Siev. 106.
v imaiii, v i«, dne a umu it
s Velja po pošti: ~
sa oelo leto naprej .. K 50-— na cn mosec „ .. „ 4.50 sa Nemčijo oeloletno. „ 55'— sa ostalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljubljani na dom
Za oelo leto naprej.. K 48-— sa en meseo „ .. K <•—
V	upravi prejeman messCno,, 3'50
s Sobotna izdaja:
Za oelo leto.....K 10 —
sa Nemčijo oelolelno. „ IV— »a ostalo inosemstvo. „ 15 —

•m—m inseratl: i ■ m Enostolpna petltvrsta (59 mm Stroka in 3 mm visoka ali nj«
prostor) sa enkrat .... po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvo|nl tarif.
Enostolpna petltvrsta K 1-Izhaja vsak dan iivzemšt nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vosnl red
Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi u:ev. 6/ni. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana piani se ne sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =
list za slQ¥s;
Upravništvo je v Kooltarjevl nlloi št 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 50.
Seiilfer
Dunaj, 22. julija 1918.
Ministrski predsednik dr. vitez Seidler je podal svojo demisijo. Demi-sfja je bila sprejeta.
Ljubljana, 23. julija 1918.
Seidler je postal ministrski predsed nik po slučaju. Njegov predhodnik Clam-Martinic je padel, ker se je zavzel r» Knški program, za nemške »belange«. Hotel je vpeljati nemški državni jezi!: v monarhiji. Hotel je odcepiti Galicijo in tako za večne čase napraviti iz naše državne polovice nemško posestno stanje, Takrat je stal v ospredju boja proti režimu Clama-Martinica Jugoslovanski klub in Jugoslovanski klub ga je tudi vrgel. Zastavil jc vso svojo moč in ugled, da je odvrnil od našega naroda nevarnost, ki mu je pretila, čc se uveljavijo gorostasne nemške zahteve. Ta boj je častno izvoje-val. Clam-Martinic je padel in z njim za enkrat prosluli »belangi«. Za Clamom je prevzel Seidler »začasno vodstvo« kabineta. O njem se je vedelo, da je vesten uradnik, a velikih državniških sposobnosti si ni pripisoval niti sam. Pač je živela v njegovi duši skromna želja, da bi igral v teh zgodovinskih dneh znamenitejšo vlogo, ki bi ga rešila večne pozabe — to dokazuje njegova poznejša trdovratnost, s ka. tero se je držal svojega mesta — toda mnogo nade ni imel. Tedaj se je med po-, gajanji, ki jih je Seidler vodil za sestavo novega kabineta, zgodilo, cla je prišel k njemu parlamentarec in mu med pogovorom mimogrede rekel: »Zakaj bi ne prevzeli ministrskega predsedstva Vi sami, ekscelenca?« To seme je našlo v Seidler-jevem srcu rodovitnih tal in je vzklilo. Kmalu je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo, ki potrjuje Seidlerja kot ministrskega predsednika. Jugoslovanski klub je tedaj po padcu Clam-Martinica in njegovega vsenemškega režima glasoval za tako-zvane državne potrebščine.
A če je Seidler slučajno posta! ministrski predsednik, ni slučajno stopil v pokoj. Utonil je zaradi iste tragične krivde, ki je tudi povzročila, da so Clama zagrnili politični valovi. Kot njegovim predhodnikom je tudi njemu manjkalo spoznanja, da se mora država nujno preosno-vati v zvezo svobodnih narodov, če se hoče rešiti, in si je hotel pomagati z navideznimi krparijami. Usodno pa je postalo zanj, da se je vedno bolj in bolj vdajal nemškemu pritisku in da je slednjič zastavil sebe in vso svojo vlado za nemški kurz.
Stališče Jugoslovanov do njega je bilo dano z deputacijo spodnještajerskih nem-škutarjev, ki je hotela pred prestolom igrati vlogo dinastične slovenske stranke in ki jo je vodil ministrski predsednik. Seidler je že prej enkrat propadel, ko je nastopil kot dramatik na odru nemškega ljudskega gledališča na Dunaju, a tam je bilo samo občinstvo nezadovoljno z njim. Politična igra pa, ki jo je z Ornigom isti Seidler insceniral, je imela hujše posledice. Medtem ko so se Jugoslovani prej borili bolj proti njegovemu kurzu kot proli njegovi osebi, so sedaj morali nastopiti tudi proti človeku, ki se ni pomišljal voditi zbor lažnikov na dvor. Razen tega je še prišla napoved persekucij na jugu, potem njih izvrševanje pod Seidlerjevo pa-tronanco, kar je boj proli ministrskemu predsedniku le poostrilo. Logika krivega sistema, ki ga je Seidler zastopal, je zahtevala, da se je spri tudi s Poljaki, ki so to pot z občudovanja vredno neizprosnostjo zahtevali Seidlerjevc glave. Zastonj je ministrski predsednik poslavljal predse državne potrebščine kot ščit, češ, kdor je proti meni, je proti državi. Zastonj so bile v cesarskem pismu pohvaljene tisle stranke, ki so za državne potrebščine »brezpogojno.« Poljaki niso odnehali od svojega pogoja, da Seidler gre, in snoči mu jc gi-'jotina, ki je dolgo časa visela v zraku, ^adla za vrat.
Za Seidlerja ni posebna nesreča, da /e zginil s političnega neba. Imel bo mir-'iciše življenje in rešen bo nalog, ki jim
ni bil kos; imenovan bo za kuratorja Te-rezijanišča, kar ni zelo naporna služba in je zvezana s plačo. A to dejstvo, da je moral umreti, ker se je vpregel v nemško-nacionalni voz, je nov dokaz, že tolikokrat potrjen po zgodovini notranje politike avstrijske, da je nemški kurz absurdum. To dejstvo jc tudi svarilo njegovemu nasledniku, naj bo kdorkoli: ista krivda se bo vedr.c enako maščevala.
Cesarjevo pismo.
Dunaj, 22. julija. (K. u.) »Wiener Zeitung« objavi jutri sledeče cesarjevo lastnoročno pismo:
Ljubi dr. vitez pl. Seidler!
Predložili ste mi sklicujoč se na nastali parlamentarni položaj prošnjo za odstavitev od urada., kateri prošnji so se pridružili ostali člani kabineta. V utemeljevanju svoje prošnje ste opozarjali, da v svojih stremljenjih zagotoviti v poslaniški zbornici večino državnim potrebščinam, ne upate doseči uspeha, a da so ovire le v Vaši osebi in v Vaših razmerah nasproti neki politični stranki, ki nasproti državnim potrebščinam ne zavzema odklonilnega stališča, marveč je pripravljena, da podpira drugo vlado, ki bi zasledovala isto splošno smer.
V teh okolnostih smatrate sami v Vašem odstopu predpogoj zanesljivega raz-jasnjenja parlamentarnega položaja. Kakor mi je tudi težko, da se odpovem Vašemu nadaljnemu delovanju na mestu, ki ste ga opravljali v najtežavnejših razmerah v mojo popolno zadovoljnost, moram poslušati Vaša domoljubna razmotrivanja.
Z namenom, da se vzdrži Vaša smer in zaupljivo razmerje s tistimi skupinami, ki so voljne, da se zavzamejo za potrebščine države s sodelovanjem ljudskega zastopstva, sem sklenil, da sprejmem v milosti demisijo celega kabineta in mu naročam, da vodi dalje posle, dokler se ne ustanovi nova vlada.
Eckarstau, 22. julija 1918.
' .Seidler 1. r.	Karel 1. r.
!
Pred dr, Seidlerjevo demisijo.
Dunaj, 22. julija 1918.
Proti Seidlerju so padli danes v zbornici najostrejši izrazi. Dr. Seidlerjev padec jc gotova stvar. Opozicija sodi, da je izključeno, da bi dobila Seidlerjeva vlada večino za proračunski provizorij.
Danes ob petih se je vršil v zbornici ministrski svet. Nato se je Seidler odpeljal z avtomobilom v Eckartsau. Krog šeste ure zvečer se je izvedelo, da je Seidler dcmisijoniral.
J	Za nemški kurz.
Dunaj, 22. julija.
Nemške stranke so imele danes posvetovanje, na katerem so splošno izrekle prepričanje, cla jc treba, da se nemške stranke z vso silo zastavijo za imenovanje definitivne vlade, in sicer samo za tako vlado, ki bo obdržala Seidlerjev kurz.
Kdo bo Seidlerjev naslednik?
Dunaj, 22. julija 1918.
Za naslednika ministrskega predsednika Seidlerja se imenuje kot bodoči šef ministrstva E c k a r t, ki je deloval dolgo v prezidiju in je prejšnja leta kot prezidi-jalist mnogo občeval v parlamentu. Z druge strani sc imenuje kot naslednik dr. Seidlerja železniški minister baron Ban-h a u s. Odločitev pade jutri.
Dr. Hussarek kandidat za ministrskega predsednika.
Dunaj, 23. julija 1918.
Kot namestnik ministrskega predsednika Seidlerja se splošno imenuje bivši naučni minister dr. Maks Husarek. Poverjena mu bo baje sestava uradniškega kabineta. Jeseni naj sc napravi poskus dali ministrstvu nekaj parlamentaričnih članov s tem, da se pozovejo v kabinet nemški in poljski parlamentarci. Od članov dosedanjega kabineta bo najbrže nekaj ministrov izstopilo ter se torej ne bodo vsi udeležili sestave nove vlade
Dr. Hussarek je prišel včeraj ob 8. zvečer v parlament ter je imel daljše posvetovanje s predsednikom zbornice dr. GroGom in z nekaterimi voditelji strank. Včeraj je bil dr. Hussarek na gradu Eckartsau sprejet od. cesarja v daljši avdijenci.
