SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“ Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za oznanila se plačuje od navadne vcr-poli in velja za colo leto 'S gld., za pol ||| stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr. III 14 kr., trikrat 18 kr. Štev. 14. V Mariboru 20. julija 1877. Letnik V. O tiskanih solskih poročilih. Pridnost je vredua aii pohvale, darila ali plačila. Pridne otroke naj učitelj na katerikoli način odlikuje. Za tako odlikovanje se ponuja večkrat med šolskim letom prilični čas. Naj-priličneje pa je marljive otroke konec šolsKega leta odlikovati pred drugimi manj priduimi in lenimi učenci, kar je pervim v spodbudo k bodočemu verlemu napredovanju, a poslednjim opominjaj na poboljšanje. V prejšnjih časih so se odlikovali verli učenci z darili, obstoječimi iz primernih knjig. Darila v tej uradni obliki so zdaj koncem šolskega leta, ob priliki sve-čauostnega javnega izpraševanja prepovedana; tudi so te pre-skušnje bolj na redkih šolah v navadi. Pogostoma se vpeljujejo koncem šolskega leta nekake šolske veselice, pri katerih otroci deklamujejo, pojejo, telovadijo in igrajo se; daje se jim tudi kaj jedi in pijače; to posleduje pri obilni množini otrok navadno precej stane. Vse to odlikovanje šolske mladine je hvale vredno, zlasti ako se pri takih prilikah posebno izverstni učenci na katerikoli način še posebno od druzih nekako povzdignejo. Velik pomen pa imajo v šolskem življenji tiskana letna šolska poročila. Taka poročila so vpeljana že od nekdaj po srednjih šolah, po učiteljiščih, a tudi čveterorazredue narodne šole jih imajo že veliko let. Da so jih v poslednjem času nekje (n. pr. v Ljubljani) opustili, je to malo previdno, a obderžalo so jih še skoro vse čveterorazrednice po Slovenskem, osobito na Kranjskem, da ne govorim o druzih deželah. Kakošne koristi so taka poročila? Pred vsem je velike vrednosti dober spis na čelu poročila, naj si je spisan za stariŠe, za mladino, ali za ljudstvo mlado in staro v obče. Drugič so važne šolske novice o dotični šoli, o učiteljstvu, mogočnih premembah, o notranji uredbi šolstva, o uspehih pri posameznih predmetih, n, pr. pri sadjereji, Čebelarstvu, sviloreji itd. Najvažnejši je pa zadnji oddelek takega poročila, namreč ,,razredba šolske mladine11; kajti zanima ne samo šolske otroke, ampak tudi stariše njihove. Tu bere otrok pervikrat svoje ime tiskano, kar si v veliko čast šteje, zlasti ako bere na odličnem mestu. V tej razredbi so otroci razredeni po tem, ali so „prav dobro11 napredovali, ali „dobro“, ali „srednje11 ali pa „slabo11. Tudi se jih lehko tako razversti, kakor se bolj vjema z novimi načerti. Naj-pervo se n. pr. navedejo taki otroci, ki prestopijo v ,,višji razred11 (med temi se prav izverstni lehko najpervo zabilježijo), potem taki, ki ostanejo v višjem oddelku, nadalje taki, ki prestopijo iz nižjega oddelka v višjega, a naposled taki, ki ostanejo radi nenapredovanja v nižjem oddelku itd. Da se izda tako poročilo, treba dveh reči: 1. primernega spisa, 2. nekoliko novcev. Za primerni članek je marsikateri v zadregi, a za denar ne manj. Denar bi se vendar nabral še n. pr., da da v ta namen krajni šolski svet nekaj, nekaj domoljubi in šolski prijatelji, in ako še kaj manjka, naj dajo oni stariši otrok po mali znesek (3—5 kr.), kateri tako poročilo imeti hočejo. Marljivim učencem in siromačkim naj se pa poročilo na vsak način podari. — Vendar pa tako poročilo, ako se za vsako šolo posebej tiska — precej velja, od 25—50 gld.; ako se pa za več šol skupaj tiska, pride na vsako šolo samo 5—10 gld.; kakor n. pr. lani pri poročilu šol v ljutomerskem okraju. Jako malo pa bi stalo tako poročilo, ako bi so n. pr. en in isti spis priložil k poročilom večjega števila šol, in da bi se samo imenik učencev in druge šolske novice posebej tiskale. Za taki uvodni članek k šolskim poročilom bi bil morebiti primeren spis „K r a t e k pregled domače z g o d o v i n e t. j. slovenskih pokrajin11, katerega prihodnjič priobčimo. Ako bi katera šola, bodisi tudi enorazrednica (za vsako šolo se namreč tiskana šolska poročila primerna) hotela letos imeti šolsko poročilo in sicer s tem spisom na čelu, naj izvoli pisati podpisanemu uredništvu, potem poslati šolske novice in r a z r e d b o u č e n c e v svoje šole ter povedati, koliko iztisov bi se potrebovalo. Za kacih 100 iztisov bi bilo morebiti 8—10 gld. plačati, pa podpisano uredništvo bivše preskerbelo: tisk, popravek in vezanje. Koliko otrok (v tem slučaju 100) bi se razveselilo za majhen denar s tiskano knjižico, v katerej bi marsikdo čital pervikrat svoje tiskano ime (in morda na odličnem mestu)! Da bi se dobilo z dobro voljo v tak dober namen pri šolskih prijateljih toliko novcev, ni dvombe! Prevdarito, gospodje učitelji, in pišite potem „Slov. učitelju11. »Učitelj Dobrašini* Podučila povest Slovencem. Po hervatskem izvirniku od J. 