^ iz lubezni k' vcynemi spomini v-0 2S5 terpostavil} da je on s?wjo meso i/io svojo kerv duHam za vpixo dal, da bi se s’ 7/lovekom celo zedinil. ,, Vzemi e no jejte ! to je mojo telo — to vi{inte k' mojemi spomini !“ Vzemi si to k' serci kristjanska dma! premisli, kaj je Jezus za te vijinil, ino terpel — do krix-ne smerti! Spoznaj, prebudi, no yasti neskonyano lubezen, ker a tebi ne premore vey dati, kak sama sebe. Tvoj Bog ino Gospod k' tebi pride. Perpravi se zvesto, da njega vredno preme*. lli si si ti prav na tvoje grehe zmislil, yi si rije seryno zgri-val, ino se njih spovedal, dane bi nevreden k' boxji mizi uel, ino sam sebi tvojo sodbo zavxil; tak idis1 ponixnostjoj no s' terd-nim zavupanjom k' mizi gnade 286 boscje, no premi 'kruh veynega ocivlenja. Vera tebi povej, na kaj ti zavupati, no Lubezeu, kaj ti vyiniti moren. Moli tv a pred o b r e j u v a n j o m« Zdaj pridem jas ali moj Jezus! k’ tvoji sveti mizi, k’ keroj si ti nas iz lubezni noterpovabil. JaS spoznam, da jas k’tvoji mizi grem» oiptfto, da jas na te verjem, q‘ te ravno ne vidim. Jas verjem »a tvojo resniqno besedo, da jas tebe samega premem s’ telom no z dusoj, s’ kervjoj no z’ mesom» s’ qloveqjoj no boxjoj naturo]»»3 si ti nekda na krixi za nas ker^ prelejl, ino zdaj v’ nebesah xlV‘tj ino kralujes. LIi menje jas t0^ qudex tvoje lubezni zastopiti pi morem j ob telko veksa je gna ? kere jas talnik postanem. O kaj se jas od tebe vse, moj naj dobrotlivesi zveliijär! trostati znam, ker si se ti za moje grehe Oqeti nebeskemi ofral, ino mene na tako vixo z’ njim zedinil, ker si ti tvojo telo naj spotlivesi krix-ni smerti prekdal — ino zdaj za bpixo moje duzte, no za zagvi-sanje veqnega xivlenja dazs! Hi sem jas bole nevolen , ob telko terdnej jas na tvojo milost zavupam. Ino kak tjem jas tebi tvojo ne-zreqeno lubezen povernuti ? — Kaj te jas kde vqinim, kaj te jas terpim k’ zahvali za vse tisto, kaj si ti za me vqinil ino terpel ? — Jas bi tebe mogel, kak spokorjena Magdalena , ob telko veq lubitL, ob kelko veq si ti meni odpustil, ino dobrega vqinil! Ali pa, kak se jas morem sramovati! Kaj qem jas druga, kak se xalo- stiti, da tebe tak malo lubim, i*10 xeleti, tebe i{i duxe veq lubiti» ti moj naj bolsi, naj lubezniveSi zveliqar! Vujxgi ti v’ mojem serci ogen tvoje lubezni skos toti sveti Sakrament. Ti gledaš na dobro volo, Tl' je ona ravno slaba. Ti nam da# k* poterdenji kruh veqnega xiv' lenja, ino nas vse s’ totimi besC' dami zoves: „Pridte vi vsi k meni, keri vi pod xmeqoj vasib krixov ino texav zdihavate, u° jas vas t|em razveseliti !‘č Tudi jaS sem duxen zdihavati, no pridei^ ali, da ti mene zoves. Gospod ! jas ne sem vred e11' Ali pa tvoja milost je veksa, ka moja nevrednost. Gospod! jas ne sem vre ki bi ti pod mojo streho Pa ti tudi k’ grešnikom Pr‘^ hio pustiš v’ njihove hiše zveli-| qanje priti. Gospod! jas ne sem vreden. f Pa le reqi eno samo besedo tvo-\ jega smiienja; tak bode moja duša ^ zdrava postala. Tvojo sveto telo ob vari, po-terdi no posveti mojo dušo k’ veqnemi xivlenji! Po obrejuvanji, Jezus! ti si prt meni! — ti si moj, no jas s,em tvoj — moj Gospod, ino moj Bogi — Jas tvoja naj slabesa stvar tebe molim v’ moji naj veksi ponixnosti no Strahi boxjem ze vsemi angeli no svetniki. lIast daj moja duša, past daj Bogi vsegamogoqnemi, no ne pozabi na veqne qase na milost., ker o je on tebi skazal! — Tvoja 13 -290 lubezen o Gospod! je meni niti vetj ne mogla dati, nit] vet] vtp' niti. — Kak i]em jas ali tebi, ° Jezus ! tvojo lubezen povernuti Mojo serce, ja celo mojo serce ijetf ti meti.— Kak si se ti za me celo ofral: tak se tudi jas morerri 'tebi celo podati; le samo tebi X1' veti, ker si ti za me vmerl. Ne veq stari qlovek, temut] ti m°' res v’ meni xiveti, da si se ti z menoj zdaj tak celo zedinil. Tvojo podvutjenje , tvojo zaderxanje’ tvoj duh svete lubezni, naj vse moje misli, besede no djanja vixa« To bodi moja zahvala, to bodi sad moje pbboxnosti. Per tvojem svetem teli ^ n° kervi jas tebi zvestost oblubirn > ino ponovim dnes drugoq rn0|^ kerstno oblubo. Jas se odpove htidemi d tihi, vsemi njegove 2D1 djanji, vsoj njegovigizdosti, vsemi gretmemi veselji, vsemi nevarnemi pajdastvi no vsemi zapelavanji v’ grehe. Jas qem vse moje duxnosti zvesto dopuniti, vse zvesto zderxa-ti, kaj sem jas per spovedi obeqal. Da je lubezen tvoja naj veksa, naj imenitnesa zapoved, ino znamenje pravih kristjanov; tak qem jas tudi vse ludi lubiti, kak si ti nas lubil, njim odpustiti, kak si ti odpustil — tudi za moje sovrax-nike prositi, kak si ti prosil. Tak qem jas gledati mirnost obderxa-ti — poterplivost ino ponižnost skaxivati — perjazen , ino poslu-xejoqi biti — zagovoriti pomagati, dobro vqiniti, kde no kelko mi je le mogoqo. Zakaj jas sem ja dnes spixo kristjanske lubezni k’ sebi vzel, s’ keroj ti nas vse, kakti tvoje otroke enega Oqe, per eni 13 * mizi xivis, ino ’z lubezni s’ toboj, no z’ nami med sobo] zediniti qeS. Ali pa, kelko krat sem se jas xe tu pred toboj znajsel! Kaj Pa «e bi le te bilo, iji jas mojega na-prejvzetja ne bi veqkrat ponovil, iji bi se jas malo kda s’ totim nebeškim kruhom poterdival! — ^ daj , moj Jezus ! da bode moj1 duši hasnul, da bode njoj mot] dah skušnjave premagati, poterpexl*' vost v’ krixih ino terplenji meti» iio v’ talnovitnosti do konca osta' •til Te mene najnq smertnedeve'J postrasila, temuq le na vsikdar s toboj zedinila. Zakaj ti si ja reke' • „Kdo mojo meso je, no m0)0 kerv pije; tisti bode na veqn0 xivel.“ O sne ge , ja zveliganja p’,n spixa, k e ra sad vere, vupal1,^j "ino lubezni, poboj sanja ino P sveijenja pri meni rodi J Kak po-trostan, kak poterden, in o kak t! o s timi dobrotami obloxen znam jas nazajiti! — Jas nemam Boise pomotji za poterdenje v’moji sia-Bosti, kak toto večkratno sveto obrejuvanje. O, da bi se jas. pa skoro drugotj s’ponovlenoj lubez-ui skerbjoj pri njemi znajse!! Moj Jezus poxegnaj ti mene 1 za to te ponixno prosim. Zedini me, i|i duxe bole s’ toboj. Naj mene niq veq od tvoje lubezni ne od!oqi. —Tebi qem jas xiveti, ker si ti za me vmerl ! Tebi qem las m reti, ker ti za me xivis! ^ voj qem jas biti na veqne qas'e Amen. Kubczen k’ Jezusi, kak orlzgora na strani 178. Molitva k’ Jezusi za naj v e k 5 o dobroto. O Jezus! ti moj lubeznivi zveličar ! daj ti meni toto pravo sreč0? toto tvojo sveto gnade, da bode meni mogotjo , poboxno, ne-dušno in o sveto siveti. Opominjaj — vixaj no poterdi mene s’ tvojim svetim duhom, da bom jas vsikdar tvojo zapoved ino navit k pred oijmi mel, da bom se vsikdar skerbel le tebi se dopad-nuti, da bom vso mojo djanje n° popusenje, vso mojo motj > ^ vsaki čas mojega xivlenja, kak11 priden otrok, v’ lubezni no zvestosti tebi dopernesel ino ofral* , . O moj zveličar, moj lubezm'1 Jezus ! bodi meni s’ tvojo j sveto gnadöj na pomoq, da bom jas tak dobro mojo, kak pa tudi mojih blixnih neduxnost ino qednost ze vsoj moqjoj obvarvati se pomoja!; da jas nebom nikdar v’ toto ne-sretjo prišel, ki bi jas le eni duši pohujšanje dal, ino njo zapelal, ali sam sebe zapelati pustil! Ob vari me, o Gospod! vsik-dar pred takim zaderxanjom, v’ kerem bi si jas razvi mojih lastnih grehov se lučke na se nalagal! Odreši me, no pomagaj mi, da jas nebom v’ nevarnosti, v’ skušnjave, no v’gresne prilike prišel! Poterdi me, da bom se njih zo-gnuti, ali se njim proti