Dr. Hussarek je nemški krščanski socialec. Že v Stiirgkhovem in Clam-Mar-tinicovem ministrstvu je bil naučni minister. Kot naučni minister je odločno podpiral nemški sistem. Nemške stranke stoje na stališču, da mora vsak Seidlerjev naslednik vztrajati pri Seidlerjevem nemškem kurzu. Podobno namigavanje vsebuje tudi cesarjevo lastnoročno pismo v besedah »podpirati drugo vlado, ki bo zasledovala isto splošno smer«.
Čehi so odločno proti dr. Hussareku, kateremu očitajo, da je preprečil kot naučni minister, da bi bila miljonska zapuščina olomuškega kardinala dr. Kohna vporabljena za ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem.
Državni zfior.
Dunaj, 22. julija.
Predsednik dr. Grofi otvori sejo ob 11. uri 20 minut ter se spominja smrti poslanca Schweigerja.
Došli sta vladni predlogi glede odškodnine za vojne dajatve in glede ustanovitve fonda za stanovanjsko skrbstvo.
Na predsednikov predlog sc odkaže gosposkozbornični sklep o draginjskih do-kladah učiteljstvu proračunskemu odseku, da poroča do jutri, ostali gosposkozbornični sklepi se odkažejo odsekom v skorajšnje poročanje.
Nato se prečita
poročilo kontrolne komisije
za državne dolgove, ki obsega dobo od 2. maja t. 1. dalje. Vojni dolg državne uprave pri Avstro-ogrski banki znaša tačas: lombardska posojila 510 in 1272 miljonov, suha menica 1.780,800.000 K, posojila na zadolžnice 14.310,000.000 K, izkupilo bančnih blagaj-ničnih listov 797,900.423 K; skupaj torej 18.670,700.423 K.
Poročilo opozarja na nevarnost gospodarskih in valutarnih škod, ki prete spričo dejstva, da pride vsak mesec za eno milijardo novih bankovcev v promet, kar se dogaja že več mesecev.
Finančni minister o proračunu.
Finančni minister dr. baron pl. Wim-mer se peča najprej z dodatno potrebščino v znesku 682 milijonov; od tega odpadeta 202 milijona za prehranjevalne svrhe, 153 milijonov za državne uslužbence, 126-8 milijona za višjo potrebščino obresti za državne dolgove, ker je bil državni dolg pro-računan po stanju z dne 30. junija 1917, in 173-6 milijona za obnovitev opustošenih ozemelj.
V	proračunu za leto 1918/19 so skupni izdatki proračunani nekoliko nižje nego lani, skupni dohodki pa skoroda enako kakor prejšnje ieto. Razmerje med rednimi in izrednimi izdatki in dohodki se je pa izpremenilo. Redni izdatki so se zvišali za 600 milijonov, redni dohodki pa za 480 milijonov.
Med izrednimi izdatki tvorijo glavni poslavek civilnih vojnih stroškov preživ-ljenske podpore v znesku 3430 mil. kron. To je gnojna rana na finančnem in državnem gospodarstvu, ki kriči po izpremem-bi. — Za begunce je letos v proračunu 541 milijonov, t. j. za 450 milijonov manj nego lani, kar je posledica napredujočega odpravljanja beguncev v domače kraje. Nasprotno se je pa znatno zvišala postavka za obnovitev opustošenih ozemelj v znesku 751 milijonov. Draginjske doklade za državne uslužbence so proračunane samo v višini redne potrebščine, ki znaša 8S4 milijonov; izredne enkratne podpore, ki so znašale lani nad 300 milijonov in bodo prišle pač tudi letos, niso vpoštete, ker ni znana višina potrebščine. Za prehranjevalne odredbe je proračunanih 200 milijonov kron.
V	potrebščini za obrestovanje državnih dolgov, ki se jc zvišala z* 71*5 mll««-
nov, se je vpošteval celi znesek 8. vojnega posojila in vrhu tega tudi obresti za bodoče predujme v tekočem računu v okroglem znesku 5 milijard. Za pospeševanje produkcije so proračunani višji zneski za izredne cestne in vodne zgradbe, za pošto in telefon, za rudniške investicije, za že-lezniško-obratna sredstva. — Za ljudske zdravstvo (zatiranje ljudskih bolezni in epidemij) je v proračunu 30-8 mil. kron, za invalide pa 17 milijonov kron.
Dohodki na direktnih davkih so proračunani s 733 milijoni proli 677 milijonom lani in 431 milijonov v zadnjem mirovnem letu. V tem pa ni vpoštet voini davek kakor tudi nc zvišanje direktnih davkov temeljem ravnokar sprejete davčne predloge. Vojni davek bo znašal do konca leta 1918. približno V/i milijardo kron. V podrobnostih je proračunano: potrošnina 264 milijonov, pristojbine 390 milijonov, pri čemer pridejo v prvi vrsti v poštev zvišani prometni davki; tobak 244 milijonov več nego lani (a čistega le 100 milijonov, ker odpade ostalo na zvišane stroške pri nakupu surovin itd.); dohodki solnega monopola bodo padli, ker nismo zvišali cene soli, kakor nameravajo ravnokar na Ogrskem; dohodki iz državnih gozdov in posestev sc zvišajo, ravnotako iz rudnikov, Državne železnice bodo vsled zvišanih ta-rifov vrgle 81 milijonov obratnega preostanka. V zadnjih letih državne železnice niso mogle obrestovati in amortizirati svojih dolgov. Državni prispevek v to svrho je znašal v zadnjem letu pred vojno 51 milijonov kron, leta 1917/18. je bil pro-računan na 374 milijonov kron, v novem upravnem letu pa še za 190 milijonov K. Na vsak način se bodo morale tarife še zvišati, kar se zgodi s 1. septembrom. Na splošno se zvišajo redni državni dohodki za 480 milijonov kron, čeprav za letos nimamo novih davkov. Uspeh bi bil še veliko ugodnejši, ako se davčne predloge ne bi bile zavlekle.
Od obresti za vojna posojila, ki znašajo 2500 milijonov kron, jc z dosedanjimi dohodki pokritih 1200 milijonov in ostane le še 1300 milijonov. Predložene davčne predloge bi dale 500 milijonov, za ostalo bo treba novih davčnih predlog, ki sc bodo razširjale na direktne in indirektne davke. Predloge so že pripravljene in se predlože zbornici jeseni. Treba bo globoko in če treba brezobzirno poseči v gospodarsko življenje, da se v državnem go spodarstvu napravi red. Treba pa bo pri zanašati in podpirati produkcijo. Dohodninski davek se mora vsekakor še zvišati; pri tem razločujem med podjetji kot takimi in dohodki posameznikov.
Kar se tiče vprašanja o pokritju deficita, je financielni položaj vsekakor resen, a ne obupen. Največje ali vsaj zelo resne skrbi vzbuja naraščanje papirnega denarja, ki dosega sedaj vsoto 24 milijard. Ogrska nam očita, da izdaja Avstrija več bankovcev nego Ogi:~ a. Vzrok temu je pa to, da mora Avstrija mesec za mese-ccm nosili dvakrat več mobilizacijskih stroškov nego Ogrska. Razen tega je Avstrija pod neposrednimi učinki vojne veliko več trpela nego Ogrska. Prvo sredstvo proli pomnoževanju bankovcev je štedlji-vost. Korenina zlu pa tiči v pomanjkanju blaga. Če bi se bili mogli z Ogrsko pravočasno pogoditi o skupnem gospodarstvu z živili, ne bi bila nastala niti približno tolika poplava z bankovci kakor sedaj; to se sedaj maščuje tudi nad Ogrsko.
V cesarjevem imenu s zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do uspeha 8. vojnega posojila.
Izdaja blagajniških listov neprestano napreduje in znaša tačas 1400 milijonov, i Tretje sredstvo proti pomnoževanju ban-j kovcev so davki in pristojbine. Država je j izgubila mnogo milijonov, ker sc davčne predloge šc niso rešile. Ne samo državna, ampak ljudska potreba je, da se z rešitvijo teh predlog zagotove novi dohodki.
Zbornica preide na dnevni red: prvo čitanjc predloga dr. Stranskega in tovarišev, da sc ministrski -predsednik dr. vitez pl. Seidler in grof Toggcnburg stavita pod obtožbo,
x x y
Govor dr. Stranskega.
Med splošno pozornostjo celc zbornice utemeljuje poročevalec dr. Stransky (Česky svaz) predlog za obtožbo ministrov. Zavrača trditve Nemcev, češ da sloni predlog za ministrsko obtožbo le na politični podlagi in da ni juridično utemeljen. Govornik povdarja, da sc političen zločin manj vpošteva, kakor navadni. Političen zločin jc kvalificiran zločin, ker jc njegova interesna sfera splošna in večja, kakor sfera navadnega zločina. Sicer pa je govornik celo za kompromis z nasprotniki v tem smislu, naj se vpraša dunajska juridič-na fakulteta za strokovnjaško mnenje, ali sta Seidler in Toggenburg kršila ustavo z dne 19. majnika 1868 in še posebej paragraf 9. tc ustave. Korenito se pa moti oni, ki misli, da more češko vprašanje rešiti sodnik ali sodni dvor. (Pritrjevanje pri Cehih.) V tem težkem položaju, v katerem sc nahaja češki narod, ki brani nedotakljivost in nedeljivost češke krone, nam ne more pomagati noben državni sodni dvor; češki narod in oni, ki stoje za njim, si bodo že sami znali pomagati. (Viharno odobravanje.)