'Pruskega posnel Ivan Lapajne. (Dalje.) Posebno jo to pri nas obžalovati, da so tergovci, obert-niki, kerčmarji, rokodelci večinoma tujci, namreč Nemci, Lahi in kar je največje zlo — judje. Naši domači ljudje se premalo lotijo tergovstva in rokodelstva. Temu je kriv bil sam slovenski naš kmet. On je dosedaj za svoje sinove poznal skoro le dva stanova: kmetiškega in gospodskega Dajte tudi svoje sinove učit rokodelstva, obertništva in tergovstva! Ali ni zameriti našemu kerčmarju, da pri nakupovanji viua po Dolenjskem več potroši, nego iznaša ves dobiček, kedar vino potoči? Ali ni obžalovati, da stori s tem ženo in hčer nesrečno? Kdor ne gospodari dobro, škoduje tudi vsemu narodu. Kedar je slaba letina, kedar človek zboli, je dobro imeti prihranjene novce. Nek prigovor veli: ,,Bcle novce treba hraniti za Černe dni". Praznujte letos božične praznike brez vina. Kerčmar Vodopivec vam letos vina ne more več upati, ker se je sam zadolžil. Tako je Dobrašin končal prekoristni nauk. Divjakovčani so se molčč domu vernili, a kerčmarja so Dobrašinove besede kakor želo zbodie v serce, nevoljno in gerdo pogleda Dobrašiua rekoč: „Kaj pridigujete, saj niste fajmošter“? Za tem odide kerčmar iz sobe in ljut od jeze zalaputi za seboj duri. Uboga Jelica je vse to v stianski sobi poslušala, stopila zdaj k samemu učitelju ter mu s solznimi očmi zašepetala: „Bog vam plati!" , „Bog daj, da bi bilo v vašo korist", od verne Dobrašin, in pristavi še: „A bojim se, da je že prekasuo". V slovo jej poda pervikrat roko ter odide domu, da se v knjigah razvedri od tega prizora, ki mu je globoko v serce segel. Stari učitelj v Starem tergu. Nekaj ur od Divjakovca, od te osamljene vasi je bil Stari terg. To ime ni zaslužil zastonj. Ne samo to, da je Stari terg v istini že star terg, ampak tudi zastarele navade, zastareli ljudje, ki tu bivajo, dajejo mu obraz starosti. Nečemo se toda brigati n. pr. za starega ,,purgelmajstra“ ali za drugo Staroterške ,,purgerje“, hočemo le starega „šol-maštra" omenjati. Pa tudi za njega bi se ne brigali, ako bi ne bil nič v zvezi s povestjo o Dobrašinu. Stari učitelj v Starem tergu je bil kacih 50 let star, a na njegovem zarudelem obrazu in nekoliko sivih lasih mu je bilo skoraj se več let čitati. Zvali so ga Wohlauf (slovenski bi mu rekli ,,Dobrovoljce"), menda se je tudi tako pisal. Od kod je došel in kdaj je došel v Stari terg, kakošen rojak je bil, tega nihče ni znal, morebiti sam ne. Mož, da ne rečemo možicelj, nosil je nekako černo dolgo suknjo in visoki klobuk (ni bila pa njegova oprava nikoli prav nova videti). Poznal je vsakega v tergu, a vsak je njega poznal. Najbolj znan je pa bil med vinskimi bratci po kerč-mah, katerih je v Starem tergu trikrat preveč bilo. V kerčmah ga mogel najti, kedar si ga hotel. Kakošna pa je bila nje- gora sola? Dopoldne so ,,bubštabirali“, popoludne so ,,vor-šrifta“ prepisovali. Drug dan so spet „ajnmalajns“ mlatili, a bolj odrasli so morebiti iz ,,lesebuha“ brali. Vse to je bilo, kakor se razumi, v nemščini; kajti šolmašter Woblauf je svojim vinskim bratcem razlagal, „tajč“ je potreben, „kranjsk“ se otroci od starišev naučč. Woblauf je slišal, da je v Divjakovcu nova sola in nov mlad učitelj, ki vse po novem uči. Pervič mu že ni bilo po volji, da delajo v tem samotnem kraju šolo, rekoč, Divjakovčani se ne bodo nikoli zmodrovali, ako tudi deset učiteljev dobč. V drugo se je pa še bolj zaničljivo krohotal, ko je čul, da Do- brašin lepo, ali kakor jo on rekel, novo slovenščino razlaga, da ne uči „buhštabirat“ in „ajnmalajnsa“, in da kmetom in deci celo kmetijstvo razlaga. Kaj bode mlad gosposk človek stare kmete kmetovati učil? Vsaj ne zna coprati, da bi točo zabranjeval, moliti pa tudi ne zna tako, da bi ljudem dobro letina izprosil. Ha, ha! Tako je star učitelj Wohlauf navadno v kerčmah zaničeval verlega učitelja Dobrašina in potem zakrožil: „En glažek, al’ pa dva, sej birt še kredo ima“. Tudi Divjakovčani so zahajali v Stari terg, da so ondi kaj kupovali, in večkrat se je dogodilo, da so prišli v dotiko z Wohlaufom, ki jim je take in enake o verlem Dobrašinu kvasil, ne pomislivši, „d a kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo p a d e“. Ženska radovednost. Prišel je tretji božič, ki ga Dobrašin v Divjakovcu praznuje. Otroke je naučil — bil je namreč tudi orgljaveo — da so mu lepo v cerkvi pevali. Otroci so že doma pripovedali o lepih Dobrašinovili naukih, bili so sami čedni, ubogljivi in prav pridni. Naučili so sc vsemu dobremu, čertili so laž in tatvino, lenobo in nemarnost ter živeli v lepem prijateljstvu. Znali so čislati že svoj materinski jezik in videli veliko lepega povedati o naši ožji domovini slovenski in o naši občni domovini avstrijski. Kedar bodo ti otroci dorastli, bodo pravi domoljubi in poštenjaki. Opazovali so to tudi nekateri stariši, posebno matere in hvalile učitelja. Omenjalo so pa tudi njegove nčenkc, kerčmar-jeve Jelice, ki je bila iz pomehkuženega dekleta prav marljiva in modra deklica postala. Ni druge, tako so vaščanke govorile, katero bi učitelj vzel. Pa saj ga je tudi vredna, in on nje. Zavidjale jej menda niso, a vendar bi bile rade znale, ali si jo je že izprosil pri stariših in ali bodo že v kratkem poroka. Čudno jim je bilo, da Dobrašin le o poludne zahaja v kerčmo, a drugače se z Jelico nikjer ne shaja, lladi tega se dogovorč tri tovarišice, da gredb drugi božični praznik kerč-marjeve obiskat, in to hitro popoludne, da dobč še Dobrašina pri mizi. Kerčmarja samega ni bilo doma, šel