postaviti premogel! tli se jas slabesi po-tpitim; ob telico veq se za tvojo pomot] skerbim, tj; se jas rnenje sam na se zanesti smem; ob telico v e tj jas r.a te zavvpam. O rr-0) odrešenik ! pridi ti meni s’ tvojo) gnadoj smileno na pomot; ! H a s n o v i t n i n a v u k i no opominjanja za mladost, kere bi si ona po nedelah, posebno pa v’ dnevih, kda se k’ obrejuvanji gre, mogla dobro h’serci vzeti. mladost poprcfc. •K^ristjanska mladost! kres vse drugo bi ti mogla neduxnost, ino tjistost tvojega serca stimati, no njo z’ naj veksoj skerbjoj obvar-vati. Neduxnost je naj veksa lepota mladosti — je tvoja naj veksa 13 ** vrednost na zemli. Ona tebi da veselo serijnost, moTq ino xivlenje» samo ona tebi pravo, ino poter-pejoip veselje spravi; ona tebe Bogi no Indem dopadlivo dela* Tam pa na o vem sveti, tam v nebeškem kralestvi pa ti qastitlivO, na vse ver{ne qase terpejono liro-no na strani Jezusovem perpravi. Neqistdst pa je gnusoba pred Bogom, ino pred vsakim poštenim t{lovekom ; ona zdravje pokvari, no xivlenje perkrati; ona le bridko naprejznasanje vesti, sramoto» texavo, no nevolo — ja veqn° nesreqo za soboj pernese. se qlovek le samo pred sramote zognuti qe, no deno greS' ’ tak je njegov greh ob telko gnU snesi — kastiga na o vem sveti-" v’ veqnosti ob telko veksa. Ah! enkrat zgublena ne u m p* ludnai 2 DD »ost, je na veijiio zgbublena, ino kak lehko, kak skoro njo iflovek z'ia zgubiti — tudi skoz naj skriv-nesi greh — xe skos pervo per-volenje v’ grešno poxelenje ona v’ zgubo gre! ^Ii ti ali lublena mladost! tvojo naj vekso vrednost, tvojo ne-duxnost obvarvati, no tvojem! tjasnemi ino veijnemi pogublenji oditi qes; tak zderxi navuk tvojega zveliijara , ker veli : Budite no moke, da v’ skušnjavo ne padnete! Tak ali Budi! i) Mej dobro paško , kaj se v’ tebi, no okoli tebe zgodi. Ti nosis tvojo drago vrednost v’ eni rahi posodi. Tvoj naj ne-varnesi sovraxnik se v’tvojem teli znajde — to je tvojo lastno nagnen- >e k’ luidemi, telövno xelenje» kero tebi greh tak veseli naprej-postavi, da ti pri ujemi na Boga, ino na vse drugo pozabiš, kaj b* te od njega znalo proij derxati* Tak zaduši ali xe pervo ne-qisto misel, proti se postavi hudem* poxelenji xe v’ njegovem zaqetki« Vgasni pervo iskro, da se nebode dale xarila. Vari se pred takim* reqmi, kere bi hude misli v’ tvojem serci zbuditi znale; gleda) raj»' na stran , ino misli na kaj druga; zapusti kraj, persono ali rep, bera bi tebi znala nevarna biti. Vi ti kaj takega v’ sebi obp**' tis , kaj nikomi ne bi rad razodel, kaj preš sramote ne bi razodet* mogel; tak si xe v’ silno velk1 nevarnosti. Prosi vepnega Bog3 za razsvepenje, da bos nevarnost spoznal. Odkri zastopnemi SP° SOJ vedniki, v’ kakem stani se troja duša znajde. 2) Dopuni celo zvesto tvojo znotresno opominjanje — glas tvoje vesti. Bodi sramoxlivi v’ tvojih mislah, besedah ino djanji ‘ v’ tvojem oblaijili no v’ celem tvojem zaderxanji. lIi je sramoxli-yost zgnblena ; tak je vse zgubleno. Nikake reiji za malo ne derxi, ll' je ona kakhte malo postenemi zaderxanji proti. Nikdar si ne misli: »To xe je ne tak velka krivica; Sarno do tak, pa niif dale se jas v to ne spustim.“ O, na tako vixo bos si ti vsikdar veq vupal, vsikdar bole vnemar, bos Vsikdar slabesi postajal; bos vsikdar od Boga, ino njegove svete guade dale proq prišel. Ker enkrat v’ padnenji leteti zaqne, tisti Se ne premore sam veq gorpoder- xati. Tak ne zavupaj preveq sam na se ; ti znaš perle, no bole gl^' boko padnuti, kak se trostas. podaj se v’ niq hudega; vsakemizZl' pelavanji se v’ pervrem zaqetki proti postavi: ovraqi bode pre pozno ; ti bos slab postal—bos zgublem 3’) Vari se skerbno , da' ti tvojega sovraxnika, to je, hudega p°' xelenja skoz nedostojni pogled» skos poslušanje nesramnih guqov' ali pesmi, skoz branje lagodnih knig — ali na kako kolihte drugo vixo , sam ne razdraxis. Sovraxi tudi vso prepovedano salo, vse nespodobne pesmi, no vso drug® nedostojnost. Nikar se ne sme) _ takim reqem , ne mej dopaden]a z’ njimi; qi qes, ki njih ne bo« sam poveksal, ino qi duxe g10 v’ nje prišel. Bodi velko veq vsl ‘ ^ . muq'» dar moxkega zaderxanja' opominjaj tudi druge muipti, keri nesramno gm|ijo, ali zaqni kaj druga postenesega gugati. Hodi rajši prog, gi lagodnosti zabraniti ne premores. 4) Bodi tudi sramoxlivi, gi si ravno celo sam. Obderxi sam sebe v’ postenji kakti brat Jezusa Kristusa — kak tempel boxji, po-xegnani skos svetega Duha. Bog vse vidi. Tak nig ali takega ne vgini, kres kaj bi se pred njim sramovati , ali njega bati mogel. 5) Navadi se od mladosti sam sebe kristjansko vixati, sam sebe strahuvati — perkrati si sam rad vegkrat nekelko per jedi, no pitji, per spanji, gugi, pogledi, no per poslušanji — ja tudi v’ dopuseno veselje se vseli ne podaj. Vugi se v’ malih ino dopusenih regeh sam sebe strahuvati, da bos se te tudi v’ xmeqesih iuo potrebnih rei(eh, da bos se tudi v’ prepovedanem veselji strahovati premog6 • x 6) Vari se manjuhivanja, kero je zadetek vse pregrehe. —- Tudi po Svetkih si hasnovitno ino do-puseno opravilo isi, da ne bo» tjasa imel na hude no prepovedane reqi misliti. Misli , t{i v’ notji spanja nemas, na boxjo povsodi' nazoqnost, na smert, ino na veg' nost — ali pa moli. Ne pomud1 se nikdar, najnq po svetkih ’z lie' marnosti duxe v’ posteli , kda se enkrat stanuti dohaja. Zakaj k1 se ti xe per stajanji strahuvati ne premores: kaj pa bo se te kre2 den per xmeqesih skušnjavah 5 toboj zgodilo? 7) Ogibli se nevarnosti, n prilike k’grelii, kelko ti je liai ,x mogoqo, Xe to je greh , h1 ^'Ovclc sam rad, in o vnemar v’ nevarnost poda. Vari se hudega pajdastva, ono je bole nevarno, se ntrej ijloveka preme, kak nadobliv beteg, jXaj v e tj mladih ludi se skoz 'Ugodno pajdaš tv o pogubi. Ker Se z’ lagodnimi pajdaši, si lagodne navade gcrvzeme. Ne pusti se od ni g vrednih Pajd,i$ov zapelati, ne posl it saj na ,llie) tebi pravijo: „To ali tisto je ne greh.“ Ti ja sam spozna», kaj je ne prav; to tebi tvoja vest Povej. Ne pusti se skoz njihove Spotlive gmje k rez neduxnost ino P°boxnost zapelati; v* svojem Sct'ci Se oni deno morejo tebi prav ^ati, no svojo niijvrednost sami sPoznati. Ne pusti se tudi skos hude ^ola drugih zapelati; tak nikdar ne misli: Drugi ja tudi to vqinü0 • Da se drugi sami radi v’ pogublenje podajo; qi bi se te ti tudi möge v’ nje podati? Kaj je enkrat i'e prav, tisto ne zmore nikdar prav biti, qi bi ravno vsi ludje tisto vqinili. Široki pot, pravi naS zvcliqar , po kerem naj veq 1L1(^ gre; v’ pogublenje pela. Pomoja) se velko veq z’malimi poboxmi*11 po voskem poti neduxnosli v* tisto veselje priti, kero bode na veq»6 qase terpelo, 8) Per vkupshojenji no veselit mladih ludi se malo kda ka") pt*“' nega zgodi. Per plesi neduxnost zbetexa — per hodi od plesa xe dostikrat vmerje. Noqno vkup' hojenje mlade ludi k’ delam teme — k’ delam pogublenja pela. _ . 