Z obtožbo zasledujemo dvojen namen. Hočemo varovati ugled časti in pravičnosti in hočemo biti celo v avstrijski monarhiji konstitucionalni. (Posl. Tusar: Zato pri obljubi protestirajte proti pravomočnosti ustaveI) Drugi cilj našega predloga za obtožbo ministrov pa je, da hočemo to neznosno nemško nadvlado pred celim svetom v vsej nagoti razgaliti. V političnem oziru ni razdelitev v okrožja nič novega. Nemci so že pred vojno poskušali to izvesti; toda danes so njihovi cilji večji. Nemci vedo, da je bila danes smrtna ura za nemško srednjo Evropo in za nemško nadvlado v Avstriji. Zato hočejo to, kar so dosegli, s silo petrificirati. In zato so prišli na idejo ustanovitve takozvane province »Dcutschbohmen«. Nemci so prvi danes, ki mislijo na delitev Avstrije in zato, ker nočejo priznati svobodne donavske federativne države, ki je edina rešitev Avstrije, so pričeli z anabazo do Hohenzollerncev. Mi pa nc damo nikdar 100.000 Čehov Nemccm.
Predvesm bi pa hotel rekapitulirati, če jc Seidler mož, ki jc zmožen takega zločina. Isti Seidler, ki hoče Češko deliti, jc peljal pred ccsarja koroškega deželnega glavarja, ki je zahteval, naj se Koroška ne razdeli. In ravno tako je ptujski župan Ornig z Seidlerjevo vednostjo zahteval nasilno odstranitev konstitucije. Da je Seidler cenzuriral take govore nemških renegatov pred cesarjem, je zakrivil zločin nad državo. Če se govori, da je Seidler zvest sluga svojega gospoda, je to popolnoma krivo.
Na kak način naj se vlada Avstrija, kakšen kurz jc najboljši? Slovanski avstrijski narodi so v svojih državno-pravnih deklaracijah jasno označili, kaj hočejo. Če pa Seidler izjavlja, da so Nemci hrbtenica in glava države, tedaj naj zve, da bomo to Cislajtanijo z nemško hrbtenico večno sovražili in jo znali razbiti. (Predsednik dr. GroB pokliče govornika k redu.) Takim političnim namenom ministrskega predsednika napovedujemo boj in taki dr. Sei-dlerjevi Cislajtaniji bomo znali vedno škodovati. Seidlerjeva Cislajtanija je konsti-tucionalna monarhija brez krone in ustave. Kakšna ustava je to, ki je niso potrdili z dolžno prisego, ker smatrajo sedanji ustroj države za nevzdržljiv? Po pravici lahko trdimo, da je Seidler izvršil zločin nad državo. Naj govori njegov odvetnik! To je grof Czernin. (Čehi se smejejo.) Ta je govoril v gosposki zbornici in branil Seidlerja na taJk način, da Seidler lahko reče: »Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se bom že sam.« Iz Czerninovega govori dobi človek utis, da je Seidler slabič, in da je Czernin edini mož, ki more Avstrijo rešiti. Mislim, da ne delam grofu Czerninu nobene krivice, če trdim, da more govoriti tako, kot je govoril Czernin, le pustolovec in »hohštapler«. (Predsednik pokliče govornika vnovič k redu.) Poslanec Stransky: Če pravim, da je »hohštap-ler«, ga nisem še dovolj ostro označil. Tudi s krušnim mirom nas jc nalagal. (Predsednik dr. Grofi pokliče govornika tretjič k redu, ker napada osebe, ki se ne morejo braniti.) Dr. Stransky: Czernin ni sklical delegacij, v najkritičnejšem času nam je zbežal. Naj povem javno, kaj mislim o njem: Grof Czernin jc pokazal s svojim zadnjim govorom, da jc navaden agent Berlina.
Dr. Stransky zaključuje svoj govor: Vzemite na znanje, da smatramo odklonitev našega predloga kot nov dokaz, kako težak je jarem, v katerega nas je vklenil nemški narod. Odklonitev predloga za obtožbo ministrov nam bo odprla novo pot do svobode, do svobodne velike češko-slovaške države. (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo.)
Notranji minister dr. pl. Gayer jc mnenja, da utemeljitev opozicionalcev obtožbe nc utemeljuje. Obseg poslov praškega namestništflra je tako narastel, da svojih agend ne more več gladko in hitro reševati. Zato je bila potrebna decentralizacija. Vlada se ie do natančnem študi-
ju odločila, da izda okrožno naredbo. Pri tem se je pokazalo, da se morajo okrožja razdeliti tako, da bo uprava tudi z narodnega stališča lažja. Tudi s pravnega stališča je obtožba nevzdržljiva.
Poslanec dr, Roller (nemško-narodna zveza) meni, da je stvar obtožbe proti ministrom v takem stanju, da so morali tudi tožniki sami priti do prepričanja, da je izgubljena. Na Češkem je resnična stiska v upravi, kar jasno izhaja iz postopanja v vprašanju prehrane.
Govor posl. dr. Ravniharja.
Poslanec dr. Ravnihar je prebral predlog, da se dvigne obtožba proti ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju in bivšemu notranjemu ministru grofu Tog-genburgu in izvajal na to: Pravzaprav spa dajo na zatožno klop vse avstrijske vlade zadnjih 50 let zaradi svojega neustavnega postopanja zlasti proti nenemškim naro dom. Najhujše pa sc je kršila ustava in so se kršili zakoni med svetovno vojno. Vse državljanske pravice so bile razveljav. Ijene. Nepostavna interniranja in konfini ranja in nepostavne proskripcije so bile na dnevnem redu, za državne osnovne zakone se ni brigal nihče več. Cela ustava je bila suspendirana. Ravnanje vlade je bilo neprestano kršenje ustave in zakonov. A malokatera vlada jc nastopala š takim cinizmom kakor ravno Seidlerjeva. Nem cem na ljubo jc razdelila Češko v okrožja, na nemški veto ne pripusti okrožij na jugu. Taka samovoljnost in pristranost. takšna očita zloraba vladarske in uradniške obla sti kriči po zadoščenju in kazni. Da je naša monarhija danes takšna kakršna je, so krivi Nemci in Mažari kot nositelji avstro-ogrske politike. Monarhija bi bila danes sijajna in mogočna, ko bi bili njeni državniki razumeli njeno življensko nalogo in imeli pogum, se tej nalogi posvetiti. A naše vlade so vsako novo idejo š<* vedno odklanjale. In ravno za Nemce je posebno usodno, da novega časa niso razumeli. Lahko bi bili dobili vodstvo Avstrije in Ogrske, ako ne bi stremili vedno za absolutno nadvlado. Danes je seveda že prepozno, ker so izgubili že prav vse simpatije drugih narodov. Odpor nenem-ških narodov proti Nemcem je danes že tako velik in globok, da ni misliti na spravo. In enako je z Mažari. Naloga Avstro-Ogrske bi lahko bila, da bi postala kot država, ki leži najbližje Balkanu in orijentu, glavna posredovalka med vzho dom in zahodom in se kot taka razvila v velesilo prve vrste. Predpogoj za to bi bil, da bi tvorili državo prosti, samostojni, v medsebojni harmoniji živeči narodi. A mesto tega je Avstrija danes raztrgana, raz-drapana, brez moči in ugleda.
Nemški kurz ni patent viteza Seid, lerja. Že rcakcija po 1. 1818. ga jc zapu, stila kot oporoko sledečim vladam. Dobil je oblike in izraze najprej v centralizmu in absolutizmu, pozneje pa, ko se s temi sredstvi ni mogel več zdržati v dualizmu in nemškim koristim prikrojeni konstituciji Mažari naj bi vladali na Ogrskem, Nemci v Avstriji; v boju za nadvlado teh dveh narodov se je izčrpala vsa naša notranja politika, kateri se je morala sčasoma prilagoditi tudi zunanja. Danes vlada tudi v naši zunanji politiki popolen absolutizem. Ko je prišla vojna, so bili Nemci in Ma. žari uverjeni, da je prišel moment, ko lahko s silo desežejo, česar ne bi mogli z mirnim razvojem. Ogrska naj postane mogočna država s popolno mažarsko nad. vlado, v Avstriji naj se nenemci za vedno uklonijo pod nemški jarem.
O Jugoslovanih kričijo, da so vele* izdajalci, ker zahtevajo pravico do življenja in razvoja. Kaj so Nemci drugačni? Njihovo ravnanje po odstopu grofa Czer^ nina, pisava nemških listov o priliki onih govoric o cesarski dvojici, oboje je jasen dokaz, da je nemški patrijotizem samo pogojen. Ali mislijo Nemci, da so dosegli z avdijenco štajerskih in koroških odpadnikov zaželjeni uspeh? Ne! Cesarja so na. lagali, cela avdijenca je bila navadno ža-ljenje Veličanstva. (Živahno odobravanje pri Slovanih, medklici pri Nemcih.) Sicer pa smo Jugoslovani lahko zadovoljni. Da se vlada poslužuje že tako nemoralnih sredstev, je za nas najboljše znamenje, da stoji naša stvar dobro. O veleizdajstvu drugih narodov bi smeli Nemci samo tedaj govoriti, ako bi bila njihova državna ideja pravilna. A pravo državno idejo tvori složna volja vseh ali večine narodov, to pa nemška ideja ni. Če je že kdo veleizda-jalec, potem so veleizdajalci Nemci, ki hočejo voljo manjšine vsiliti veliki večini. Nemški kurz bo današnjo zmedo v državi še povečal in s tem pripomogel k podaljšanju vojne. V nasprotju z nemškim nasiljem, pa se borijo Jugoslovani za idejo svobodnih, samostojnih, v bratstvu in enakopravnosti združenih narodov. (Burno odobravanje.)