je bil prijatelja v bližnjo vas obiskat, ker se mu doma poleg vedno treznega Dobrašina ni ljubilo piti. Ženske najdejo res Dobrašina, kerč-marico in Jelico še pri mizi. Ni se moglo reči, da bi ta trojica baš vesela bila, marveč je bila kerčmarica nekako otožna. Vendar so bile obiskovalke zel6 prijazno sprejete. Jelica jim je stole primaknila in jim orehove potice ponudila. Ko so si malo založile, začele so popraševati: „To je gotovo Jelica naredila? Od koga ste se naučili? „Od župnikove kuharice11, odgovori Jelica. „Prav dobra potica1', pristavi druga ženska, „ali se vam ne ljubi, gospod učitelj?" ,,Predobra je za me; pa nimam časa iti daleč na sprehod, da bi dobro prebavil taka jedila." Tako odverne učitelj. „Da se vam ljubi vedno sedeti in učiti se!" pristavi tretja. „To je moja dolžnost", odgovori Dobrašin. ,,Vsaj je drugim", prične perva, „to in ono tudi dolžnost, pa jo zanemarijo; zakaj ste pa vi tako neumorni in premarljivi?" „Povcdati vam hočem resnico. Zato, ker ljubim svojo domovi no in želim njen napredek", reče učitelj. Ženske ga niso razumele, kaj hoče s tem reči, in naprosili so ga, da jim to razloži. Ker se mu danes, ko je bil praznik, ni tako domu mudilo, ustregel jim je ter začel pripovedovati, kako smo Slovenci premalo omikani še, kako premalo čislamo svojo domovino, svoj jezik, kako premalo skerbimo za večje premoženje. V vseli teh zadevah, rekel je Dobrašin, moramo se poboljšati, posebno našo mladino moramo napeljevati na to, da bode ljubila domačo hišo in domovino in jezik svoj, da bode marljiva, poštena in varčna. In učitelj, kateri hoče v tem smislu mladino vterditi, mora sam veliko znati, mora se sam uajpervo potruditi in premisliti, kako bode vse to mladini v prav razumljivem jeziku dopovedal. Vaščauke so pozorno poslušale modre učiteljeve besede. Ko je končal, pristavala je jedna: ,,Vsaka vaših besed je zlata vredna". A druga je pridjala: „Zakaj pa, gospod učitelj, pri toliki modrosti in obilih naukih tako samotarite in se ne vzamete gosposke hčere v zakon?" Posmejaje se odverne učitelj: ,,Ni za-me gosposka hči. Nimam premoženja, a od svoje plače komaj sam životarim. Deklica, za katero bi jaz prosil, morala bi siromašna biti in pomisliti, da se ima pri meni več muk nego prijetnosti nadjati". Pri teli Dobrašinovih besedah je Jelica zarudečela. Nikoli ni še Dobrašin o tem govoril, bi se li ženil, in nikdar ni opomnil, kakošna bi mu morala žena biti. Tudi kerčmarica je bila pri tem nekako iznenadjena, dasiravno je njeno serce že posebne misli gojilo. A še tretja ženska ni mogla v tej zadevi mirovati in pre-derzno popraša: ,.A mi smo že mislile, da je Jelica vaša zaroč-nica?“ Dobrašinu pri teh besedah samemu lica zarudečč, po vsem telesu ga nekov ogenj prešine in zaverue ženskam prav odločno tako le: „Ako ste prave prijateljice tej hiši, ni prav, da pošteni deklici nagajate in jo žalite. Jelica je moja dosedanja učenka, in jaz bi se bil pri Bogu pregrešil, ako bi hotel s pridobitvijo njenega serca njeno srečo na kocko stavljati. Kar sem z Jelico govoril, bil je samo nauk in nič druzega. Ponašam se sicer s svojo verlo učenko, toda če bi bil njeni sreči na poti, in ako je glas po vasi počil, da ljubim Jelico, potem moram še jutri to hišo zapustiti, da ne bodem kriv Jeličinc nesreče." „„Nikakoršcn glas ni počil po vasi““; tako se vse tri tovarišice hitro opravičujejo. ,,A ne dajate vi povoda takemu glasu!" S temi besedami vstane, vzame svoj klobuk in rekoč: ,,Z Bogom" odide k večernicam. lu po večernicah ide, kakor navadno naravnost domu. A ženske se pri kerčmarici hitro izgovarjajo, rekoč, da niso nič hudega mislile in se kmalu poslovile. „Naj te to ne žali", govori mati k hčeri, ko ste bili sami; „vsaj niso nič hudega mislile, in bi se jim nič krivega ne zdelo, ako učitelja vzameš". Toda Jelica materi odverne: ,,Ali zakaj gredč njega žaliti, on se niti ženiti ne namerava". ,,Ali bi ti, dušica, vzela Dobrašina?" popraša jo zopet raajka. „0 tem še mislila nisem, mati! Pa sram me je, o tem govoriti; e saj Dobrašin tudi neče mene." — „Jelica, meni se vidi, da bi tebe za eno leto osorej več ne bilo, ako Dobrašin drugo vzame". Neprevidna mati je s temi besedami v deklici izbudila strašno strast, za kojo niti sama znala ni. Deklici šinejo solze v oči in začne plakati na materinih nedrih. „Ne boj so, Jelica", tolaži jo mati, „vsaj sam Dobrašin ni opazil še, kako si mu po volji. Mislim, da neče druge vzeti. Le umiri se, in zaupaj onemu, od kojega pride vse dobro!' Ali je o tej reči Dobrašin sam kaj mislil in ali je ta ženska radovednost na njega vpljivala, to se na ujem ui opazilo. Pa vsaj tisti, na katerega so vse oči obernene, in kateri je vsej mladini v izgled, ne sme se ovaditi, kedar ga ljudska slabost napade ali kedar ujega samega serce boli. Kocenov zemljepis za narodne šole. Poslovenil Ivan Lapajne. II- Otlclelelr. Zemlja kot bivališče človekovo. (Daljo.) B. Dežele ogerske krone. 32. 