9) Ne pajdaši se a’ xenskim* personami, ne bodi a’ njimi pre veH perjazen. Tako pajdastvo je za te nemarno, kak ogen per slami. lIi od zaqetka ravno niij hudega »e mislizf i tak je tvoja neduxnost xe deno v’ blixni nevarnosti. Lubezen med lediqnimi se naj vet[ z’ grehom dokontja; malo kda se po njoj k’ zakoni pride, »o qi se zgodi, tak je malo v’ njem sreqe. Ja taki zakonski ludje n e premorejo eden drugega resnitp no lubiti, ne premorejo svojim otrokom lepega navuka zapustiti. to) Ti si ti per takih lud»h znani, ali se v’ taki sluxbi znajdeš, kde se zapelavanji v’ greh ne zmoreš proti postaviti, ali se njega zognuti; tak glej, ki tam protj prideš, kak skoro je mo-gotjo; t]i se to ravno xmetno zgodi, tak premisli, da je to potrebno ! Kajti da v’ taki priliki ti prež greha ne prem o res ostati; tak idi ali — no zavupaj na Boga ; on te nebo zapustil, ino kaj ti ’z lubezni k’ poboxnosti — ‘z hi' bežni k’ Bogi vqinis, tisto bodo on tebi, qi ne na totem, te pa gvisno na o vem sveti veqno plapaL Tak imej ali paško na se, cgibli se nevarnosti, to je pervo ino naj pctrebneso. Budi, no M o 1 i! * sem jas znal, ki se ne- tjistosti ne bi ogibati mogel, tp Bog meni ne bi k’ temi gnade dal; (ino xe to ved iti , od koga je toti dar, je modrost bila) tak sem se jas k’ Gospodi obernuG molil ino prosil is celega serca. Tak pravi ra zs vet lem" kral Salomon v’ knigah modrosti. S- D* Ino Jezus pravi: Kaj je per liKleh ne mogočo, to je per Bogi mogoqo. O lublena mladost! ti se sama Pred hudim ne premorem obvar-Va!:iS tak zavupaj ali terdno na veiinega Boga • prosi njega po-nixno , da bi on tebe skos svojo dobrotlivost, in o vsega mogotpmst Pred hudim ob var vati htel, da bi on tebe poterdil, ki bi se lexi premogla vsemi proti postaviti, kaj je njemi zopcrJivo. Kak dugo ti skerbno ino zvesto molis, tak dugo te Bog gvisno ne-bode pustil v’ grehe p a dnu ti. Kak hitro pa ti molitvo na stran pustis, te xe zagnes grešiti. Tak ali i) Moli! mej Boga tvojega vse-gavedejoiiega Oqe no sodnika vsikdar pred ot[mi no v’ serci — po dnevi no po noiji; bodi ti na samem, ali per drugih • kaj ti koli vqinis, ali vqiniti nameniš i tak pri x^sem tem nikdar ne pozabi, da si pred Bogom! 2) Prosi vsaki den Boga, da bi on tebe na tvojem nevarnem poti vixal ino var\ral. Premisli vjutro rano, kak se ti krez den zaderxati mores. Prosi njega za njegovo sveto gnado. Premislava) veqer, kak si ti den dopernesel» Ponovi krez den veqkrat tvojo dobro naprejvzetje, posebno pred nevarnostjoj, kere se ti zagnuti ne premores. Podaj se s’poboxnimi mislami k’ pokoji, 3) Ob gasi skušnjave prosi Boga za pomoq, oglej se ta na tvojega krixanega Jezusa: pre' misli, kaj za hudobija je greh — da je on mogel telko za tvojo odrešenje terpeti! LIi bi te njegova kerv zn te mogla zgublena biti ? Izreqi s’ poboxnostjoj no z' zavu-panjom presveto ime Jezus. Misli na smert — misli na vegnost. Regi s’ terdnim naprejvzetjom: „Ne, tega jas negem vginiti! Bog me cbvari!“ — ino on te bo obvarval. 4) Nedelo no svetke k’ dobremi oberni; po kerih se naj veg hudega zgodi: v’ totih dnevih dosti mladosti zapelane grata ; gre dosti neduxnosti no gednosti v’ zgubo. tli ti nedelo vsikdar poboxno ino sveto doperneses; tak bode celi tjeden, ja celo tvojo xivlenje poxegnano ino posvegeno. Idi tudi popoldne v’ cirkvo , tp ti je le mogogo, ino opravi tam tvojo molitvo — premislavaj tam krixni pot; premislavaj, kaj je Jezus ’z lubežni k’ tebi terpel, kak za drago ceno je tebe od vetjnega p o gubi en j a odkupil, da )e svojo sveto kerv za te prelej Obiskavaj njega v' naj svetesern oltarskem sakramenti; odkri pr^ tvojim boxjim perjatelom ino o resenikom celo tvojo serce. Jezus bodi tebi vsikdar krez vse drugo« Beri doma rad hasnovitne km* ge ; dopernasaj dela lubezni pred1 blixnem; pomojaj se tudi drug6 od nevarnega pajdastva ino vesel' ja po tvoji mogoqnosti proq der* xati. Obiskavaj betexnike. O ! Per betexnikih se posebno mladost zi’a dosti hasnovitnega navuipti. 5) Idi veqkrat k’ spovedi 1,0 k’ obrejuvanji z’ dobrim perprav lanjom,ino s’pravoj poboxnostjoj« Tvoj spovednik b od it voj naj b° 81 perjatel ino ratnik, kruh xi'vlcnl, bodi naj moqneso poterdenj6 tvoji slabosti. -x 6) rjasti v’ serijni poboxnosti preijisto Divico Mario. Spomni se 11 a njeno qistost, ponixnost, ja na celo njeno poboxno xivlenje, kda nlo za pomoq prosis — ino se P°mojaj po njenem navuki xiveti. -x- si ti morebiti xe tak nesrečen bil v’ neqisti greh padnuti; o tdk zgrivaj no objoqi ga v’celem tv°jem xivlenji! Tvoje zgublene Ileduxnosti ti nepremores veq na-Zaj dobiti! — Pa poboJsati se ti 2nas—pobolsati bi se ti mogel v’ ,ot* vuri zaqeti; qi si xelis> kine duxe bole globoko v’ pre-§rehe, bole globoko v’pogublenje Tak ponixaj se ali pred Bogom m° ludmi; spoznaj tvojo slabost; Vuqi se za prihodni qas boleskerb- no na se paško meti, bole zvesto moliti , da drugoq v’ grehe ne padnes. O tak bexi ta ! bexi k’ milosti boxji; zgrivaj tvoje grehe, odpri per spovedi tvojo serce — prež nazajpoderxanja grehov, preZ zgovarjanja, t[i si njih odpusenje, tp si mirnost tvoje vesti zadobiti xelis. Zakaj preš tega si ti v’stani pogublenja. Pobolsaj se resniip no ino stalno. Rastergaj zavezo grehov — ogibli se nevarnosti, ogibli se grešne prilike, zapusti prepovedano pajdastvo. Vzemi si na skerb vse hudo, kero so tvoji grehi napravili po tvoji mogočnosti z dobrim popraviti — ino zavupaJ na neskontjano milost veqnega Boga, ker ne xeli smerti grešnika, temuq da bi se on spokoril» in° veqno xivel. — Posebno za mladenke. Premisli veijkrat kristjanski, $ eni tj J premisli dobro, kak ^ s* na se paško meti, kak si ti goliti duxe n , qi se pred neqistost-J°i obvarvati ijeif, iji si xelis, ki ne boy ni tj takega vtjinil aligutjal, skos kaj se bi druge v’ toti neznani £reh zapelati znal. Zapomni si posebno tote navuke: i) Skerbi se sam sebe v’postenji obderxati; poslušaj vsikdar 113 opominjanje tvoje vesti, no ^Je zvesto dopuni, Bog te vidi. vse vidi. Ne vqini niq, kres kai bi se sramuvati mogel — ne VtIlni »iq, kaj bi le od zdaleq sra-j^oxlivosti znalo zoper biti. O kak dosti mladih ludi ne posluša na svojo vest! kak dosti oni na 14 * skrivnem takih grehov vtfinijo, kerih se spovedavati ne vupajo! Hi ti ali spoznas, ki si enkrat kaj nedostojnega vqinil, o tak vari se to veq vqiniti, qi si xelis, ki ne bos na teli no na duši na totem ino na ovem sveti veqno ne-sreqen. Spovej se tvojega greha , ino bodi zagvisan, da bodo tudi spovednik tebe perjazno k' dobre-mi opominjali. 2) Imej tudi drugih neduxnost v qasti. —- Vari sc skerbno vsakega nesramnega guqa. On duše ognusi, on duae vmori. Neduxni per takih guqih svojo sramoxlivost zgubijo, drugi pa se vekso veselje k’ nespodobnosti dobijo. Ja ena sama neqista beseda je veqkrat Z;rok na dostih gerdih grehih. ka se ti qes te enkrat za tvoje ka za tak dosti luckih grehov per Bogi odgovoriti? Vari se skerbno, poboxue ne-duxne duše skos spotlive guqe od dobrega proq derxati, ali nje skoz nesramno salo celo v’ grehe zapelati — vari se nje skos sladke besede, ali skos permarjanje ob njihovo neduxnost spraviti. Glej, da terplenje Kristusovo, skos kero je on tebe no druge od vetpiega pogublenja odrešil, da nebodeono za te no za druge zgublenol Premisli, kelko bos ti mogel za vsako zapelano dušo terpeti! Kak strašno bode tvojo vetpio pogublenje! 