Poslanec dr. Baxa (čeSki radikalec) utemeljuje obtožbo z juridičnega stališča.
Poslanec Romanczuk (Ukrajinec) pravi vi, da smatrajo Ukrajinci okrožno naredbo kot majhen začetek za ločitev prepirajočih se delov in za narodno avtonomijo, ki je edini način za mirno razrešitev stvari v Avstriji. Zato bodo glasovali proti.
Poslanec dr. Isopeacul, Rumun, poda podobno izjavo.
Poslanec dr. pl. Lodgtnan se zavzema za narodno avtonomijo in pravi, da imata od narodnih bojev v Avstriji korist samo dva: Poljska žlahta in mažarska oligarhija.
Dr. Grandi (Italijan) izjavlja, da bodo Italijani v znamenje protesta proti ustavi avtonomije na Južnem Tirolskem glasovali za obtožbo.
Poslanec baron pl. Hock (dunajski svo-bodomislec) zahteva, naj se konštituira državno sodišče.
Poslanec grof Skarbek (poljski narodni demokrat) izjavlja v imenu tovarišev, da bodo glasovali za obtožbo.
Nato se razprava prekine in prečita se naslednji predlog poslancev Waldner-ja, Staneka, Korošca, Daszynskega in tovarišev: Vlada se pozivlje, da poda o dogodkih na jugozapadni fronti in v zaledju natančna pojasnila.
Ta predlog pride v zmislu dogovorov strank na dnevni red v jutrišnji seji.
Seidlcrdemisijoniral.
Predsednik dr. Gross naznani: Dobil sem obvestilo, da je ministrski predsednik s celo vlado podal ostavko in da je bila ostavka sprejeta; vlada bo vodila vladne posle dalje. Parlamentarni običaj zahteva, da bi razprave zbornice odgodili. Vendar pa mislim, da se more predmet, ki je v razpravi, o ozirom na njegovo bistvo, vsekakor končati. Tudi mislim, da more rešiti gotove nepolitične stvari, saj je vladi poverjeno nadaljnje vodstvo poslov. Z ozirom na kratki čas predlagam torej prihodnjo sejo za jutri dopoldne ob 10. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. nadaljevanje razprave o predlogu dr. Stranskega in 2. o predlogu dr. Waldnerja glede vojaških dogodkov.
Nadalje naznani predsednik, da namerava zakon o draginjskih podporan učiteljstvu uvrstiti za poročilom proračunskega odseka.
Zaključek seje ob četrt na 8. zvečer.
Ostali govorniki.
Poslanec Seitz (soc. dem.) izjavi, da b njegova stranka glasovala proti obtožbi. To pa njenega političnega nasprotstva nič ne zadeva. To nasprotstvo bo izrazila eri tflasovaniu o ororačunskem provizoriiu.
DRŽAVNI PRORAČUN.
21 tisoč milijonski kredit. — Nad 38% tisoč milijonov za vojne namene,
Dnnaj, 22. julija, (K. u.) Finančni minister baron Wimmer je predložil danes po-slaniški zbornici finančno postavo in državni proračun za upravno leto 1918/19. Proračun upošteva vse razmere, ki jih je povzročila vojska in je prikrojen tako, da traja vojska še do konca upravnega leta. Skupni izdatki so proračunani s 24.321 milijoni kron. Obresti vseh dosedanjih vojnih dolgov, vseh osem vojnih posojil proračun upošteva, so proračun jena z 2510 milijonov kron. V prehajalnih izdatkih so proraču-nali med drugimi sledeče postavke: Prispevek Avstrije za mobiliziram skupni sili 12 tisoč milijonov kron, vpoklicancem pod orožje in njih svojcem 3501 tisoč milijonov kron, vojnim beguncem 541 milijonov kron, za olajšanje prehrane 201 milijon kron, za doklade državnim nastavljencem z delavci 854 milijonov kron, za obnovljenje vojnih ozemelj 751 milijonov kron.
Državne dohodke so proračunali s 4855 milijoni kron, od katerih odpade na redne dohodke 4551, na prehajalne dohodke pa ostanek 314 milijonov kron.
Primanjkljaj rednega proračuna so proračunali z 1898 milijoni kron, prehajal-nega proračuna pa s 17.568 milijonov kron; ves primanjkljaj se torej proračuna z 19.466 milijonov kron. Vlada zahteva pooblastila, da sme najeti kredita 21 tisoč milijonov kron.
Iz prilog posnemamo, da je izdala Avstrija v čisto vojne namene v prvih štirih letih vojske 38.636 milijonov kron in sicer prvo vojno leto 6327, drugo vojno leto 9513, tretje vojno leto 11.453 in četrto vojno leto 11343 milijonov kron. V vojne namene petega vojskinega leta zahteva proračun 12 tisoč milijonov kron. Finančna postava pa upošteva tudi možnost, da se vojska v upravnem letu konča in določa, da se smejo izdajati prispevki za vojsko lc v mesečnih obrotkih. Dne 30. junija 1918, ob končanem četrtem vojnem upravnem letu so znašali vsi v6jni dolgovi 57.201 milijon kron.
Proračunski odsek
je v seji 22 t. m. sklenil, da glasovanje o proračunskem provizoriju odgodi in zahteva podaljšanje roka za poročanje o proračunu. Nato so sprejeli zakon o draginjskih dokladah za učitelje v zmislu sklepov gosposke zbornice; ravno tako predlog za 70milijonski državni prispevek učiteljstvu za nabavo obleke in drugih potrebščin. Odsek je sprejel tudi sklep, s katerim poziva vlado, naj omogoči učiteljstvu, da si bo moglo v že obstoječih organizacijah nabavljati živiia in Hrtitfc oo-
trebščine. Z ozirom na odstop ministrstva je poslanec Kolischer umaknil svoj predlog za nezaupnico.
SEJA KLUBOVIH NAČELNIKOV.
Dne 22, t. m. se je pred zbornično sejo vršila konferenca klubovih načelnikov pod predsedstvom dr, GroOa in v navzočnosti ministrskega predsednika. Sklenili so, da sc zakon o učiteljskih plačah brez prvega branja izroči odseku. Nato jc prišlo na vrsto vprašanje tajne seje za razpravljanje o vojaških zadevah. Ministrski predsednik je izjavil, da mora zahtevati, da se vrii razprava o vojaških dogodkih edino-le tajni seji. Ustanovili so, da naj se vrši tajna seja jutri po razpravi o ministrski obtožbi. Za tajno sejo so se izjavili nemški nacio-nalci, krščanski socialci, Poljaki in Ukrajinci, dočim so bili Čehi, Jugoslovani m nemški socialni demokrati proti. Večina je torej zanjo. V tajni seji bo govorilo 23 govornikov, vsak eno uro. Podlago razpravi tvori predlog, ki so ga podpisale vse stranke, naj vlada poda pojasnila o dogodkih na jugozapadni fronti in v zaledju.
Zbornica zboruje dalje.
Dunaj, 23. julija 1918.
Plenarne seje poslanske zbornice sd bodo nadaljevale, ker hoče vlada xa vsako ceno šc ta mesec doseči od parlamenta proračunski provizorij.
Persekucije slovenskega časopisja,
Dunaj, 22. julija.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec je interpeliral pri ministru pL Geyerju zaradi ustavitve »Jugoslovana« in »Domovine«. Minister pl. Geyer mu je obljubil hitro rešitev obeh zadev,
Murav, Judenburg, Radgona, Kotor.
Dunaj, 22. julija.
Jugoslovanski klub jc vložil danes interpelacijo do ministrskega predsednika zaradi dogodkov v Muravu, Judcnburgu, Radgoni in Kotoru zaradi izvršenih proti-postavnih obsodb na podlagi prekega soda.
Čehi v svetovni vojni.
Dunaj, 23. julija 1918.
Domobranski minister pl. Czapp je izročil včeraj predsedniku poslanske zbornice prvi del odgovora na interpelacijo poslanca Schiirffa o nastopu Čehov v svetovni vojni.
JUGOSLOVANI ZA UČITELJE.
Dunaj, 22. julija. V proračunskem odseku jc predlagaj poslanec dr. Korošec, da naj se iz gosposke zbornice nazaj došli predlog glede draginjskih doklad učiteljem takoj vzame v pretres. Predlog je bil sprejet in se je tudi v meritu soglasno in brez debate sprejel. Učiteljstvo dobi od države 50od-stotno doklado, čc nosijo dežele 25 odstotkov po enotnem sistemu preračunjenih doklad. Dr. Korošec jc stavil tudi predlog, da naj se učiteljstvu takoj izplača tudi enkratni nabavni prispevek. Obremenitev za državo bi znašala 70 milijonov kron. Vladni zastopnik je govoril proti predlogu, ki pa je bil kljub temu tudi v merilu soglasno sprejet.
Interpelacije jiestessleoa kluba.
Protizakonito postopanje nemškonacional-nih sodnikov nasproti slovenskim strankam na Štajerskem.