0 g o r s k o. 3895 kvadr. milj (2145 Qmiriaui.) in 11,188.000 ljudi, s pripadlim delom vojaško granice s 198'/a kvadr. miljami in 341.000 ljudmi ima skupaj 4094 kvadr. milj in 11.530.000 ljudi. Ogcrsko jc večjidel nižava, dasi je tudi nekaj višavja. Med Moravo in Vago se vlečejo od Požuna proti severo-vzliodu mali Karpati, k tim stopajo ob moravski meji moravski Karpati, na virih Bečve so Beški di. Med Arvo in Poprado je visoka Tatra. Na jugu teh gor je ogersko gorovje in sicer liptovske in fatregore med Vago in Grano, Ni terske gore med Vago in Nitro, potem ogerske rudne gore, ostrovske gore, novogradski hribi. Med Rabo in Blatuim jezerom onkraj Donave je Bakonjski les. Med Hernadom in Bodrogom so vinski tokaj s ki hribi. Visoka Tatra se imenuje pri svojem nadaljevanji vzhodni Beskidi. Na zahodu Oger-skega so razrastki Alp — Litavske gore. K ogerski nižavi spada ravnina na levem bregu Morave, en del dunajske kotline, mala ogerska ravnina med litav-8ki mi gorami in bakonjskim gozdom z dvema velikima donavskima otokoma, — velika ogerska ravnina, ki obsega polovico deželo, in uižavjc ob Savi. V severnem, goratem delu dežele se dobiva mnogo zlata, srebra in kamnene soli, v ravnini ob Tisi soliter, soda in žito, ob hribih raste tu izverstno vino. Razen tega je omeniti konoplja, tobaka, turškega popra (paprike), velikih čred ovac in svinj in velikih čred na pol divjih konj na ogerskih pustah, to je na velikih pustih pašnikih. Po rodu in jeziku je na Ogerskem skoro polovico Madžarov, na severji so Slovaki, na severo-izhodu Rusini, na vzhodu Rurauni, na jugu Serbi in Hervati, na zahodu ob štajerski meji Slovenci. Okoli 1,300.000 je Nemcev po deželi raz-treseuo naseljenih, razen teli tudi nad 400.000 judov in nad 70.000 Ciganov. Navadno se razdeljuje dežela na 4 okrožja ali deželne dele, ki se z ozirom na lego glavnega mesta Pešte na levem bregu Donave imenujejo z besedami ,,tostran1' in „onstran“ Gonave in Tise. Vsa dežela se razun tega na 49 županij (ko-mitatov) iu 5 svobodnih okraj in razdeljuje. 1. Okrožje tostran Donavo: Pesta (200000 lj.), glavno mesto, vsoučelišče. Velikanski most na verige je napeljan čez Donavo v Budo (Ofen, 55.000) in v ravni čorti naprej je dolg tunel (rov) pod budinsko terdnjavo napeljan in veže vzhodni del mesta z zahodnim. Na tordnjavi jo kraljevi grad. Tehnika, toplice. Zahodno od mesta so znane budinsko vinske gorico. Na severni strani je stari Buda. Vacov (13.000 lj.), sedež škofa. Kcčkcmet (42.000 lj.), sredi kečkemetsko goljave. Kaloča (10 000 lj.), sedež nadškofa. Ščavnica (Šemnic, 14000 lj.), zlato- in srebrokopi. Ostrogon ali Gran (13.000 lj.), sedež porvega ogerskega škofa, t. j. pervostolnika ogerskega kraljestva. Nitra (10.000 lj.), sedež škofa. Kremnica, zlato- in srebrokopi. Požun (45.000 lj.), s fabrikami in kupčijo Terno v a (10.000 lj.), vinotoržstvo. Trenčin (4000 lj.), v okolici toplice. Zombor (24.000 lj.). Sobotica (Teresienstadt), kupčija s konji. Novi sad (10.000 lj.), živahna kupčija. 2. Okrožje onstran Donave: Mosonj (Wiesolburg), kupčija z žitom. Sopronj (21.000 lj.), vino-reja, tergovina. Bab (20.000 lj.), sedež škofa, promet na ladijab. Ko mam o (12.0001j.), najmočnejša terdnjava v monarhiji. Stolni Belgrad (23 000 lj.), sedež škofa, nekdaj glavno mesto ogersko. Velika Kaniža (12.000 lj.), žitna kupčija. Vešprim (12.000 lj.), sedež škofa. Szokszard (10.000 lj.), dobra černa vina. Pečuh (24.000 lj.), sedež škofa, v okolici velik pre-mogokop. Mohač (12.000 lj.), znan po kervavi bitki s Turki leta 1526 in 1687. St. Gothard, pobitjo Turkov 1. 1664, 3. Okrožje tostran Tise: Levoč (7000 lj.). Jager (20.000 lj.), bogata nadškofija, lepa stolna cerkev; v okolici izverstna vina. Solnok (14000 lj.), zaloga soli. Košiče (17.000 lj.), sedež škofa. Tokaj, sloveče tokajsko vino. 4. 0 k r o žj e onstran Tise: Siget z veliko zalogo soli. Szathmar-Nemeti (15.000 lj.), sedež škofa. Nadbana, zlato- in srebrokopi. Veliki Varadin (24.000 lj.), sedež rimskega in gerškega škofa. Debrečin (45.000 lj.), sami Madžari, ki so večinoma miljarji (žajfarji), črevljarji in remenarji. Sege l i n (70.000 lj.), ladijedilnice in živahna kupčija. Hod-Moze-Vasarheli (49.000 lj.), pridelovanje tobaka. Arad (32.000 lj.), terdnjava Temesvar (32.000 lj.), sedež škofa, terdnjava. Veliki kraji so: Voršac, Velik Bočkeret, Velika K i k i n d a. V prejšnji vojaški granici: Pančova (13.000 lj.), Bela cerkev, Mehadia, Horkulove toplico. Oršova, terdnjava ob Donavi. 33. Velika kneževina Erdoljska. 998 kvadr. milj (549 kvadr. rairiam.) in 2.115.000 ljudi. Erdeljsko je ob vseli straneh z gorami obdano. Karpati preplezajo deželo s svojimi razrastki na vse strani. Na zahodu so erdoljskc rud o gore. Najvišja gora na Erdeljskcm je Neg vi (8046' = 2548 m.). Ruduinstvo je na Erdeljskem prav bogato; zlasti je mnogo zlata, srebra in soli; mnogo se pridela konoplja, tabaka, koruze in vina; precejšnja je reja bivolov, ovac in konj. Med prebivalci jo največ Rurniiuov, potem Madžarov in Nemcev, Ciganov, judov in Armencev. Kološ (26.000 lj), Maroš-Ujvar, veliki solnati rudnik. Zalatna, Abrudbanja in Vdrčispatak s zlato- in srebrorudniki. Bistrica, živahna kupčija. Maroš-VasarheIy (12.000 lj.), pridolovanjo tabnkč in vina. Braševo (28 000 lj.), pervo erdeljsko fabriško in kupčijsko mesto. Sibinj (20.000 lj.), v lepem kraji, sedeš gorskega nadškofa. 34. Ogersko Primor j o. '/u kvadratne milje in 18.000 ljudi. To je mesto Reka z njegovo okolico. Reka na kvarnerskem zalivu ima 15.000 ljudi. 