3) Ja vari se vseh grehov, keri k’ nečistosti, ali.k’ hudi navadi pelajo, kera se silno xmetno, ali se celo nemre dolpoloxiti. Ker se v’ mladosti greha navadi, tis-temi greh vest za starost pogladi. Vari se, da se v’mladosti p1' janstva ne navadiš; kero se tak lehko zgodi, kero malo kdo greh derxi, no kero setakxmetn° odvaditi pusti. Grehi, kere pi' janstvo za soboj pernese, so straS* ni. Pijani x]lovek je lagodnesi > kak so nespametne stvari, tiste» tji komi kaj xalega vqinijo, sC samo po svoji naturi zaderxijo» qlovek pa v’ pijanosti kres svojo naturo lagodne reqi dopernasa* Ker svojo pamet zaleje, da ona veq vixati ne premore; tisti se v’ oblasti vekse, kak xivinske gerdosti znajde. V’treznem stan* more on dostikrat tisto sam zanj' qavati no bridko obqutiti, kaj je on v* pijanosti guqal ino vqinl * ^last ino pohvala je za mla-deniqa , qi se od njega reqi zna ’ ki je ne pijanec. 4) Ogibli se tudi spila, vari sei da se ga ne navadiš, ne spila) zavolo haska, ne za drage pe-»eze, nikdar pre dugo, ino nikoga polek ne nori. Nieden spilar se se je nikdar ne zbogatil; pa dosti njih je xe skoz njega same sebe, xeno ino otroke v’nesreqo spravilo; ja nekega tjloveka je xe spil k’ vel-kitn hudim delam, k’tatvini, k’ Boga preklinjanji, ja celo k’cagli-Vosti zapelal. 5) Ne pusti se od qemernosti prevzeti, da ne bos preklinjal, da ne bos dragim gerdih imen daval. S’ kletvicoj ti nii{ bolse — temut[ le vse lagose napraviš: Bog ino Judje se skos to razxalijo; — ti druge qemeris, ino sam sebi kvar Vtjinis. Mojo si ali vzemi tvojo t{emernostpotalaxiti; mutji — premisli, kaj guqis; zogni se vsega, kaj te k’ čemernosti napelava —’ glej, da sam sebe strahuješ. 6) Ogibli se vsega, kaj je tvojem! dobrem! imeni skodlivo kaj je nespodobno ino nesramno. Kaj je ne prav, tisto se tebi naj ne dopadne. Sram te bodi laxlivo guqati; bodi moxke resnice! sramuj se vse krivice; ja spomni se, da pravica naj duxe terpi. Ne vkradni naj mense reqi: ker le en penez vkrad' ne ; je tudi tat. Tak se zaderxi, ki te ludje nebodo za nemarnega derxali. Mia* dosti qas hitro premine—pa ni k' dar veq nazaj ne pride. Bodi ah skerben ino delaven; skerbi se pred vsem drugim vse tisto se na vuipti no zaslepiti, kaj bodete enkrat v’ tvojem stani vediti P° trebno, da bos si te v’ poSien) tvoj kruh zasluxiti znal; ja vuqi se v’ mladosti, kelko ti je naj vei[ mogotjo. Hi si bole skerben, bole podviujen, ob telko bolse bode tebi slo. Hi veq ti zdaj po-sejas; ob telko veq bos enkrat xeti mel — ino Bog bode tebi k temi svoj sveti xegen dal. III. Za deklini' Ti kristjanska dekliq ! ti bi mogla posebno na se paško meti no moliti, bi mogla tvojo qistost ino neduxnost obvarvati, kajti da si ti posebno dostim nevarnostam podverxena. ii Gizdost, ino poxelenje se dopadnuti, od kerega je niedna xenska ne vunvzeta, je zlo dostikrat perva stopinja k’ grehi. Ena prava dekliq, pravi sveti apostel, si xeli, le Bogi se s’ po-boxnoj ino ijistoj dusoj dopadnu-ti — ino ravno za tega volo se ona tudi vsem praviqnim ludern dopadne — na prevzetne nespa* metnjake no pogublene ludi pa ona ne gleda, tji bi se ona njim do-padnula , tak njo) to ne bi na g a st, temug k’ sramoti — k’ pogublenji bilo. 1 2) Pre gizdavo ino nespametno oblarplo , ino nedostojno te-lovno zaderxanje so zajnke, v’ kere se ti sama zamotaš, ino v’ njih zgrablena gratas. Dosti dekliqi je po svetkih pre gizdavo — pri deli pa pre nemarno ino nedostojno oblečenih. LIednost je velka, sra-moxlivost pa naj veksa tvoja lepota; nesramno zaderxanje pa jo za te naj veksa gerdost. 3) Dekliq, kera je vnemar, kera pre dosti guiji, no niq ne pre- ' ntisli, kaj guqi, nebodedugo nedtix-na Ostala— bode svojo vnemarnost skoro drago plakati mogla. Njoj bode se tak zgodilo, kak se muhi Zgodi, kera takdugo vnemar okoli goreqe luqi obletava , ki si peroti posmodi — ja se celo svojo xiv-lenje zgubi. 4) Od potepanja niše bolsi domo ne pride. Per potih, ino cestah lagodni ladje mlado drevje naj hitrej pogubijo. Tak se rado dekliqam zgodi, kere se malo do-Ir>a vstavijo. Tak ali odekliq! ue bodi na tepe; posebno po hoqi fiikdi sama ne hodi, temuq osta-n* rajši per domi, isi si delo za delom, qi si xelis, ki dobrega ime-lla ki neduxnosti ne zgubiš. 5) Dosti dekliqi je , kere pre- veq no pre rano za svojo prihodno sreqo skerbijo, pa ravno za tega vol o nje ne najdejo, da nje na pravem poti ne isejo. Kaj se te kdo od grešnega pajdastva dobrega trostati premore? Tak bodi ali dekliq ! le poboxna ino skerbna. Te bode gvisno Bog za tvojo sreqo skerbel. Le premisli: da priden tjlovek pred vsem drugi'1'1 le na dobro zaderxanje gleda, z lagodnim pa ti je tak malo porna-gano. Dosti se je njih, kak ti morebiti sama ves, komaj xenitve doqakalo, pa v’ kratkem qasi so se nje xe navolile. 6) Bodi stalna v’ tvojem na' prejvzetji, mej paško na se, qi te kdo zapelati qe. Zavupaj, pa poglej, komi za-vupas! Ne veri kqasi sladkih besed, kere so ne vsikdar resniqne> temmj dostikrat tebe zapelati, dostikrat tvojo neduxnost vmoriti qejo. — Vari se skerbno vsakega rjloveka , bodi on znani ali neznani , od kcrega poštenosti no dobrega zaderxanja, si ne zadosti dobro previxana. Posebno pa se tistih vari, keri so xe kakti lagodni razglašeni. Ogibli se tistih, keri se prevetj sladijo ; pri njih se malo resnice znajde, njihova slaja se rada v bridkost premeni. Ne veri obeqanja nesramnega Mio veka; on te qe znonti, kak je xe druge znoril. bio iji bi on ravno besedo zderxal; kak se ti po grešnem xivlenji sreipiega zakona ino xegna boxjega doqakati M es ? Ker tebe resniqno hibi, tisti le gvisno neqe ob tvojo neduxnost spraviti. Ne pusti se skoz dari oslepiti no vloviti , zakaj t]i nje vzemes, tak je ne dvojiti, ki bos ti tvojo djanje s’ tvojim dobrim imenom > s’ tvojoj neduxnostjoj mogla pla-titi. O za kak neko malo vredno req, za kak neko kratko veselje se dosti hudega zgodi! LIi ti presti-mas, ki si v’ nevarnosti greh vt]i' niti, tak se prog od nje podaj, kak hitro ti je le mogogo ; prosi vernega Boga za gnado ino pomog? premisli, da je gednost veg vredna , kak vse posvetne regi, pre' misli, da se zgublena neduxnost nikdar veg nazaj ne dobi. 7) Zogni se pijanega gloveka» kak naj hujše divje stvari. Van se skerbno , da se sama ne opija' nis; pijanost je xe neko neduxnost zapravila! Pijanstvo je xe za vsa kega gloveka gerdo; posebno pa za xenski stan. Ne hodi ali v’ take prilike, v’ kerih bi se to zgoditi znalo. Tudi ples je za mlade Indi nevarna req , kajti da on nje dostikrat k’ hudemi zapela, k’ dobre-ttd pa njih nikdar ne ravna. Kak dosti Indi si skos ples te-Wno ino duhovno zdravje pokva-ri! Kak dosti njih skoz njega svojo delovno ino duhovno xivlenje zgu-bi! Premisli o dekliq ! kdko Uidi Pa preš plesa deno tudi sreqno xivi! 8) Spi v’ hrami na takem to-r'8i, kde je za tvojo neduxnost naj menje nevarnosti. Ne poslušaj na zapelavne guqe, ne mej. z njimi veselja; ja bodi gluha ino butasta za vso nespodobnost. Ni Rres med ludi, tak bodi pošteno °bleqena. — q) Tudi v* betegi ne pusti sra* moxlivosti na stran, temuq da) tudi te na znanje, da je tebi vsik' dar ino povsodi na dostojnem in0 poMenem zaderxanji naj veq le' xoqo, da ti tvojo dušo vet| kak vse drugo lubis. lo) Ti ne premores tvoj6 qistosti obvarvati, qi se tudi drugik grehov skerbno ne varjes, ke™ tebe k’neqistosti pelajo, ali ti gna-do boxjo odvzemejo, preš kere ti ne zmoreš qisto xiveti. Tak bodi ali ponixna; PrC' vzetnost grehi pot nadelava. Ka) ti si, ali premores, si le skoz goa* do boxjo, prež nje ti niq dobreg3 vqiniti ne zmoreš. LIi druge gre' siti vidiš; tak imej smilenje z njimi , no z’ njihovo} qlbveql0) slabostjo) — spoznaj tudi tvojo slabost ino misli: jas bi na nji vem mesti — v’ njihovih nevarnostih ino