Poslanci dr. Verstovšek, Brenčič in tovariši so interpelirali pravosodnega ministra:
Že z razpisom justičnega ministrstva z dne 13. marca 1862 A 865 pres. sc je sodiščem na Spodnjem Štajerskem naložila dolžnost, da z vsemi strankami, ki so zmožne samo slovenskega jezika, posebno v kazenskih stvareh, razpravljajo vedno slovensko ter sprejemajo tudi vsa zaslišanja obdolžencev in prič in vodijo sploh vse zapisnike v slovenskem jeziku. To se je v kasnejših razpisih z dne 20. oktobra 1866 št. 1861 pres., 5. septembra 1867, št. 8636 in 18. aprila 1882 št. 20.513 ponovilo.
Kljub temu c. kr. okrajna sodišča 1 Mariboru, Ptuju, Zg. Radgoni, Slov. Bistrici in Marenbergu (okrožno sodišče Maribor) teh predpisov ne izpolnjujejo.
Na teh sodiščih sestavljajo sodniki deloma iz neznanja slovenskega jezika, deloma iz mržnje zapisnike o izpovedbah slovenskih strank v nemškem jeziku. To je že mnogokrat povzročilo nesporazumlje nja, seveda vselej na škodo strank.
Tako je n, pr. v Mariboru pri zadnji porotni razpravi proti Alojziji Muršič in tcv. radi domnevnega upora in uboja (re-kvizicijskega komisarja c. kr. okr, glav. v Ptuju I. Wicderwohla) obtoženka p.onovno naglašala, da v nemškem jeziku sestavljeni zapisniki nc odgovarjajo njenim izpo-vedbam. Celo eden nemških zagovornikov se je čutil prisiljenega, proti takim zakonu in predpisom nasprotujočim zapisnikom s strankami, ki so bile zmožne samo slovenskega 'ezika, najodločnejše protestirali.
Tudi c. kr. državno pravdništvo v Mariboru jc proti samo slovenščine zmožnim obdolžencem vložilo nemško obtožnico, kar nasprotuje predpisom.
Zato vprašajo podpisani Vašo eksce-fenco:
Ali je Vaša ekscelenca pripravljena, sodiščem okražnosodnega okoliša Maribor že obstoječe predpise o rabi slovenskega jezika znova zabičiti in sodnike, ki bi ravnali nasprotno, pozvati na odgovornost?
Proglasitev prhkega soda v vojaških obratih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
Poslanci dr. Benkovič, Gostinčar, dr. Ravnihar, dr. Verstovšek in tovariši so 22. t. m. vložili na celokupno vlado naslednjo interpelacijo:
Maja meseca letošnjega leta je bil brez stvarnih vzrokov na ukaz vojaškega poveljstva za militarizirane industrijske obrate na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem proglašen preki sod.
Ker delavci to odredbo trdo občutijo in ker se zdi, da ni nikakih predpogojev za to, vprašamo:
Ali je vlada voljna, da nemudoma razveljavi preki sod? ad Kdo bo Seidlerjev naslednik
Kot kandidati za ministrskega predsednika pridejo v poštev tudi grof Czernin, notranji minister Gayer in sekcijski načelnik Riedl.
Tisza zunanji minister?
Dunaj, 23. julija 1918. »Zeit« je izvedela iz Budimpešte, da je pričakovati v avstrijsko-ogrskem zunanjem uradu izpremembe in da bo prevzel zunanje ministrstvo grof Tisza. Včeraj je imel grof Czernin tozadevni daljši govor z grofom Štefanom Tiszo.
Boji z Italijani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. julija. Uradno:
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V Albaniji je sovražnik pred tremi dnevi severno od Bcrata in v zgornjem delu doline Devoli zopet pričel s svojimi napadi. Izvzemši krajnih omahovanj, se mu ni nikjer posrečilo priboriti uspehov. Boji trajajo dalje. Med ovinkom Semanija in morjem so vdrli naši poizvedovalni oddelki na več mestih v italijanske črte.
Načelnik generalnega štaba.
Gabriele d' Anunzio si je šel ogledat Dunaj.
Dunaj, 23. julija. »Reichspost« poroča po italijanskih listih, da jc izvršil Gabriele d'Anunzio deveturen poskusni polet z italijanske fronte proti Dunaju in nazaj. Poskus se mu jc precej dobro posrečil.
Bilka na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22, julija: Uradno:
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Med Aisno in Marno traja bitka z nezmanjšano silo dalje. Kljub svojemu težkemu porazu 20, t, m. je izvajal sovražnik z nastopom svojih divizij in z nanovo privedenimi oklopnimi avtomobili ljute napade na naše črte. Njegovi napadi so se izjalovili. Ujetniki potrjujejo, da je imel sovražnik težke izgube. Tudi včerajšnji bojni dan je dosegel nov, popoln uspeh nemškega orožja. Med Aisno in južno od Hartennesa je uvedel najmočnejši bobneči ogenj rano zjutraj napade sovražne pehote, ki so omagali jugozahodno od Soissonna in jugoza* hodno od Hartennesa že pred našimi črtami, Severno od Villemontoira so vdrli deli sovražnih čet začasno čez cesto Soissons-Chateau Thierry, a naš napad jih je vrgel popolnoma nazaj. Villemontore in Pigny sta tudi tvorili žarišče boja, ki so ga končali z uspehom izvedeni protisunki nam v korist. Ponovljene sovražne sunke v večernih urah jugozahodno od Soissonsa smo zlomili žc v pripravljalni postojanki. Na obeh straneh Qurcqua jc izvajal sovražnik dopoldne več brezuspešnih sunkov proti našim črtam. Ko je privedel svežih sil, jc popoldne izvajal nove napade. Po težki borbi so zlomili protisunki sovražni naval na obeh straneh Culchyja lc Chateauja in ga izjalovili. Severno in scvernovzhodno od Chateauja Thierryja so naši oddelki, ki smo jih pustili v predpolju, otežkočevali sovražniku približevanje k našim novim čr-. tam. Zvečer šele so se tam razvili močnejši napadi, ki so omagali s težkimi izgubami za sovražnika.
Na fronti ob Marni jc sodelovala ar-'iljcrija.
Med Marno in Ardro so nadaljevali Angleži in Francozi svoje napade, ki smo ih krvavo odbili.
Bojna skupina vojvode Alberta.
Z uspehom se j« izvedel sunek v so> tražno črto pri Ancervillerju.
Berlin, 22. julija, zvečer. Uradno: Na mnogih mestih bojne črte med Aisno in Marno je mirno. Krajni boji so se bili južno od Qurqua.
pl. Ludendorff,
Francosko poročilo.
22. julija, zjutraj. Nemci so omejevali ponoči streljanje s topovi na severno stran Qurqua in na Reims, posebno pa na Cour-tonski in Roiski gozd. Med Qurquom in Marno smo izjalovili močnih nemških protinapadov pri Crisolli in pri St. Germainu. Svoje postojanke držimo.
Prihod novih amerikanskih čet na zahodno bojišče.
Rotterdam, 22. julija.Načelnik ameriškega generalnega' štaba je napovedal, da pride v odsek Arras-Ypern 250.000 Američanov.
Brazilijanci se bodo bojevali proti Nemčiji.
Berlin, 23. julija. »Berliner Tageblatt« poroča, da se je braziljska vlada sporazumela z vlado Zedinjenih držav, da bo poslala braziljske čete faktično na bojišče, da se dejansko udeleže vojne.
Podmorska volna.
54.382tonska ladja potopljena. Berlin, 22. julija. (Wolff.) Uradno: Dne 20. julija sc jc potopil ob severni obali Irske ameriški transportni parnik »Levia-than«, prejšnji parnik Hamburg-Amerika-Line »Vaterland«, ki obsega 54.382 ton.
Politične novice.
-f- Občinski odbor v Ihanu je dne 14.
jul. t. 1. sklenil naslednjo izjavo: Na okrožnico dež. odbora kranjskega v Ljubljani z dne 21. junija t. 1., št. 7078, je občinski odbor soglasno sklenil sledečo izjavo: Naši očetje in sinovi so dovolj jasno pokazali s svojo krvjo in nepopisnimi žrtvami svojo vdanost in neomajeno zvestobo do prejas-ne habsburške loterinške dinastije. Zato se nam zdi naravnost odveč, da bi nas kdo priganjal k tozadevnim izjavam. Naravnost čudno se nam zdi, da bi nam dež, odbor pošiljal v sklepanje resolucije glede izdajalcev, ki jih naše ljudstvo nc pozna in ne mara s Trumbiči ničesar opraviti imeti. Opetovano izjavljamo, da se strinjamo z majniško deklaracijo. Obenem želimo in prosimo, da se tudi visoki dež. odbor kot najvišja avtonomna oblast pridruži majni-ški deklaraciji
-f- Občinski odbor Radovica je v svoji seji dne 14. julija 1918 vzel vsebino okrožnice veleslavnega deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne 27. junija 1918, št. 7078, in poslano resolucijo z dne 19. junija t. 1. na znanje. Obenem so se sprejele tudi vse druge zadnji čas došle okrožnice na znanje ter odločno in neustrašeno izjavlja, da neomajno vztraja na stališču deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917 in obenem odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani, s pristavkom, da nam je oseba Trumbič, katero veleslavni deželni odbor navaja v okrožnicah, sploh nepoznana. Občinski odbor s tem nepoznanim človekom ni imel nikoli pa tudi ne mara imeti z njim kakega stika. Njegovemu Veličanstvu presvetlemu cesarju Karlu se izreka najudanejša zvestoba z željo, ostati vsikdar pod žezlom habsburške hiše.
+ Občina Konj (Sava). Občinski od bor v Konju, zbran v seji dne 14. julija 1918 jemlje okrožnice deželnega odbora z dne 21 .junija 1918, št. 7078, 3. julija 1918, št. 7079, ter 3. julija 1918, št. 7080, na znanje ter izjavlja, da neomajno vztraja na na stališču državnopravne deklaracije jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Marko Drnovšek, župan, in devet odbornikov.