35. Kraljestvo Horvatsko in Slavonsko. 420'/2 kvadr. milj (229 Q miriain.) in 1,108.000 ljudi. K temu prejšnja her-vatsko-slavonsko vojaška granica s 309 kvadr. milj in 090 000 lj., skupaj 789 ‘/j kvadr. milj in 1,804.000 ljudi. Hervatske gore so izrastki Alp. V hervatskem Primorji je Kras. Na južno-vzhodui kranjski meji so Uskoki (Gorjanci), na štajerski meji so Macel js k e gor e, ki se dalje proti vzhodu vlečejo. Na severji od Zagreba so S1 e m s k e gore, na jugovzhodu Moslovina. Hervatska izdeluje mnogo srednjega vina, Slavonija pa mnogo žita in slivovice in ima najlepše hrastove gozde s svinjskimi čedami. Deželni zbor zboruje v Zagrebu in pošilja nekaj poslancev v ogerski deržavni zbor. Razdeljuje se dežela v 7 županij. Zagreb (24.000 lj.), deželno glavno mesto, sedež nadškofa, živa kupčija z žitom. Karlovec, terdnjava. Sisek na Savi, kupčija z žitom. Varaždin (10.000 lj.), vinstvo. Krapina in Toplice, dobro obiskovano toplice. Osek (17 000 lj.), terdnjava. Požega in Vukovar, kupčija z vinom in tabakora. Djakovar, sedež škofa. 30. Vojaška krajina se je v 15. stoletji začela in je bila ozek kos zemlje, ki je od jadranskega morja do Erdeljskega segala in sicer en del med Hervatskim in Slavonijo, drugi med llervatskim in Kranjskim. V zahodnem delu so gore Velebič in Kapela, dežela je po vsem Kraševina z majhnimi potoki, ki so po kratkem toku pod zemljo zgubljevajo. V vzhodnem delu ob Savi, Donavi in Tisi je veliko močvirje. Prebivalci zahodnega dela so Hervati, vzhodnega pa Serbi, Rumuni, nemški in drugi naselniki. Uprava je bila pred vojaška, kajti vsa krajina je bila na 14 regimentov (polkovinije) razdeljena. Leta 1873. seje pa ta vojaška uprava opustila in krajina se je deloma pod ogersko in hervatsko civilno vlado postavila. Važnejšo kraji so: Bag, svobodno pristanišče; Senj, sedež škofijski; Otočac; Glina; Ogulili; Petrinja; Bel o var; Sv. Juri; Nova Gradiška; Brod; Petrovaradin; močna terdnjava; Karlovci, sedež pravoslavnega patriarha; Zemun [10.000 lj.], terdnjava. Dopisi. Iz Maribora. Naše učiteljsko društvo je imelo svoje zadnje zborovanje v Mariboru dne 5. julija. Gosp. predsednik otvori sejo v nazočnosti 20 udov ob 10. dopoldne, Po kratkem pozdravu preide na dnevni red. Zapisnik zadnje soje se prebere in odobri. — Gosp. prof. Lovitschnigg obravnava „dravsko dolino". — V vvodu nam pove, da namerava govoriti o klimatičnih razmerah dravskega podolja. Podavši nam neko zmedono definicijo obnebja (Klima) pripoveduje, da Drava na Tirolskem izvira, tor spromljena od raznih pogorij skoz Koroško in Štirsko na Ogersko teče, kjer se v Donavo izliva. Od njenih pritokov, ki tako močno na obnebje v „do)ini“ uplivajo (? Urod.), omeni in opiše Glano, Krko, Belo in Muro z Murico. Mura baje (1) na Solnograškom izvira; do Bruka teče proti sevcro-izhodu, tam se oberno na jug, ter bi so gotovo pri Mariboru združila z Dravo, ko bi ji Slov. gorico pota ne zapirlo, silč jo, da krene naravnoč na Ogersko, kjer se — Legrad se mu jo v trenutku zmuznil, se le po daljšem (? Ured.) izhodnem teku ž njo zjedini. Goričani so tudi zvedeli, da so njih kraji krasni in rodovitni. Murica slovi po svojem romantično-skalo-vitem obrežji. Končno nam jo čital, koliko lepili, deževnih, nevihtnih dnevov so poprok na leto računi; kedaj cvele tors, kedaj so žanje in bere, kar jo vse posnel iz programa mariborske gimnazije, v kojemje v svojem času pokojni g. Essl svoja opazovanja, specijelno mariborsko okolico objavil. V občo ima, pravi prot., Spodnjoštirsko prav prijetno obnebje, in da si jo na Zgornjcštirskom več oborti in prometa, radi prebogatih rudnikov, smemo vendar tudi mi upanje gojiti, da stopimo enkrat v častno versto naših zgornjih sosodov. (Kako to misli, učeni (?) profesor? Ur.) Za njim govori g. Moge o „pazljivosti“. Navedel in razlagal je do-tična pedagogična načela, kazavši, kaj vse pazljivost vzderžuje in pospešuje in kaj ji škoduje. O vprašanji, li smejo učila dan na dan učencem na pogled izpostavljena biti, se jo vsoobčno pripoznalo, da to le k nepazljivosti in raztresenosti napeljuje. Reči postanejo prenavadno, zgubijo vso zanimivost pri otrocih, tor so še močno poškodujejo. Zato bi se naj učila še le takrat nekoliko dni ali tednov razobešala, kedar so je dotični predmet že obravnaval; potem pa se naj zopet odstranijo. Jako neprijeten utis pa naredi na človeka učilnica, ktera je celo leto nalik podobarnici z raznimi slikami poobešona, — Za odposlanca k štirsk. učitelj, zvezi sta bila izvoljena gg. Koprivnik in Praprotnik. Iz Vojnika. Dne 5. julija imelo je „eeljsko učiteljsko društvo" v celjskej dekliškej učilnici svoj redni občni zbor. Udeležilo so ga je 21 udov. Zapisnik zadnjega selivnega shoda v Žaveu se prečita in brez ugovora odobri. Gosp. J. Weiss poroča v daljšem jodornatom govoru o „starih in novih računskih m o to d ah" nekako tako-lo: Akopram vsi poti v Ilim peljejo, vendar naj si učitelj prizadeva pri računanju (kakor pri vsakem drugem predmetu) najkrajšo in najprimernejšo pot ukreniti. — Kakor pri vseh strokah, bilo so tudi pri računanju v starem veku prav neprimerne (primitivne) metode. Gledalo so jo