skušnjavah tudi bolsa ne bla. Vzemi si od njih za se navuk! Prosi veqnega Boga ob telko veij, da bi on tebe varval, ki ne bi ti tudi v’ grehe — ja se bole globoko v’ nje padnula. Ne bodi per guqi vnemar; malo guqi, pa misli dosti. Vari se od vsega gugati no vse razodeti, kaj ti je znano, gi se greha zognuti Hes. Ne gugi krez blixnelagodne regi; nikdar njih ne zanigavaj. b'e stimaj sama sebe veg kak druge ludi. — Tak imej ali tvoj jezik na skerbi, da se ti, gi ravno nig Oegistega ne vginis, z’ njim proti hibezni hlixnega ne zagrešiš. Ne bodi neperjazna, jezlava, ino hude vole, gi se komi do-padnnti ges. Ne kaxi samo nazogi drugih ludi dobro zaderxanje, ja vari se vse skazlivosti, kera je Bogi no Uidem zoperliva. Ne boj se, iiedncst ino poboxnost pred ludmi na znanje dati ; pa ne isi tudi samo p0' svetne qasti —- ne bodi samo za tega volo dobrega zaderxanja» da bi od ludi pohvalena bila* temni] za tega volo, da Bog taK meti t]e. Le samo skoz resniqno pobožnost bos ti gnado boxjo zadobd3’ kera je tebi per tak dostih nevarnostih, ino xmetnih skušnjavah tj e dn osti no k’ zveličanji potrebna« IV. Za sine no i[eri. i) Kaxi ponižnost v’ beseda! ino djanji proti tvojim sj31!80^. Guiji z’ njimi s’ perjaznimb ia kimi besedami, kere pokornost na znanje dajo. !Ne sramuj se tvojih stargov, qi so oni siromaqki ali ni-sokega stana. Imej poterplenje z njihovo) starostjo), z’ njihovo) slabostjo), no ze vso) telovnoj nevolo), kera se starim Indem godt; premisli, da so oni za tvojo volo mogli dosti prenesti no terpeti. > 2) Skaxi tvojim starsom v vseh praviqnih reqeh volno pokornost. Boga) njihove lepe na-vuke, njihovo dobro opominjan-l"e; bogaj nje posebno te, qi oni tebi kaj prepovedanega —kak hudo pajdastvo, nevarno eden drugega obiskavanje, podnevno, ah Ponoqno prespotrebe okolihojenje lle dopustijo. Tota nepokornost bi velki — ja dvojni greh bila. 3) Lubi tvoje starse, razveseli tPe, kelko ti je le mogoqo; po- magaj njim vsikdar v’ njihovih telovnik ino duhovnih potrebah. Bodi njim posebno te ze vsoj hi' beznoj no skerbjoj na pomoq, H1 -so siromaqki, stari no betexni» , Ti tvojim starsom tvojo hibe-zen ne premore» bolse skazati) kak skos tvojo dobro zaderxanjf* To je njim naj lubleso; to je pta' va —■ je naj bolsa zahvala. 4) Ne vzemi niq tvojim star' som , naj so penezi ali druge reqi* l o bi prava tatvina bila, s’ keroj bi ti tudi tvojim bratom ali sestrarn škodil; tudi bi znali drugi neduxn1 kakti nezvesti okrivleni biti. 5) Xivi tudi s’ tvojimi bratrn* ali sestrami v’ miri, no perjaznostij ne svajuj se z’ njimi, ne bodi njinl nevosli vi, nikdar njih ne zaniqavaj. Ne delaj sluxevnim skos pre vzetje, terdoglavnost, ali sovrax nost njihov xmeten stan se xme-Mesi; bodi proti vsem mirnega zaderxanja, ino njim rad posluxu Pa vari se, ki ne bi z enim od bratov ali sester veq derxal, kak z’ drugim, vari se kerega Ztinii|avati. Daj starsom na znanje, Hi vidiš, ki keri per hrami kaj hudega vqini, da njemi oni strah napraviti znajo. Otrokom, keri otjo ino mater hibijo, ino nje v’ gasti majo, je Xegen boxji obeqani, njim bode dobro slo na totem ino ovem sveti. Pa joj bodi tistim otrokom, keri so za svoje starse lagodni, keri nje zaniqavajo , ali keri njim skos svojo nepokornost * skoz niq vredno zaderxanje celo njihovo xivlenje bridko delajo, alinjeper-kratijo ! Vsa xalost, kero oni svo-)im starsom napravijo, bode se njim se v’ totem xivlenji gvera-vala, O kak xmeten bode enkrat ! njihov odgovor per vernem Bogi! Bog je skoz Mojzesa rekel: Ker oqo ali mater preklinja — njim hudo xelt ali vqini — tisti bode na veipio vmerl. (To je, tisti nebode zvelitjan,) Mark. 7, 10. Hi ti od tvojih starsov odloqen, ja morebiti celo v' lučki dexeli xiveti mores; tak misli ob telko veqkrat na tvoje lublene starse, na njihove dobre navuke, no na njihovo tebi sreqo vosenje, kda si se od njih odloqil. Premisli, da bi oni zdaj tebe viditi mogli, jel bi oni s’tvojim mislenjom, naprej- vzetjom ino djanjom , ja s’ celim tvojim zaderxanjom mogli zado-volni biti; jel bi se kres te veselili) 335 «Ii xalostili ?— Bodi njihov trose v’ starosti, ja se celo po smeni. Le na veijnega Boga, tvojega nebeškega Oqeta ne pozabi ; mej ga pred oqmi; dopuni njegovo sveto volo, ujemi se priporoči v’ njegovo sveto ravnanje. Glej, da tvojo vandranje na sveti sreipio dokonqas. Lu je ne tvojo ostanenje, temnq le kratko prebivanje, kero je nekda dobro, nekda lagodno. Le skerbi se, da ta prideš, kde je tvoja veqna do-tnovina ! Misli: Jas vandram v’ dugo veqnost ta K’ Oqeti mojemi; Kde on kraluje vekoma V’ kralestvi svojemi. V. Za sluxevne. „Per Bogi qloveqja imenitnost niq ne vala on ne gleda nastati, ternuq na zaderxanje. Njemi j6 kristjanski, delaven hlapec tak hibi) kak velki gospod; pred njim je gospa neimenitnesa, kakpoboxita ino zvesta dekla* m je Bog tebe za sluxbo st varil , tak se volno podaj v’ njegov0 sveto volo, ino misli: jas se znana v’ mojem stani ravno tak, kak v drugem Bogi dopadnuti, no lexi kak v’ imenitnesem stani zve-liqan biti. Vqini tvojo duxnost, ino 56 vari skerbno vseh grehov, kere sluxeqki tak dostikrat vqini jo- i) Bodi tvojim naprejpostav* lenim v’ vseh praviqnih reqe» po- pokoren. Ti Bogi sluxix, i{i ti po njegovi voli ludern sluxix. Vtjini vse volno ino z’ vreseljom; ne samo nazoqi tvojih naprejpo-stavlenih; temuq tudi te, qi oni tebe ne vidijo. Bog te vidi, tudi on bode enkrat tebi za to plaqal. Vqini tvojim naprejpostavle-him vse tisto, kaj bi si ti sam, tp bi na njihovem mesti bil, po pravici od tvojih sluxevnih xeleti Znal; opravi njihovo delo tak skerbno, kakda bi ono tvojo bilo; mej na vse njihove reqi tak paško, kak na svoje lastne paško mas. Kaj ti po nemarnosti, ali ma-njosti pri deli, xivini, ali per drugih reqeh zamudiš, je telico, kak bi vkradnjeno bilo. Zakaj za tega volo majo ino plaqajo ludje slu-xevne, da bi njim kaj k’ haski bili. 15 a) Bodi zvesti no praviqen — per malih, kak per velikih reqeh. Iz male pa veqkrat ponovlene nezvestosti zna tudi velki kvar priti — zna velki greh zrasti.*—^ Kak xmetno pa se to povernuti pusti! Ne jemli si na skrivnem san1 plaqila, qi se ti sluxbe plaq3-pre mala, ali strosek pre slabi zdi, Skos kratek qas te ]a nebode konec, qi potem kde indi kaj bolsega vejs. 3) Pred pogojenim qasorn prež velkega zroka ne popustl sluxbe — ne hodi po sili ’z nJe* To bi greh bil, kajti da je P°' godvi zoper, ino skoro vsikcta za virstvo skodlivo. 4) Guqi vsikdar resnico ' tista povsodi naj bolse vala. ^ ® enkrat zlaxe, tisti more dosti r lagati, qi se vunzguqati ije, no deno niij bolse ne napravi. —— Sramuj se laxi! zakaj laxlivemi tjloveki tudi resnice niše vei[ Ketje verjeti. 5) Vari se dosti xlabrati, ne pravi vsega, kaj si tu tjul, na drugem kraji: to je gerdo — napravi vetjkrat dosti svaje no kvara, tazdere hišni — razdere zakonski mir , ino tebi samemi vet} kvara, kak haska napravi. 6) Proti tvojim zraven sluxev-nim — proti vsem per hiši bodi perjazen, ino njim rad posluxij pomagaj njim, vqini njim k lu-bemi telko dobrega, kelko ti je mogotjno — ino kelko njim vi}i-niti smes. — Pa v’ prevelko znanje se z’niednim nespusaj; nie dnemi prevet} ne za vupaj; ne bodi z’enim krez drugega. Vsaki je tvoj blixni. Vari se talnik luckih grehov biti — bodi skoz navuk ali pomoli» Ne daj nikomi prilike k' prepove-danemi pajdastvi — ne zataji, kaj takega vidiš ali ijujes. Giup* to je tvoja duxnost; povej starsorn ali naprejpostavlenim, qi otroci ali tvoji zraven sluxevni doma ali kde indi kaj prepovedanega vipni-jo , da bodo njim strah napraviti znali. 