-f Cesar je, kakor poročajo listi, zaslišal 22. t. m, v avdijenci bivšega nauč-nega ministra dr. Franca Hussareka, viteza pl. Heinleina in mu je naročil, naj se pogaja s strankami. Dr, pl. Hussarek se je pričel pogajati s strankami v poslaniški zbornici že sinoči.
-)- Zakaj drži Teufel s Seidlerjem? »Wiener Zeitung« poroča, da je podelilo notranje ministrstvo 8 meščanom mesta Znojm, med njimi državnemu in deželnemu poslancu v Znojmu dovoljenje, da ustanove akcijsko družbo »Južnomoravska banka v Znojmu« in je žc tudi potrdilo pravila nameravane banke.
+ O nemškem kurzu objavlja glasilo avstrijskih bogatašev daljši članek, s katerim dokazuje, da ravno Seidlerjevi poskusi dokazujejo, da je nemški kurz v Avstriji nemogoč. Člankar protestira, ker se sploh delajo načrti o nemškem vladnem kurzu in očita Seidlerju, da špekulira z nerazsodnostjo nemškega meščanstva. V članku sc odklanja tudi slovanski ali romanski kurz in sloji dalje: Slovanski kurz bi morebiti nekaj časa monarhiji zelo koristil, ker bi se uveljavile močne sposobnosti mlajših narodov, a pravi, da bi zopet sledila stagnacija. Dobesedno pravi: V na-nrednejših zrelih nemških možganih vsaj sc
jc pokopalo vse plemensko in narodno sovraštvo. Vsi, ki znajo misliti, smatrajo za samoobsebi umljivo reč narodni individualnem. Člankar se zavzema za avstrijski, evropski, planetarični, vsekakor nadnaro-dni kurz. Seidlerjev govor o nemškem kurzu smatra za reč zabrede in pravi, da je šel Seidler v Valhalo, ker je zavidal Čer-ninu slavo, ki si jo je pridobil, ker si je znal zvito v zadnjem trenutku položiti venec mučeništva na glavo. Avstrijskim Nemcem priporoča, naj se odpovejo nad-oblasti in pravi: Avstrijska nemška mladina misli in čuti drugače, kakor njeni očetje, ki danes še pišejo uvodnike in razglašajo ob mizi vzore, ki ne odgovarjajo več času. Mladina postavlja na mejdan trgovca in tehnika, ki je kos konkurenci povsod na svetu, tudi tekmi Anglosaksov, od katerih se je učila. Ta mladina je, nemški avstrijski meščan, tvoj tretji sovražnik, ki priča iz pietete do tebe zoper tebe. Če se vali mladina politično v radikalni, protina-rodm tabor, mesto da nadaljuje tvoje delo 'n tvoj svetovni vzor, si sam to zakrivil. Zapustiti moramo narodno tesnobo in si urediti razmere tako, da bo izključeno vsako narodno gospostvo in zagotovljeno skupno delo, ki bo koristilo vsakemu narodu. Državna celota sc mora nc glede na nične dosedanje dele (dežele, op. ured.) iz-nova organizirati.
+ Železničarsko gibanje. Dunaj, dne 23. julija, Železničarskc organizacije so imele včeraj na Dunaju zborovanje, na katerem so vladne ponudbe kot nezadostne zavrnile ter bodo pričele z novimi pogajanji z novo vlado.
+ Naslednik grofa Mirbacha bo v Moskvi tajni legacijski svetovalec pl. Ro-senberg. V varstvo nemškega poslanika v Moskvi bodo poslali nekaj sto nemških vojakov.
Ukrajina in Rumunija. »Steagul« poroča, da jc odpotoval 17. t. m. iz Kijeva v Jaš kurir, ki je prinesel s seboj noto, da si želi ukrajinska republika diplomatskih zvez med Ukrajino in Rumunijo.
+ Kijevski senat. Kijev, 22. julija. (K, ur.) Hctman je potrdil postavo, s katero se ustanavlja v Kijevu senat, ki bo najvišja sodna in upravna oblast v Ukrajini.
4- Ukrajina dobi nove bankovce. Kijev, 22. julija. Ukrajinska vlada jc sklenila izdati novo emisijo 500 milijonov kron novih ukrajinskih bankovccv.
+ Puriškijevič aretiran. Berlin, 22.* julija. Znani ruski poslanec dume Puriškijevič je bil glasom poročil moskovskih listov aretiran. Puriškijevič je bil v dumi steber carizma in reakcije. Ko je izbruhnila v Petrograd u ruska revolucija in jc bil car odstavljen, je Puriškijevič zbežal.
+ Internirani jezuiti. V »Našincu« či-tamo: »Havas« poroča, da so Nemci internirali vse jezuite kolegija Notrc Dame de Tournay v taboru Celi, ker se niso pokorili nemškim oblastim.
-f Vojni smotri Francije. Francoski veleposlanik v Londonu Canebon jc govoril daljši govor, v katerem je zahteval, naj se ustanovi gospodarski blok zaveznikov, ker bodo Nemci svoje načrte za gospodarsko nadvlado svetu. Nočemo postati v političnem, vojaškem ali v gospodarskem oziru sužnji. Francija zahteva predvsem, da se ji vrnejo odtrgane ji province. Možje moje generacije so čakali 47 let, da se popravi takratna velika krivica. V njih očeh ostane Francija, če ne doseže povračila Alzacije-Lorene, pokvarjena soha, soha velike lepote, toda soha, ki je izgubila ejna-komernost črt,
_ + Italijanska vlada prepovedala shod socialno - demokratičnih strank. Lugano, 22. julija. (Kor. ur.) Vlada je prepovedala shod, ki so ga sklicale socialno-demokra-tične stranke v Italiji konccm julija v Rim.
+ Samouprava Indije. »Corriere della sera« poroča iz Londona, da dobi Indija zelo obsežno samoupravo.
-j- Vstaja v Tibetu. »Times« poročajo, da so se Tibetčani uprli Kitajcem,.
Dnevne novice.
—	Ihan. Občinski odbor jc imenoval prevzv. g. knezoškofa dr. Ant. Bonavcr-tura Jegliča za častnega občana.
—	Radovica. Občinski odbor je soglasno izvolil za častnega občana presvetlega knezoškofa dr, Antona Bon. Jegliča.
—	Rekvizicija na Ižanskem. Ljudje so se popraševali, če pridejo res vojaki žito mlatil. Dne 20. t. m. je žc voj. žitni ko-misijonar ogledoval naše večinoma s prazno slamo napolnjene kozolce. Dne 21. popoldne pa pribuči s strašnim gromom in treskom neusmiljena rekvizicija. Najprvo je pričela obračati kozolce in drevje, potem vseka z debelo točo, tako da je bilo na po-ju skoro vse uničeno, kar je srpu ostalo. < sreči smo ozimno žito ž«j^pravili s polja; čeprav je bolj slabo, bo vendar prav prišlo. Toda tudi žitu v kozolcu ni toča prizanesla ter ga jc oklestila. Radovedni smo, čc )0 voj. žitni komisijonar tudi sedaj prišel ogledal naše polje.
—	Pobirali so perilo tudi po Gorenjskem po selški dolini, Celo c. kr. orožni-
štvo je šlo tem sleparjem na lim. Če so vas Ljubljančane potegnili, potem nas hribovcev ni treba biti sram. S temi sleparji je hodil tudi nekdo, ki je bil preoblečen v orožnika. Pravil je, da je pred več leti služboval v teh krajih in da sedaj službuje v Polhovem Gradcu.
—	Toča je pobila v nedeljo na Dobrovi pri Ljubljani marsikak kmetov in meščanov up. Žita je bilo šele prav malo po-žetega, sadje leži na tleh, fižol in drugo je zdrobljeno. Pogled na polje je žalosten, za sedanje čase celo obupen.
—	Iz Višnje gore se pojoča, da je v nedeljo od pol 2. do 2. ure neprenehoma padala toča, ki je napravila prav veliko škodo posebno v Dedendalski občini in v polovici Leskoviške občine, pa tudi drugod po okolici je precej škodovala.
—	Pomanjkanje zdravnikov v Bosni je naravnost usodno; dočim pride na Dunaju na vsakih 550 ljudi po en zdravnik, pride v Bosni šele na 12.808 oseb po en zdravnik. Veliko ljudi umrje samo zato, ker nimajo zdravniške pomoči.
—	Zvišanje cen vžigalic, »Arbeiter-zeitung« poroča, da je pričakovati v kratkem nadaljnega zvišanja cen vžigalic, dasi-ravno so imele tovarne za vžigalice trikrat večji dobiček kakor v mirnih časih.
—	Padel jc ob Piavi Franc Maver iz Zagorja na Pivki.
—	Dražba lova. I jOv krajevne občine Dole izvzemši v tej občini ležeča lastna lovišča se bo oddal v najem dražbenim potom za dobo petih let počenši z 1. julijem 1918 dne 7. avgusta t. 1., ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni v Idriji. Draž-beni in najemni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu.
—	Važna transakcija hrvatskih bank. Hrvatska eskomptna banka, Prva hrvatska štcdionica in Riječka pučka banka so kupile vse nepremičnine v zapuščini vele-Irgovca Gorupa na Reki, med drugim tudi Grand Hotel Europe, ki sloji na najlepšem mestu Reke.