najbolj na računanje na pamet. (Pa kako bi z rimskimi številkami, koje izključljivo so tedaj v poslu rabili, drugače biti zamoglo!) — Stoperv v 16. stoletju začele so so arabske številko splošno rabiti. Sedaj začela se je za pismeno računanje nova doba. Glavnega reformatorja spoznamo v okolo 1525. leta živečem Adam Riese-ju. — Navada je bila, ka se je skoro za vsaki posamezni računski slučaj posebno pravilo — navadno v poetičnej obliki — napravilo. Gosp. poročevalec čita nam nekaj takih računskih pravil v verzih. Bilo jo potem takem računanje le reč spomina, misliti zraven ni j bilo treba. Učitelj povedal je učencem samo pravilo in oni so se po njem ravnali, ne vedč zakaj in jo li res prav; dasi je glavno pravilo vsacega razumnega učenja to, da no zadostuje, da učitelj učencem samo resnico pove, nego učenci morajo tudi znati, daje to resnica. Spomcnuta metoda trajala ju do začetka tega stoletja. Tedaj postavili so si drugo geslo, glasečo se: Pri računanji naj so le mišljenje vadi. — Glavni zastopnik le-tč ideje bil je Pestalozzi in potem njegovi učenci. Dandanašnji smo v že tako daleč dospeli (in za to gre posebna hvala našemu slavnemu rojaku Dr. vitezu Fr. Močniku), da se mehanično računanje ne moro več ugnezditi. Gospod predsednik so g. poročevalcu v imenu društva spodobno zahvali, Ker nobenega predloga nij bilo, sklone predsednik zborovauje in sledilo so pevske vaje za konferenčni čas. Radi 1. in 2. avgusta trajajočo okrajne konference je prihodnje društveno zborovanje stoperv dno 6. septembra v Celji. Na dnevnem redu bo med drugim metodično obravnavanje začetnega nauka o decimalah. A. B. Iz Brežic. Učiteljsko društvo Kozjo-Sevniško-Brežkega okraja jo imelo 1. junija t. I. v Brežicah svoje zborovanje, kteroga so je 15 udov vdeležilo. Novovoljen predsednik, g. Ornik, nadučitelj v Brežicah vse ude v kratkem, pa jedernatem nagovoru srčno pozdravi, in jo spodbuja k pridnemu obiskovanju zborov, rekoč da le v zložnosti nam jo mogoče na našem polju napredovati. Prišlo je več udov iz oddaljenega Kozjanskega okraja, ktorih je pri prejšnjih zborih zrairaj manjkalo. Prečita so zapisnik zadnjega zborovanja v Rajhonburgu in preide se na dnevni red. 1. Gosp. predsednik prečita dopis od okrajnega šolskega sveta, po katerem se dovoli učiteljem kot udom društva, kteri se zborovanja, ki bode vsak mosec, vdeležijo, 1 dan eventualno2dneva, nauk opustiti. Prečita se daljo dopis učiteljev z Rajhenburga, kteri se opravičijo zarad izostanja. 2. Gosp. Voglar je predaval o spisji v narodni šoli, in sicer kako se postopa v tem predmetu v spodnjih, srednjih in zgornjih razredih, resp. šolskih letih, za ktoro prednašanje se mu predsednik zahvali. 3. G. Ornik jo govoril, kako se uči z vspehom v drugem deželnem, jeziku v narodni šoli, prav umljivo in temeljito. Vname se živahna debata ktere so se gg. Poljanec, Gabor in Kunstič vdeleževali. 4. Govor in naavotovauje je bilo zarad zbora, ktorega bode učiteljsko društvo za slovenski Štajer 18. septembra t. 1. v Brežcah imelo. G. Poljanec nasvetuje, naj se vidi odbor, kteri bo preskerboval primerno sobo za zborovanje, prenočišča za učitelje, kakor tudi primerno zabavo. Ta nasvet sejo sprejel. V odbor so voljeni: G. Ornik, nadučitelj, g. Poljance, učitelj, g. Voglar, def. podučitelj v Brežeih, g. Kunstič, učitelj v Sevnici in g. Tramšek, učitelj v Vidmu. Po doveršenem delu so so udje zbrali k občnem obedu v gostilnici Kleinbas, kjer veselih in srčnih nagovorov, napitnic, kakor tudi šaljivih zabav ni manjkalo. Iz Marnberga. Na dnovnera rodu naše učit. konferencijo bodo poleg drugih nanadnih točk. sledoča pitanja: 1. Wio ist der Unterriclit in dor zvveiten Landesspracho zu behan-deln und der zu bohandolnde Lehrstoff auf dio vurschiedenen Jahrcsstufen zu vertheilen? 2. Wie ist dio Naturgeschichte auf Grund des Lchrplanes in don verschiedenon Kathcgorien dor Volksschulo zu behandelnV 3. Sollen die Disziplinarvorschrifton fiir die Schulen des ganzon Bezirkes oder fiir jede Schule besonders erlasscn tverden und wio sollen diese lauton? 4. Wolcho sind die \vosentlichsten Bedingungen ztir Erhaltung der Gesundhoit mit bcsonderer Kiicksicht auf die Schule llygieney Daljo pravi poziv, da jo po odloku dež. šolsk. sveta št. 108 od dnč 17. novembra 1875: Jedes zura Erscheincn boi dor Konferenz verpflichtote Mitglied boi sonstigor Disziplinarbohandlung gehalten ist. mindestens zwei der oben angcfuhrten Themen mit Angabo dor allfailig bentitzten IIilfswerko schriftlich zu boarbeiten und die Elaborate dem Loiter dor Konferenz zu libergobeti. Als das orsto der zu bearbeitonden Themen wird das sub a genannte bozoiclinet, wahrend das zwoito der freion Wahl jedos Einzelnen liborlasson bleibt. Dio lleferčnton tverden vom k. k. Bez. Schulinspcktor am Tage dor Konferenz bostinunt tvorden. Dio Keferato worden ni elit g el e s en, sondorn froi vorgotragon. Slovstvo. (Sv. Cecilija), list za pučku cerkvenu glasbu i pjovanje, začol je s julijem u Zagrebu izhajati. Izdava ga Miroslav Cugšvert, učitelj na kr. vadnici. Cena novemu časopisu, ki izhaja lkrat na mesec, (prinaša pa cerkvene kompozicije) je 4 gld. Šolske novice in drobtine. („Učitoljsko društvo za slovenski Stajer.u) K