7) LIi tebe samega kdo k’grehi napelava, ali te ob tvojo qednost spraviti i{e; tak povej virti ali gospodinji, tj; pomoqi ne najde»» tak glej, ki tam proq prideš, j Ja zogni se grešne nevarnosti» tll si xelis neduxnost obderxati. 8) Misli v’ tvoji mladosti na tvoje stare dni; delaj skerbno^ ne bodi zapravleni. Ne zajej n° •ne zapij veq kak je potrebno, gizde si ne spravlaj. Ti si tvoje reqi zadosti xmetno zasluxis, tak glej ali, ki uje za vekso potrebo obderxis. Nemarni zapravleni Judje morejo na stare dni dostikrat per tistih za svoje potrebe prositi, per kerih so nekda svoje rei{i Zapravili — dosti takih, keri v’ mladosti vse na gizdo potegnejo, morejo njo v* starosti za malo ceno predati — drago pa si xivex kupiti. ti duxnosti vse vqinis; Te lehko preš skerbi xivis. Sledni n a v u k duhovnega varuha za mladost. 1. Nečistost mladost k’ sebi vabi, Z’ obei[anjom njo v’ zajnke zgrabi? Sladkosti njoj oblubi vse. Pa tiste kratek i]as terpijo ; Xivlenje hitro obridijo. O xalost! pa pre pozna jel 2. Kak ytiqi v’ zajnke se lovijo, No v’ tistih svojo smert dobijo: Glih tak se mladosti zgodi; Tak ona te v’ nesreqo pride, ^ii hitro k’ strani ne odide , Kde njoj nevarnost se priti. 3. Mladeniq! bluzi ta ne hodi, Dekliq! ti tudi tam ne bodi, Kde se nevarnost ti grozi, bednost kres vse naj bole lubi, Neduxnosti nikdar ne zgubi, Te bo« xivela v’ mirnosti. 4. O mladost! ti se proti stavi Vsem hudem , no ves greh popravi. Premisli: da Bog vidi vse, Vse tvoje misli no xelenje; Za hudo bode on xivlenje Kastiga na vse veke te. 5. Le zvesto mladost Bogi sluxi! Z’ njim se zedini, z’njim se zdruxi! Te bodi ti zagvisana, L>a sreqno bos vsikdar xivela, Bos v’ nebi vso veselje mela, Ti veipio bos zveliqana. CIRKVENE PESMI Pferva pesem per sveti mesi. Pristop. Ponixni prihitimo Pred te Bog vsih mnoxin! No meso zdaj svetimo. Kak nam veli tvoj Sin. No kak ti smo podloxni, Tak nam daj moi{, naj mi Zdaj tebi smo poboxni No dopadlivi vš,i. 2. K’ veqerji pred terplenjoni) Kda svet z a p mal je Xe Jezus s’ pomislenjom» Da k’ texki smerti gre» Je vzel on kruli no vino Ga blagoslav.il je Rekoq: To pinte ino Vsi mislite na me. 5. Je rekel: Jejte, pijte, To mojo telo je, No s’ tega se vmpte, Kak jas vas lubim vse. Jas qem na krixi vmreti, Naj vas odrešim vse, Kdo qe le me verjeti, Dobi zveliqanje. 4* Bog! toto sluxbo vzemi Od nas z’ dovolnostjo, No milost daj nam k’ temi, Kaj tebe prosimo. Xivadi ti ne damo. Kak Aron delal je Le Jezu Krista samo, Ki nas sprijazni vse. Slava. Bog Oqa! tebi bodi Vsa qast, vse hvale glas, Kaj nam na duši škodi, Odverni ti od nas. i5 r Daj mirno nam xiveti, Naj tebe z’ moi[jo vso» Kak ti le qes iineti, Vsi veqno lubimo. 2. ' O Jezus, Boxjo jagne! Na krixi vbit za nas , Na milost te naj nagne, Molitbe naxe glas. Pohvalen bodi tudi Duh sveti smilni Bog! Bazsveti grešne ludi Odreši nas nedlog. Ev an g el j e. Nas sveti Evangeli Je prijel od Boga, Za pervi nävuk vseli Ga prava dirkva ma; Bog sam ga je oznanil Nam gre nim vsim ludem. Naj In ga vsaki sranil K’ veselji blaxenem. 2. On veqnega xivlenja Beseele nas vut|i, No strasi od gresenja Pri vsaki priliki. Bog daj, naj ga zderximo Na sveti totemi, No nebo z’ njim dobimo V’ pridoqi veqnosti. V e r a. 1. Eog Oqa! dobro znamo, No moqno verjemo, Da svet, no vse, kaj mamo, Si s tvoril z’ mudrostjo. Od tebe je izisel Tvoj veqno rojen Sin, No nas odrešit prišel Iz grešnih globoqin. 2. Maria ga dobila Je z' Duha svetega V’ diviqtvi narodila Velela Jezusa. Na clusi no na teli Je on za nas terpel Na tretji deri veseli Se ’z m er tv ih oxivel. 3. V’ nebesa je odisel, Na desni tam sedi, Od ondod bode prišel V’ oblasti veliki; Nam sodbo bode z rek el, Praviune k’ sebi vzel, Zavergel grešne v’ pekel Ker nebo konca meh 4. He z’ vero vedoir damo Edino cirkvo mi Tovarsivo v’ njej imamo Kak telni vodi vsi, Vsili grehov odpusenje S k z mesnikov olilast, No naših tel zim den j e , Naj gremo v’ vepri o past. Pr ip o ray a n j e. 1. Zdaj kruh no vino damo Iz mesnikovih rok, Mo serqne xele mamo, Prosili tebe , Bog ! Naj xive nas na sveti No mertve verne vse V’ neliesa qes prejeti Med tvoje zvulene. 2. Bog! tebi tudi damo Zdaj nase serca vse, No misli, kere mamo, Le vseli ladaj nje ; No moq daj nam, vi(initi Vse, kaj imeti qes , S’ pokoro greh vmoriti. Kak ti nam zapoveš. 3. Vso naso premoxenje, Ves xiveS no telo , Vso glestvo no xivlenje, Vse to naj tvojo ho. Daj nam po tvoji voli Zdaj dex, zdaj suiit[ni xar Naj ho na xitnem poli Dobrote tvoje dar. Svet. 1. Mi qemo vsi popeti Zdaj pesem o Gospod ! Da sveti, sveti, sveti, Si ti Bog sabaot! Vsi sveti te qastijo, Na zemli verni vsi, Le daj, naj te svetijo 8e vsi neverniki. 2. Da bi mi vsi goreli V’ lubezni no na glas, Z’ xreselim sercom peli: Hozana vsaki tjas, Pohvalen, keri pride Skos te med nas poslan, Hozana! re'it ide On ves qloveqji stan. Povzdigavanj e. Nan duh zdaj tebe moli Nazoqni xivi Bog! Ne verxi nas nikoli Is tvojih varnih rok, Kaj mi ne m o r’m o znati, To vera nas vmji, Skoz njo ti hvalo dati Na veke qemo vsi. 2. Boxanstvo je zakrito Pri krixanji bilo , lloveqtvo nam je skrito Zdaj v’ teli Resnemi. _ Ta skrivnost je k’ spomini Terplenja bridkega , _ Skos k ero v’ Bogi Sini Se nam xivlenje da. 3. Zdaj sip'sti du5o mojo Kerv tvoja o Gospod ! Daj meni milost tvojo Ti morje vsili dobroti Kaj tebe nam zakriva , To vzemi, Bog ! od nas , Naj našo serce vxiva Bliseqi tvoj obraz. Box j o Jagne. i. Veselmo se kristjani! En quclex se godi , Zdaj Jezus je med nami, Ne vidimo ga mi. V’ spodobi bruha, vina »Te zdaj v’ altari tam Kerv , meso Boga Sina Nazoqi skrivno nam. 2. Zakrit za nas v’ altari Se znajde Box ji Sin, Vsak ijloveh , mladi, stari, Ima na njem spomin. Da on vsili du s je xiteb, Kak vera nas vmp, No na* ves pridobilek Se greha braniti. 3. Kda homo zapustiti Xe mogli toti svet Nam daj, o Bog! se vxiti Hran dušnih 110 besed; No i[i mi to dobimo, Te smert ne vstrasi nas, Da tak mi vsi xivirno Pri Bogi veijen Tps. 4. O Bog! goretjo hvalo Ti damo vsaki nas, Da se ti je dopalo Prebivati pri nas. Zdaj v’ kruhi zaderxano Je Jezusa Telo Xivlenje nam je dano Razveselenje vso. 5. Pomagaj, naj vqinimo Pokoro pravo vsi, No naj te zadobimo Pred na8o smertjo mi. Bog! daj nam k’ tebi priti Po tvoji milosti jj No tam pri tebi biti V’ nebeškem kralestvL- Konec, i. Odsluxli smo poboxno Zdaj meso tebi Bog ! No prosimo podloxno, Se xegnaj nas ednok. Da bi se le dopali "Vsi z’ našo brumnostjo Bi se zanesti znali, Dosegnuti nebo. ZV Gospod! ti nas obari Na dnes no vsaki ijas , Da kde sovraxnik stari Na kvar ne spravi nas._ Bog! daj brez greha priti Pred tvojo sodbo nam» No veipio zadobiti Nebeško plaqo tam. Druga pesem pri sveti mesi. Pristop. i. Pred tobo , Boxja visokost! Kersanstvo tu kleqi, Oqi, serce, kak je duxnost, Povzdignemo zdaj mi.