—	Z Reke. Surovost mažarske policije presega vse meje in jc večja nego potrpežljivost meščanov, ki se previdno izogibajo pred čuvaji javne varnosti in javnega reda. Če sc kdo pritoži, mu kratko-malo zapretijo z aretacijo, češ, da ni patriot! Vkljub temu sc množijo dan za dnevom javne pritožbe, ki razpolagajo s pričami. Kjer sc dobi n. pr. živež na izkaznice, tam je polno policajev, pa ne da bi skrbeli za red in pravičnost, ampak zato, da morejo dobiti njihovi znanci, predvsem seveda Mažari, izven vrste živež, dokler ga je sploh še kaj. Njihovo surovo ravnanje z aretiranci, če katerega slučajno ujamejo, vzbuja ogorčenje in jc bilo žc večkrat povod hipnih demonstracij proti nečloveškemu ravnanju z aretiranci. Sicer jc guverner ukazal, da se mora policija uljudno in dostojno obnašati, loda njegov ukaz je ostal žal na papirju ali v ustih. — Ana grafični urad bodo ustanovili s pomočjo državne policije. Urad bo seveda nova ma-žarska pozicija v »Fiume italianissima«. — Mestni očetje so dobili dopust do konca septemb ra. Do tedaj ne bo nobene občinske seje. — Dczertcrji in vojni ujetniki so na delu. Načelnik državne policijc je razglasil po mestu s plakati, da policija nc more brez sodelovanja občinstva zatreti neprestanih tatvi n s strani mnogoštevilnih dezerterjev in preoblečenih vojnih ujetnikov. Občinstvo ne sme od sedaj naprej več skrivati dezerterjev, jim nositi hrane in jih preskrbovati, ker bo vsak, pri katerem bodo našli kakega dezerterja ali vojnega ujetnika, najstrožje kaznovan po vojnih zakonih. — Meso po znižanih cenah bo prodajala mestna aprovizacija za revnejše sloje, ki si nc morejo privoščiti mesa po 40 K kg in še več, — Vročina jc neznosna, kopališča prenapolnjena. Kopališke uprave so naravnost v zadregi, ker nimajo dovolj perila za kopanje. Zato so sklenili,'da ob nedeljah in praznikih sploh ne bodo dajali perila. Nalezljivih bolezni vkljub hudi vročini ni. —- Vojaštvo nc sme na noben način zahajati v javne hiše, ki so vsak večer močno zastražene od vojaških patrulj in civilnih agentov. — Velika tavina. Neznani tatovi so ukradli iz zaklenjenega voza, katerega jc spremljala straža od kolodvora do mestne aprovizacijc skoraj vse prekajeno prašičje meso in sicer zadnje, ki jc bilo namenjeno za Reko. Tatvina jc originalna in zagonetna. — Cel regiment dezerterjev so peljali minuli teden skozi Reko. Vlovili so jih na Hrvatskem, kjer so prebivali po gozdovih in rekvirirali živež po vaseh.
UiibiJanske novice.
lj Aretacije. Na državnem kolodvoru so zaprli nekega 17 letnega železniškega delavca, ker * na tamkajšnjem peronu ukradel zaboj z živili in drugimi malenko- L-mi, ki je bil last nekega vojaka. — V Gradišču jc stražnik aretiral nekega 17 letnega di)aka, ki je ukradel svoji gospodinji obleke v vrednosti 900 kron. — Na dr/avni cesti na Glincah sta bila v noči na 17. t. m, aretirana dva železničar!« ki sta na ro-
čnem vozičku peljala deset grud sladkorja (okoli 120 kg) v Ljubljano. Sladkor je najbrže ukraden. Do Gline sta se pripeljala z enovprežnim vozom. Vse aretirance so izročili deželnemu sodišču.
lj Velika tatvina tobaka. Po Ljubljani se govori, da je bilo predvčerajšnjim ponoči na glavnem kolodvoru ukradena četrt vagona tobaka. Tatvino so baje .izvršili vojaki.
lj Žepna tatvina. Neki gospe jc bila na glavnem kolodvoru v gnječi, ki jc nastala, ker so vstopali ljudje v brzovlak, iz žepa ukradena denarnica z 200 K gotovine in voznim listkom Ljubljana-Dunaj.
lj Drage obleke. Zadruga krojaških mojstrov in mojstric je sklenila, da zviša od 22. julija dalje cene za izdelovanje obleke. Pravijo, da bodo zvišali cene za delo za okoli 300 odstotkov.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Bi-zovičar, posestnica, 65 let. — Jakob Primožič, nadučitelj v p., 83 let. — Josipina Gjuran, hči poštnega sluge, 4 mesece. — Ivan Čekada, čevljar, 59 let. — Janko Pav-
lin, železn. uslužbencc, 39 let. — Marjeta Zorman, gostja, 75 let. — Fran Hribar, ključavničarski vajcnec, 16 let. — Avgust Kremžar, knjigoveški poslovodja, 73 let.
a Suhe slive za I. okraj. Stranke, ki niso pri nobeni ubožni akciji, prejmejo suhe slive v četrtek, dne 25. t. m. dopoldne Dri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: od 8. do pol 9. ure štev. 1 do 200, od pol 9. do 9. ure štev. 201 do 400, od 9. do pol 1, ure štev. 401 do 600, od pol 10. do 10. ure štev. 601 do 800, od 10. do pol 11. ure štev. 801 do 1000, od pol 11. do 11. ure štev. 1001 do konca. Slive se bodo oddajale na nakazila za mast in dobi vsaka stranka za vsako osebo pol kg. Kg stane 6 kron.
a Suhe slive za II. okraj. Stranke II. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe suhe slive v sredo, dne 24. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Oddajale se bodo na nakazila za mast
po naslednjem redu: od pol 2. do 2. ure št. j 1 do 200, od 2. do pol 3. ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure štev. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. ure štev. 1401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma suhih če-špelj, kilogram stane 6 kron.
a Suhe slive za III. okraj. Stranke UL okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, prejmejo suhe slive v četrtek, dne 25. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski ccsti. Slive bodo oddajali na nakazila za mast po naslednjem redu: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure štev. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. ure štev. 1401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol 1 kilograma suhih sliv, kilogram stane 6 K.
a Oddaja mesa. Jutri, dne 24. t. m. se bo oddajalo za vso Ljubljano in v vseh mesnicah meso po 10 dkg na osebo,
a Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1400 prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožeia. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev, 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. Ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure štev. 1201 de 1400.
Najden je bil danes dopoldne na Vodnikovem trgu ključ veznih vrat. Izgubitelj naj pride ponj ob uradnih urah v mestni tržni urad.
Zgubila se je dne 21. t. m. večja svotal denarja, in sicer od gostilne Erbežnik na Vič« do gostilne Bobenček, Glince. Pošteni najdite!) naj prinese proti dobri nagradi v gostilno Bobenček, Glince.
Pogreša se 11 letni gluhonemi Alojzij Močilar, ki se je pred kratkim zgubil in hodil po litijskem okraju. Kjer bi se oglasil, naj se ga toliko časa pridrži in hrani, da se obveste o njem starši. Piše nai se: Antonn Močilar, posestniku v Konjšici štev. 12, pošta Zagorje ob Savi._______
Prodasta se dva triletna
mr liani a
v Hrenovi ulici štev. 8. — Ondi se tudi izve za dve breji
suinfL
PROŠNJA, -»c
Kdo izmed tistih, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva, more dati kaj podatkov o VENCELJNU ZAUHSINGER. Nahaja se že 2 leti v Polewski Sawod, na Stan-konje Ploteje, Jekaterinburg, gubernija Perm. Zadnjič je pisal decembra 1917. — Kdor bi slučajno kaj vedel o njem, naj blagovoli proti odškodnini sporočiti njegovi ženi Angeli Zauhsinger, Suha 34, p. Škoija Loka, Gorenjsko.	2531
Srbečico, lišale
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-iorm« mazilo. Popolnoma brez duha ne maže. Poskusni lonček_ 2 K 30 v, veliki 4 K, porcija za rodb.no 11 K Zaloga za Ljubljano >n okolico Lekarna pri zlatem jelenu Ljubljana, Marijin trg. Paz.te na varstveno znamko »Skaboiorm«!
nove in stare feHP vsako množino
tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana,
ljubljanska industrijaprobkovihzamaškov.
zH^T^eU pristen J. malo posestvo, se J^jjg^
je priznan kot najboljši nadomestek tobaka. Vsled odloka c. kr. fin. min. se sme prosto prodajati. — 120 zavitkov po 50 vinarjev 34 K; 600 zavitkov 160 K. Izborna zmes za cigarete, 120 zavitkov 32 kron. 500 najfinejših nadomestnih cigaret 20 kron. Vse franko po povzetju.
Tovarna »Tabarina< H. ZELINKA, PISEK, ČEŠKO.
Po celi Jugoslaviji naj se pije
Toistovršha slatina
in novi
SiSos asrel^c;
Pošta: G U Š T A N J. Tam, se naroči tudi Hno
ftelo, rdeče m tm«: aino ter žfsnje fln saditi anoSS
Kneza Auersperga termalno kopališče
Železniška postaja: Straža-Toplice. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
bogati radioaktivni vrelci.
37% naravne toplote. Odlično učinkujoči pri revmi, trganju, neuralgijah (iscliias), eksudatih itd. Bazeni, posebne kopeli, močvirne kopeli, elektroterapija, masaža.
Lepa lega, gozdov bogata okolica, sobe za tujce, restavracija. — Prospekti in pojasnila brezplačno pri
KOPALIŠKEM RAVNATELJSTVU.