pozivu, katerega smo priobčili v zadnji številki zastran občnega zbora, dodajamo še sledeče. Vso p. n. gospodje, kateri nameravajo zbora udeležiti so, prosimo da nam to naznanijo vsaj do 25. avgusta ali do 1. septembra in sicer iz teh namenov: 1. da moremo naznaniti v Brežice število udoležnikov radi prenočišča in radi skupnega oboda, in 2. da pošljemo „Iogitimacijc“ in „pristopnice“ onim gospodom, ki so bodo po železnici radi znižano ('/„) e,one vozili. (»Pristopnico" imajo nekateri gospodje žo od lanskega lota.) Dnevni rod priobčimo morebiti žo v prihodnji številki. Gosp. Žinko v Središči nam je nasvetoval žo dvoji vprašanji, namroč: 1. Drugi deželni jezik v narodnej šoli; 2. Domača vzgoja otrok. Gosp. Brezovnik nasvetuje: Rastlinstvo v narodnej šoli. — Kakor se nam iz Brežic poroča, volilo je oudotno sl. učiteljsko društvo odbor (glej dopis iz Brožič), ki bode skerbcl za priprave k občnemu zboru. (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 27. junija. Petru Resch-u seje dovolila ustanovitev privatne kupčijske šole v Mariboru. Srazrednica pri sv. Petru pri Radgoni so razširi na 4razrednieo. Pri sv. Jurju naj. ž. se dovoli ustanovitev kmetijskega. vŽavcu obert-nijskega nadaljevalnega tečaja. Valentin Končan se imenuje učiteljem pri sv. Hemi. (V zadevi mariborskega učiteljišča), ki jo, kakor znano, nemško, (slovenščina je samo predmet in sicer v rokah — kateheta,) stavil je v okrajnem šolskem svetu gornjeradgonskem pameten in pravičen, p. n. gospod vitez Hempel ta predlog na deželni šolski svet, da bi se na mariborskem učiteljišči bolj na slovenščino oziralo, da bi bilo to učiteljišče samo za spodnji Stajer, da bi se vsak kandidat, slovenski ali nemški (kar zdaj ni) slovenski učiti moral, in da bi se pri sprejemu v to učiteljišče ne oziralo posebno na Nemce, kakor do zdaj. Tudi naj bi se slovenskim kandidatom no dajale štipendije nemških okrajev. — Želimo temu predlogu pravičnoga Nemca (kar je g. Hompel) najboljšega vspeha! (Ali jo to namen?) Čudili smo se večkrat, zakaj se na slovenske šolo postavljajo nemški učitelji, t. j. taki, kateri slovenski čisto nič ali pa le malo razinnč, in kateri vsled tega do slovenščine tudi simpatij nimajo. To antipatijo pokazujejo taki učitelji zdaj djansko. Slovenske pozdrave, slovenske molitve, slovenske pesmi odpravljajo iz šole. Učč pa otroke nemških pozdravov: „guton tag“. „kiiss’ die liand", nemški „vater unser" — in uče slovenske avstrijske otroke — „Wacht am Rhein". — Tako se nam poroča iz zanesljivega vira. Ako treba, služimo z imenom dotičnega pruskega učitelja na slovenski, avstrijski zemlji. Alije to namen nastavljanja nemških učiteljev na slovenske šole!!!??? — (Katalog c. kr. založbe šolskih knjig) v Beču, ki nam je te dni v roke došel, ne kaže (žallbog!) nobene novo slovenske knjige, nemških knjig je pač dosta novih, to so zlasti čitanke, obstoječo iz 8 delov. Kdaj je že poslovenil nok učitelj v Ljubljani (g. Tomšič) peto računico, katere tako živo potrebujemo, kdaj je že bilo spisano „T r e tj e berilo" in vendar ni sl. vlada še nič založila — za nas uboge Slovence. Pa da bi se vsaj knjige privatnih založnikov odobravale! (Za Nemce.) Kranjski deželni šolski svet jo sklenil, da so nemščina (menda kot prodmot) vpelje v trirazrednico v Leskovcu; kot učni jezik naj pa služi nemščina v 4. razredu v Kerškem, in v ondotni meščanski šoli, ki so otvori s šolskim letom 1878—79. (Izverstno učilo.) Gosp. Stegnar popisuje v „Učit. Tovarišu" 8VHj »računski stroj ruski s kroglicami, drobci in pripravo za perve vajo v čitanju“. To je jako primerno učilo, zato opozo-rujotno na dotični opis (14. štev. „Tov.“) in priporočujem ta stroj vsem šolam, ki niso s tem učilom dobro preskerbljene. Cena mu je 7 gld. in ac dobiva pri »Narodni šoli" v Ljubljani. (Previdnost pri kompetiranji.) Tudi kranjski deželni šolski avet je ukazal učitoljem, ki za službe prosijo, a dobivši im marajo jih sprejeti, da to ne gre, marveč tisti, ki je službo dobil, jo mora tudi nastopiti, »Tov". (Slabo znamenje) .Kmeto valeč", izverstno uredovan gospodarski list v Gorici, je vsled slabe podpore naročnikov prenehal izhajati, Bojimo se, dd se utegne s „Slov. učiteljem", katerega zadevajo še drugi udarci, taisto zgoditi — vsled neplačevanja naročnikov in vsled nepodpiranja druzih podvzetij „Učiteljskega društva za slovenski Stajer".1) (Nekaterim naročnikom) bodemo list s bodočo številko vstavili, ako nam naročnine ne pošljejo, zlasti takim, kateri še lanske naročnine poravnali niso. Denarna zadrega naša je dan za dnevom večja; kajti naši naročniki in prijatelji pozabljajo nas vedno bolj in bolj. Odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer". Vabilo k naročbi „Učiteljskega koledarja za leto 1878“ V našem listu je bil sicer že obijavljen sklep podpisanega odbora, da se izda „učiteljski koledar" tudi za bodoče leto. Izverševanje tega sklepa pa ima mnogo zaderžkov. Gradivo za tak koledar bi bilo sicer skoro ža urejeno, čeravno je le polovica onih učiteljev, prijateljev naših s popravljenim imenikom svojega okraja nam vstreglo, in čeravno smo n. pr. radi imenika isterskih učiteljev v zadregi, od katerih nismo nobenih vesti dobiti mogli. Pa