^ K rez nas, stvoritel! smili se, Mo nam opusti grehe vse; O Bog! is tvoje milosti, Pregrešnih nas,ne zverxi tl Me zverxi ti, Le nas ne zverxi ti. 2. Gospod! tvoj dar zapravil smo, Kak nekda zgublen sin, Zdaj nase duSe v’ grehih so, O xalosten spomin! Oberni pa na nas oqi, _ Kak xalostni smo grešni mi, Oslisaj nase prošnje glas, Drugoi[ o Bog! pomili nas Pomili nas, O Bog ! pomili nas. 3. Da smo mi delo tvojih rok, Podloxni tebi vsi, Pomoq nam slabim daj o Bog' Krez nas se mili ti; Zdaj tebi daruvamo to, No grehov dug povraqamo ; Bog! kervi vrednost velka jei Kak jo tvoj Sin prelejal je Prelejal je Za nas prelejal je. Slava. Vsa hvala bodi tebi Edini trojni Bog! Na zemli no na nebi Od tvojih vsili otrok ; Le tebe, Bog! moliti, Povsodik qemo mi, No tebi hvalni biti Zdaj no na veke vsi Ev an g el j e. Iz boxjih vust ishaja Zdaj Evangeliom Vu serca se zasäja K’ xivlenji vernikom; Bog muder no resniqen Nas sam to vse vuqi. Pri njem bo vsak praviqen, Ker njegov vuk zderxi. Vera. 1. Gospod, stvoritel! s’trepetanjem Spoznava tebe tvoja stvar. No verje z’ xivim pontnvanjom Na tebe, pravi Bog ! vsikdar; 8e Sina, keri je izisel Od tebe, rojen veqno bil, Vtiloveqen z’ Duha k’ nam je prišel, Z’ Divice tpste se rodil. 2. No Jezus prišel je v’ lubezni Nas spravlat k’Bogi na ves qas, Na se je vzel on vsih bolezni Prelejl na krixi kerv za nas. On smert no pekel je premagal, Pri Oqi desnik zdaj sedi, No vse nas enkrat bo prevagal Po tem, kak smo xiveli smi. 3. Se veryem, Boxni Duh nas vixä "V’ kersanski cirkvi verne vsei 5Šo kdo se k’ Bogi rad pertdix3 Od grehov ves opisen je. Ka sodni den se mi zbudimo « Vsih svetih druxha! prosi ti» Išaj dušni mir mi tam dobimo, 3Xo vetpto srepni bomo vsi. Pripora ri a n j e. 1. Zdaj kruh no vino damo Iz mesnikovih rok , No serpne xele mamo Prositi tebe Bog! Naj xive nas na sveti No mertve verne vse X'’ nebesa pes prijeti Med tvoje zvolene. 2. Bog! tebi tudi damo Zdaj nase serca vse, No misli, kere mamo, Le vseli ladaj nje, No moi[ daj nam vriniti Vse, kaj imeti qe$, S’ pokoro greh vmoriti, Kak ti nam zapoveš. Svet. Pej sveti, sveti, sveti, Je Bog no nas Gospod Pej z’ angelomi, sveti Si ti Bog Sabaot! V’ nebesah no na zemli Naj tebi slava je, Od nas vso hvalo jemli Zdaj no na veke vse. 2. Veseli vkup zdaj pejmo Is cele duše vsi,. No blagoslav spovejmo Gospodi našemi: Hozana na višinah, Bog naj pohvalen je, Po zemle vsih krajinah, Na veijne t[ase vse. Povzdigovanje. 1. Pogleda] Oqa z1 visokosti S’ pomilenjom na nas altar Yu tvojem Sini po duxnosti Ti damo zdaj prijeten dar. Mi tebe molimo skoz njega Ponavlitj v’ mesi no na glas Spomin terplenja njegovega. Kak je skos smert odkupil nas* 2. On našo slabost vso zdaj nosi Naj v’ duši ipsti bomo mi, Pri svojem oqi za nas prosi Naj veqno z’ njim xivimo vsi* O Jezus ! daj nam poxelenje, Nas slabe’vsikdar krepi ti, Naj tvoja kerv ino terplenje Za nas se nikdar ne zgubi. CK' B oxjo Ja gne. i. Zdaj tnesa razodeva No verne nas vuqi, Pa Da Jezus kerv preleva Za nas vse omedli. No tak skos smert pozabi Nam nase grehe vse_, No v’ nebo nas povabi Pokorne vernike. Zavxivanje. Gospod! jas sem ne vreden, Da mi pod streho greS Povej pa govor eden, No vreden bom , kak t[eS , Vu duhi te prijeti Is serca zdaj xelim, Daj duše xenih sveti, Naj milost jas dobim. Konec. Zdaj jagne je zaklano, Dokonqan ofer tam, Z’ altara v’ nebo dano Je jagne Jezus sam^ Bog! naj ti smo prijeti No z’ morja tvojh dobrot Skos toti ofer sveti Porosi nas Gospod! 16 ä’ x egn L i. Vredno qast mi zdaj le dajmo Toti velki skrivnosti; V’ novi zakon se podajmo, Stari je dokonqani! Kaj ne prememo z’ rokami, Kaj z’ oqmi ne vidimo, Vidimo — Vidimo po veri c’lo. 2. Oqo v’ nebi hvalmo glasno S’ Sinom njegovim mi vsi; Tak obadva zvesto qastmo, Kak nebeški angelci: Glihno hvalo tudi dajmo Duhi, ker od veqnosti Gre iz njuj — Gre iz njuj, nas posveti! Tretja pesem pri sveti mesi. /{’ z ai[et k i. Pred stolom tvoje milosti Kristjanstvo tu klei|i; No tebe, Bog! v’ ponixnosti Svojga serca nasti. Ah! bodi Bog nam smileni! Da smo krez grehe xalostni. Oslisaj Bog nas grešnike; Nam skaxi tvojo snidenje. Nam smilenje, Nam skaxi smilenje. ^ Gloria (qast). Vso i[ast smo duxni dati Mi tebi veqni Bog; 9i sreqo, mir zderxati Mi nemo ’s tvojih rok. Vso hvalo vsi ti damo Edini smilen Bog! Da bos ti nas, mi znamo, Odrešil iz nedlog. 16 * < 364 K' Ev ang elj L Besedo oznanuje» Kam tvojo veqni Bog, Kas z’ gnadami daruje» Is tvojih milnih rok. Le daj, da vsi zderximo Mi tvoje navuke, Ko vsikdar te qastimo: Kak na»a duxnost je. K’ v er L Mi tebe zdaj Gospod mogoipu Kevolne stvari spoznamo ! No verjemo, da si mogoqni Povsodi, kam mi pridemo: Mi verjemo na tvoj’ga Sina, Ker je spoqet od Duha bil, No se s’ qloveqtvom te zedma, Kda se z’ Divice je rodil« K' ofranji. I, Gospod! zdaj ofer vzemi Iz mesnikovih rok, Dodeli moij ti njemi, Da resi nas ’z nedlog V’ spodobi kruha, vina, Ki ofra se za nas, Mo vidli tvoj’ga Sina O Bog! krez mali ijas. 2. Le toti dar Bog vzemi Po tvoji milosti Za nas, ker je med vsemi Naj vekse vrednosti. To je tvoj Sin lubleni, Ker ofrä se za nas; O vzemi Bog nas k’ njemi V’ nebo na veijni i{as ! Sankt us (svet). 1. O sveti, sveti, sveti Si ti Bog nas Gospod! Ti si naj bole sveti Gospod Bog Sabaot! Vso ijast mi tebi damo Po naši slabosti; O naj spoznati znamo. Kak qasti vreden si! 2. Kak angeli vsi da]o Vso qast no hvalo ti; Kak tu ludje te majo V’ naj veksi ijasti vsi. Kak dnin tam veseli, V’ neb e s ah pojejo ; Tak smo na. zemli hteli Ti hvalo peti vso. Po pozdigavanji. i. Poglej o Bog iz visokosti! P im milosti ta na oltar; Mi damo zdaj ti po duxnosti Za ofer naj svetesi dar: Ker dar je sam tvoj Sin edini; On prišel je, da tudi mi . Skoz njeg’vo smert bli boxji s11''’ Pa v’ nebo k’ ujemi prišli h*1 On se za nas je sam gorofra » Za nas no druge vse llldl’ . Za nas je vse on plovek p° ’ Pa vetino bi xiveli mi. O Jezus ti nas v’ gnado vzemi! V’ slabosti nam pomagaj ti, Daj nam, da mo enkrat ze vsemi Te vidli v’ nebi angeli. Jagne boxjo. Poglejte boxjo jagne : Kak toi[i svojo kri. Kak svojo glavo nagne , Za nas zdaj omedli! Sin boxji grehe jemle Od celega sveta; Vse stane cele zemle Z’ lubeznoj on obda. 7i’ obrejuvanji. Gospod! jas ne sem vreden Zdaj tebe vxivati; Pa silno sem potreben Se s’ toboj spixati; Zdaj v’ dahi te prejeti Is serca jas xelim; Daj Jezus moj presveti! Da gnado zadobim. Po obrejuvanji. Zdaj jagne je zaklano, Dokonnan ofer je; Nam je na znanje dano, Da Bog nas hibi vse. Le v’ tvoji nas obderxi Lubezni ti o Bog! Nikdar nas ne zaverxi Nevolnih nas otrok! Pesem od naj svetesega oltarskega sakramenta. K* -v e g n i. i. Pridte , hvalte Jezusa , Našega zveliuara "V’ naj sveteSem sakramenti Resnega tela ! 2. Jezusa tu vidimo , V’ k rubi ga mi molimo ; On p ved hudim vsem nas varje s rji ga lubimo. 3. Hvalen bodi Jezus nas, Ti v’ nedlogi trost nam das ; V’ gladi, vojski no pomori Varvati nas zna«. 16 ** 4. Xegnaj nas o vet]ni Bog! Daj dolirote ’s tvojih rob Nam, no nas ti ne zapusti. Tvojih vseh otrok! 5. Pravo nam pokoro daj. Grehe nam odpusti zdaj ; Vero, vupanje, lubezen Nam na veke daj ! Pesem od naj svetesega oltarskega sakramenta per molitvi skos stirdeset vur. Pridte sem kristjani vsi Pred oltar, no inolte vi (Jezusa v’ spodobi kruha! Ker je xegnani.) 2. Jezus tu nazori je , Nas v’ molitvi slisa vse , (^i ga prosimo ponixno Za velikan j e.) 3. Hvalen bodi Jezus ti! * V’ slabosti na$ trostar si; (rIi vsi k’ tebi mi beximo , Smo v’ obranbi vsi.) 4. Xegen daj nam ti o Boš! ’S tvojih milostivnih rok ; (Nas nikdar ti ne zapusti Tvojih nas otrok!) 