Bobri Dmslii in M\U aparati
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moj iskreno) jubljeni, nepozabni soprog
Ivan Pekla!
hišni posestnik v Mostah
kot mučenik trudapolne bolezni, vračajoč se iz ruskega ujetništva, 22. junija v rezervni bolnici štev. 2 v Krakovu mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v ver	i.
Priporočam ga v molitev in blag spomin.
V Mostah, dno 22. julija 1918.
Marija Pekla],
globoko žalujoča soproga.
Ia britev iz srebro-jekla K 3'50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani, K 3, 5, zn. »Perfekt« s 6 rezili K 16, 20; dvorez. rez. rezila t.ucat K 5, 6. Ia lasestrižni aparat K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Briix št, 1755, Češko.
Zahvala.
Naprodaj je iz proste roke v Višnji gori, 15 minut od kolodvora, lepo
Plača Po dogovoru. Vstop 1-vgusU.-Ponudbe	_
,B išče k uradniški rodbini s 4 letnim 1'Jorn. Eventuelno tud. zacetn.ca dežele — Ponudbe pod Ur. 1.
..nravništvo »Slovenca«.
v hotelu .,Slon".
naznanja vsem cenj. obiskovalcem kopelji, da je otvorjena
KADNA KOPELJ:
V delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne,
dciavn.K ^ ^ ^ ^ popoldnc.
v nedeljah in praznikih ^ ^ ^^
PARNA KOPELJ:
Torek od 8. do 12. ure dop. za gospode,
od 2. do 6. ure pop. za dame. Potek od 8. do 12. ure dop. za dame,
od 2. do 6. ure pop. za gospode. Nedelja od 8. do 12. ure dop. za gospode.
TUŠ:
Ponedeljek od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sreda
3d 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Četrtek
od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sobota
od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop.
Priporočava se najtopleje z velespoštovanjem
Hedžet & Koritnik.
z gospodarskim poslopjem in vodovodom ter lepim sadnim vrtom in 15 oralov zemlje. Cena 80.000 K. — Pojasnila da lastnik: IVAN PONIKVAR no Peščeniku štev. 6, pošta Višnjagora, Dolenjsko.
I
Prodam hišo, ležečo na glavni cesti v Trbovljah, največjem industrijalnem kraju Spodnje Štajerske. Dohodnina najemnine 1500 kron letno po mirovni ceni. Pri hiši je 800 sežnjev lepega vrta, hlevi za živino in drugo. Hiša jc jako pripravna za obrt ali trgovino. Cena 35.000 K. MARTIN JU V AN, posestnik, Trbovlje I.
Isjpraifi®
pri meni kupljene ŠIVALNE STROJE NAZAJ in plačujem po najvišji ceni. —
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
JOS. PETELINC,
tov. zaloga šivalnih strojev, 2255 LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 7.
TRGOVCI! Kdor rabi
in oifa
za gospodarske stroje, tvornice in dr., potem MIRODILNIŠKE PROIZVODE za juhe, omake in dr., kakor tudi vsakovrstne predmete za VAROVANJE PODPLATOV, naj se obrne na glav. zastop. Rajko Kotnik, Guštcnj (Gutcnstein), Koroško.
a* sr smihh^9
Havličkovo nam. 32.
•L <3
(sirkove) po 8 kron, II. a po 7 kron za komad v zavojih po 5 kg proti povzetju kakor tudi riževe detle v vsaki množini
dobavlia tvrdka VACLAVA FILIPA vdova, Jablonnč n. Orlici.
ifiT Sadni mošt
ima v zalogi IVAN OGRIN, LAVERCA PRI LJUBLJANI.
v LJUBLJANI, na ugodnem prostoru, je poceni naprodaj. — Ponudbe (ne anonimne) ped štev. 1834, Ljubljana, poštno ležeče.
Proda sc oziroma zamenja za otroško posteljo, pisalno mizo in za živila
Ob priliki nenadne izgube nepozabne in drage nam hčerke in sestre, učiteljice
MicI Gaberšček
izražamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala velja g. dež. poslancu Ganglu za krasni nagrobni govor, kakor tudi g. nadučitelju Barletu, gospodični učiteljici Nardjanovi ter gospodom pevcem, ki so nepozabni z ginljivimi žalostinkami izkazali zadnjo čast. Metlika, julija 1918.
Žalujoča rodbina Gaberšček.
Pravo
ogrsko	_ _
razpošilja slovenska tvrdka ANTON Z. FINŽGAR, VARAŽDIN, Hrvatsko. 2522
z dežele sc takoj sprejme blizu Ljubljane. Plača 60 kron mesečno. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Kuharica 2537«.
in vrata z železno roleto ter kameniti podboji za vrata. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 2499,
{zborne kakovosti, tudi v večjih množinah, pošilja IVAN OGRIN, LJUBLJANA, Gruberjevo nabrežje štev. 8.
Dobavljam
f&tliefiliportland
iiuo apno v grudah
Zarezano strešno opeko
y£enkZi
se sprejme za modistovsko obrt. Pred nost imajo deklice, ki so izurjene v šivanju. Več se poizve pri g Vivod-Mo zetič, Pred škofijo 21/11., Ljubljana.
PRIMARIJ
2503
za jesensko in spomladansko gnojenje po najnižji ceni samo na vagone. — Na-
-očila sc izvršujejo po vrsti ter sc naj naslovijo na:
10 SIP NOVAK, Brezovica pri Ljubljani.
na Kranjskem ali Štajerskem, se sprejme v najem ali pa kupi. Cenjene ponudbe sprejema FRAN KOS V LJUBLJANI, Sodna nlica št. 7.	2506
Trposki oafenec
sin poštenih kmečkih staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. — Ravno tam se sprejme zanesljiva in varčna
ftnSiirica
ki bi bila obenem tudi gospodinja. 2509 MARTIN PLUT, trgovec, ČRNOMELJ, Dolenjsko.
Kupim
železne tlite za žago
zatre čudovito naglo
sklice
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila
naj se naslavljajo naravnost na: : Lekarna »pri upanju« s Apotheke »zur Hoffnung«
veliko kolo 150 do 200 cm premera za na leseno vreteno in z lesenimi palci, malo 35 do 50 cm premera, nadalje tudi kolut za vcnecijansko žago z ležaji in predtežjem vred, vse skupaj ali tudi posamezno. Ponudbe pismeno ali ustmeno s ceno in podatki, kedaj in kje da je oprema na razpolago, na »Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani«, Dunajska cesta štev. 22.
Pletcl kit
ma Kranjskem!
Letos kaže lepo pšenična, ječmenova in tudi ržena slama za pletenje kit, zato sc vas tem potom opozarja, da kar v največjem obsegu nabavite slame za pletenje kit; posebno tuhinjska in moravška dolina, sploh ves kamniški okraj, koder se pletejo kite. Pobrigajte se, vsak zaslužek bo dobrodošel, če ne sedaj, pa pozneje.
100.000 i o»«v potrdijo, da uničevalec korenin „Riabalsara" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očesa, bradavioe, trdo koio. Uspeh Izajamčenl Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 10 K. Posip, prašek „lta" odstranja naglo pot na rokah in nogah. Cena K 2-50, 3 ška-tlje 6 K. Krema „Clroe" omehša razpokane roke. Cena 5 K, 3 lončki
Zobobol 0W
naitrdov. revmatiz. bolečine, ko je že
vse odreklo, in pri	„
otlih zobeh. Ce ni uspeha, denar nazai. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušlc 10 K, Nikak. okam. zobovja, ne nepriiet. dulial Snežno bele zobe da ,Xlr1a', zobna tekočina. Takoj, uspeh. Cena 3 K, 5 stekl. 7 K. KEMENY, Kaaohau [Ka»«a) I. postni predal I2-C-30, Ogrsko.	nI«
Na prodaj sta dve po 4 leta stari, 15 in pol pesti visoki, popolnoma črni
Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55.
Barue za blago
v zavitkih, v vseh barvah, z vporabnim navodilom, primerne za barvanje vseh vrst blaga, svile in tkanin, dobavlja tvrdka
HOLY & Ko.,
veletrgovina materielnega blaga PRAGA-KARLIN, Krilovsk* tfida 11.
. pranj o perila, izborno penečo in prekaša vse doslej' v prometa se nahajajočo izdelke. 1 zavoj c. j. 6 kg K 12.—; 1 zavoj z 10 kg K. 23.—. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok iu iinejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, i zavoj 32 kosov K 18.—; ro/.a barve, 1 zavoj 24 vel kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. — Najmanj so
moro naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjete M. Jtinker v Zagreba St. 39, Fetrinjska ulica 3., XXX., telefon 23-27. 2248
»Ključavnica v
ključavnici" l
»VICTORIA«, zak. zavar. zaporna varovalka! Svetovni patent! Senzačna iznajdba! Onemogoči vsako otvoritev s ponarejenimi ključi! Cena komadu z navodilom vred 8 K, po pošti 9 K, ponikljan 9 K, po pošti 10 K. Razpošilja se le proti predplačilu. — Zastopniki se iščejo! — Tovarna za »VICTORIA« zaporne varovalke in ključavn. blago. Glavno zastopstvo: »VICTORIA« v Zagrebu St. 24, Tren-kova ulica (Hrvatsko). Tel. 20-26. Prodaja za mesto Zagreb: Bazar Kd-nig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39, kakor ^se večje trgovine z železnino.
Priporoča se
trgeoina pssSiišfoa
pre! 1 Pogačnik
nflariie Terezijje cesta d&Bliseft
glavna trgovina
Stari trg podružnica
Velespoštovanjem