tudi po drugod učitelji zelč molčč. — Veliko večje skerbi pa nam dela materijalno vprašanje Da založimo koledar, lreba nam je 120—140 gotovine, kateri znesek je treba v kratkem tiskarju in vezniku plačati; a za kolek so mora od mah 24 gld. vplačati. Naše društvo pa je v materijalnem obziru uže nekaj mesecev na slabih nogah. Naročnina za „Učitelja“ se slabo in neredno plačuje, nekateri naročniki so po 3 leta na dolgo, a ne plačajo nič; po ^zgodovini", v katero smo 240 gld. vtaknili, sega so tudi jako malo. Poleg tega je društvo prevzelo tudi zalogo Kocenovega zemljepisa, ki bode tudi kolikor toliko stal. Iz teh vzrokov si no upamo brez zagotovila o gotovem nakupovanji založiti „koledar" tudi za I. 1878. (Isto tako si brez gotovih naročnikov no upajo v Zagrebu založiti rHervatskega učit. koledarja", a v Celovcu ne koroškega.) Zato vabimo vse slov. učitelje, da se v kratkem izvolč oglasiti3) za omenjeni naš koledar, ki bode obširnejši od lanskega. Vezan bode različno, kakor bode kdo želel, in cena se bode po tem ravnala. (40, 50. 60 kr.) V Ljutomeru dne 10. julija 1877. Odbor ^Učiteljskega društva za slov. Stajer". Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Učiteljska služba pri Svetinjah (lrazr., p. in okr. Ormuž) s 550 gld. in stan. do 15. avg. na kr. š. svet Na Kranjskem: Učiteljski sinžbi v N e v! ji in na Berdu (lrazr., okr. kamniški) s 400 gld. in stan do 10. avg. na kr. š. svet. Na (»oriškem: Učiteljski službi v Kredi in Otaležab (lrazr., okraj Tominški, p. Cerkno) s 500 gld. in stan. do 15. avg. na kr. i. svet. ') Enaka nevarnost Žuga korošk. nemsk. šo.sk. listu. ’) Ako se le premalo število oglasi, tedaj ga nc bomo izdali. Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Štajerskem: G. Voglar (podnčitelj v Brežicah), pride za učitelja v Planino; gospodična Sventner, podučiteljica v Brežicali, stopila bo iz službe. G. Kokot M. (iz Sevnice), učitelj na okoliški šoli v Colji; gosp. Košutnik (m. kandidat), zač. učitelj v zgornji Ponikvi. Na Kranjskem: G. Kar. Bernard (iz Begunj na Notranjskem), učitelj v Skofjiloki. Gospodična Ernestina Kern, podučiteljica v Ljubljani, je iz službe stopila. Gosp. Fr. Cetel, učitelj pri sv. Petru pri Novem mestu. 2-3 Konkurs - Kundmachung. Im Bereiche der k. k. Bez.-Hauptmannschaft Wind.-Graz kommen mit Beginno des nachstcn Schuljalires naclisteliende Lehrstellen zu besetzen: a) Schulbezirk VVindisch-Graz. 1. Die Unterlelirerstelle an der zweiklassigen Volksschulo zu St. llgen unter Turiak, 3. Gelialtsklasse und Wohnung. 2. Die Unterlehrerstello an der zweiklassigen Volksschule zu St. Martin boi Wind.-Graz, 4. Gelialtsklasse und Wolmung. b) Schulbezirk Mahrenberg. 1. Lclirerstelle an dor oinklassigen Volksscliuln zu St. Bartolma (Post Hohenmauthen), 3. Gelialtsklasse und Wohnung (cin Zimmer). 2. Lehrerstelle an der oinklassigen Volksschule in Fresen (an der Karntnerbahn), 4. Gehaltsklasse und VVohnung. 3. Lehrerstelle an dor oinklassigen Volksschule in Pesnitzen (Post Hohenmauthen), 3 Gehaltsklasse und VVohnung. 4. Lehrerstelle an der einklassigon Volksschule in Robot, (Post Hohenmauthen), 3. Gehaltsklasse und VVohnung. 5. Lehrerstelle an der oinklassigen Volksschule in Trofin, (Post Saldonhofen), 4. Gehaltsklasse und Wohnung. ti. Untorlehrerstelle an der zwoiklassigen Volksschule in Hohenmauthen, 3. Gehaltsklasse und Wohnung. 7. Unterlehrerstelle an der dreiklassigen Volksschulo in Keifnigg (an dor Karntnerbahn), 3. Gehaltsklasse und VVohnung. c) Schulbezirk SchBnstein. 1. Lehrerstelle an der einklassigen Volksschulo in St. Johann ain VVeinberg (Post VVollan), 4. Gehaltsklasse und VVohnung 2. Provisorischo Unterlehrerstelle an der dreiklassigen Volksschule in VViillan, 3. Gehaltsklasse. Bewerber und beztlglich der Unterlehrerstellen auch Bewerborinnen, vvelohe der deutschen und slovenischen Sprache machtig sind, wollen ihro gehdrig bolcgten Gesuche im vorgoschriebonon Dionstwege bi« 16. August d. J. bnim Innn ffenden Ortsschulrathe einbringen, wobei ausdrtlcklich bc-morkt wird, dass auch Competenten mit dem Roife/.oiignisse berllcksichtiget "crdon. Windisch-Graz don 4 Juni 1817. Der Vorsitzende dor betreffenden Kezirksschulratho: Strobach. Učiteljska služba na enorazredni šoli v Ivobljn, pošta Konjice, IV. razreda 111 stanovanjem so razpisuje. Prošnjo so imajo do 25. julija 1877 poslati krajnemu šolskemu sveto valstvu v Koblju. Okrajni šolski svet Konjice, dne 30. junija 1877. Porvosodnik: Haas m. p. V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celet.ua ulica, e. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“: NOVE RISANKE s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem. Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2. — 2 cm., v 3.—4 cm. narazen. 100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sošitki (s 6 listi) so po 6 kr. Za slovenske sole jih ima pa v zalogi .Faness Griontini in Pr. Dubois v Ljubljani. v Ljutomeru. Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske kroglo (globe), luno- iupla-netostroje najnižjih cen v slovenskem, hervat-slcem in s e vb s kem jeziku. Visoko naučno mini-sterstvo jih je v svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo. D