5. Da; serce nam zgrivano , Zbrisi dol pregreho vso , (Vero , vupanje , lubezen Daj poterdeno.) 6. 'last no hvalo damo ti, Naj sveteSem Jezusi! (Ker se znajdeš v’ sakramenti Tu presvetemi.) 7- Ti duxnost smo vipnili, Vandranje dokonqali; (O te daj, da bomo k’ tebi Jezus v’ nebo sli.) K’ p r e d g i. V’ Otjeti, Sini, Duhi vsa Mnoxina zdaj xelimo, Naj našega vuqitela Se navuk navuqimo. Zato pred Bogom reqmo vsi Zdaj Amen, no ga prosmo Za pomoq, kak Jezus nas vuq No krepost v’ sebi nosmo. 2. Bog Oqa! ker si v’ nebesah , Ime tvojo qasteno Od nas naj bo ob vsili vekah Is serca posveqeno. . Bog! sreqo daj ti grešniki V’ kralestvo tvojo priti, _ Ker zdaj s’ pokoro greh mori No qe zveliqan biti. 3. Nebeški duhi na tvoj glas Hitijo vse vqiniti, No tak naredi tudi nas Pokorne tebi biti. Duhovni kruh naj nas redi Naj tebi Bog! xivlmo; No kaj nas xivot oxivi Daj Bog, naj zadobimo. 4. Odpusti nam Bog grehe vse Kda njih se spokorimo , No daj, naj duxnikom duge Pozabiti xelimo. Kda koli nas vloviti -qe Skusavavec nesramen, Odreši ti o Bog! nas te Od vsega zlega. Amen. K’ x e g n i. Xegnaj Jezus! lustvo tvojo, Ki pred tohoj tu kleip , Ino vso dobroto tvojo Le od tebe zadobi. Ti naj bolsa «pixa si, Kera dušo oxivi; Tebe vredno k’ sebi vzeti Moremo si vsi xeleti. 2. Jezusa v’ spodobi kruha Tu zdaj mi ijastuno vsi, Kruh mi vidimo ne Duha, O skrivnost kak velka si. Grešnike omeip ti. Da do se spokorili ? S' tvojo j spixoj nje nahrani Te, kda ’s sveta do pozvani. 3. Ti si mogel mantran biti, qi si nas odvesti htel, 3/6 Daj tvoj xegen zadohiti Vsakem , ker hi rad ga mel; Bodi v’ naši smerti nam , Jezus ti k’ pomoqi sam ! Daj nam k’ tebi v’ nebo priti ISo se s’ toboj veseliti! V’ totih knixicah se najde. K. ^omoTji za branje ali štetje BcseSe, bere ene sorte ali fele reqi pomenijo^ ♦ Navuli za gorstajanje . .Interna molitva . Pri deli • * * Pri jedi K da vura bije Po vqinjenem grehi • Ob naši skušnjave Vencrni navuki no molitve Juterna molitva za nedelo Predga Vcuerni navuk • • Molitveno obudcnjc za nedelo Gospodna molitva . Stran III V IX 15 16 2Z 23 23 24 24 23 3o 33 87 38 Molitva lubezni . Sveta mesa . Rasloxenjc svete meso 5o 57 58 Mesne molitve. Za mladeniče no deklini Za 'sluxevne . , . • Za pokornikc .... Advcntska poboxnost, ali per-pravlanje k’ prihodi Jezusa Kristusa . . . • Mesne molitve ob ipasi rojstva Kristusovega ino do sve^ence K’ Jezusi , Marii no Joxefi . Premislavanje pri sveti mevi ter-plcnja ino smerti Jezusove, v’ posti . . Sveti krixni pot . . , Vclkonoijna poboxnost Jezus Kristus v’ nebesah Za finkuvte no dneve apostolov. Zvanje svetega Duha . Ponovlenje kerstne oblube Na den boxjega Tela Na den letnega cirkvencga xcg-nanja . . . • Molitva, kda v’ cirkvo prideš • K’ molitvi Jezusa Kristusa pcr vunpostavlenji svetega ol- 6o 94 in 127 i3« i37 140 158 170 174 178 183 184 187 1()' 191 tarskega sakramcnta, ah tu (h za molitve per svetihmevah Vera, V up an j e, hibe z en, griv in g< ino dobrp naprcjvzetje • Vastenje Marie, na yixo angelskega pozdvavlenja. • * Masten j e Marie, na vixo lamc-taiiskc litanije • • Molitva k' Marii, za obvarvanje neduxnosti • " Na qast svetih angelov _ If svetemi angeli varuhi Na mojega angela varuha • Mastenje svetnikov _• • " Molitva per sveti mesi za mertve Zahvalni spomin na pokojne Starše, dobrotnike, no perja- Ilasnovitno spomnenjc na smert er mertvcqki kapeli na per bri itofi Criviii-a krez male aii odpust-live grehe • . • „• Perpravlanjc k’ obrejuvanji Molitva pred obrejuvanjom Po obrejuvanji . • , ■ • Molitva k’ Jezusi za naj vekso dobroto • • • k)6 2 10 218 221 224 226 22<) 231 232 238 200 232 255 267 2:4 284 286 28f) Hasnovitni navtiki/no opominjanja. Za mladost poprek . , . jj07 Posebno za mladenine . . ^1J Za deklini ..... 3|* Za sine no ncri .... Za sluievne .... 33o Sledni navuk duhovnega varuha za mladost .... 3't2 Cirkvene pesmi. Perva pesom per sveti mesi Druga ...... Tretja ...... Pesem od naj svetesega oltars-kega sakramenta Pesem od naj svetesega oltars-hega sakramenta per molitvi skos stirdeset vur K’ predgi . . IV xegni , . . • * 344 355 363 369 371 373 375 Stisk ino papir is tiskarije ino^papi^nj pokojnega Andreja Lajkama v Gia c V Radgoni pri Alojz j i Waicingeri knigari zvezanih lastnih knig predaja po sreberni ceni. Duhovni varuh vala od 20 lir., do 1 rajniv. Dainko, svetega pisma šgodbe is starega sakona. 1821 , vala 8 hr- ... - Kmet Izidor s* svopim ?trok, mo ludmi, ali pnpodobni navukt dobrih starsov za svoje otroke ino podloxne. 1824 , v?la ‘ — Svetega pisma zgodbe is stareg ino novega zakona drugokrat na svetlo dane. 1826, vala 24 kr. __ Sto cirkvenih ino drugih pobočnih pesmi med katolslumi kristjani slovenskega naroda na bta-jarskem. 1828, vala 20 kr. — Opravilo svete me se , spovedne ino druge prilizne molitbe za katolske kristjane drugokrat na svetlo dano. 1829, vala 3o kr. — __ MoŠbe" za katolske kersenike vjutro, veijer, pri sveti mesi, k* spovedi, na dosegnenje presvetega resnega Tela, vsaki den v* tjedni ino drugih prilikah. 1829, vala 3o kr. Dainlto, Sveti krixni pot, ali hridko ter-- plenje ino smert natfega Gospoda i Jezu Krista na serqno premisla-vanje, ino poboxnost za katolske kristjane. 1829, vala 12 kr. — Boxja sluxba kerxanske mladosti po jutrah ino veqerah , pri sveti mesi, k’ spovedi ino dosegnenji pt-esvetcga resnega Tela, I 'li vu nekih drugih priloxnostah s’ pri' stavlcnjom eirkvenih pesmi. iti3o, vala i5 kr. — Veliki katekizem, to je, kniga kersansko - katolskega navuka v’ pitanjah ino odgovorih drugokrat na svetlo dana. i833, vala 24 kr. — Listi ino Evangelji na vse nede-le, Svetke ino imenitnese dneve celega kcrsansko-katolskcga cirk-venega leta stertokrat na' svetlo doni. i833, vala 36 kr. — 1 rajni» 12 kr. — Knixica poboxnosti za mlade ino dorasenc kristjane stertokrat na svetlo dana. i833, vala i5 kr. — Sto ino petdeset posvetnih pes* mi, ino dvesto vgajnk med slovenskim narodom na Stajarskem. 1827, vala 4o kr. — Abecedna knixica na hitro mo lehko podvuqenje slovenskega branja tretjokrat na svetlo dana. i833, vala 6 kr. Rixncr, katolvlia mcwna Imixica z tlru-eimi molitvami skoz den mo k spovedi drugokrat na svetlo dana. i83i, vala 6 ki% Zvezane knige za Slovence na Vogerskem. Kratka summa velikega katekizmussa. Sveti Evangycliomi na vfze nedele i fzvetesnve dni i. t. d. 20 kr. Sztaroga, i nouvoga testamentemma fzvete historie kratka summa. 22 kr. Kniga molitvena. 20 kr. — 1 rajntf. SzlovenCzki Silabikar. 6 kr. V’ nareqenemi knigisi so tudi zvezane knige dobiti. ^tie^ur^oUlmmmeneren Kemit-nifs für Slovcnen, 8. 344 beiten stark. i8i4i 1 1.01llr•. . _ Yu sili pomoq na xivlenja revenje, zadušenih, vtoplcnih , zmerzne-nih, obešenih, zadavlemh, ojade-nih, (zagiftanih) ino od bliska pobitih. 6 kr. Dainlio, Helarstvo, ali celo novi, kratki» popunnavuk ijdnc rcje.ii'3i, 'Mkr. Rixner, JJabirki za mlade kristjane : ali navuki, zgodbice, pesmi, prislovi i. t. d. 1828, 7 kr. ., Herf, Pad no z die qloveka V sedmih postnih predgak k’ obudenji grešnika na pokoro. i83'2, 20 kr. Krempl, Branje od tih v’ kmetizkke ka-lendre postavlenih ino nekerih drugih svetnikov. 1833, 4^ kr. . Murko’s theoretisch - practische slowenische Sprachlehre für Deutsche-i832, 1 rajniv. — Slovenfko-nemfliki in nemfhkb-flovenfki rozhni befednik. i833» 4 rajnitf. V, : -T ik,5SI?