323 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: P opla v e, hudourniki, v etr olomi, pogozdo v anje, k omisija za zagr adit e v hudournik o v , bano vinski odbor za pr opag ando gozdarstv a Key-words: floods, t orr ents, windbr eak s, aff or estation, Commission f or Pr ot ecti v e Dams Ag ainst T orr ent Floods, Pr o vincial Committ ee f or F or estry Pr opag anda 1.04 Str ok o vni članek UDK 930.253:504.4:556.166(497.4)"1923/1926" Pr ejet o: 5. 11. 2024 Stoletne vode in druge naravne nesreče v obdobju 1923–1926 v gradivu Arhiva Republike Slovenije OL G A PIVK višja s v et o v alk a – ar hi vistk a Ar hi v R epublik e Slo v enije, P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana e-pošta: olg a.pi v k@go v .si Izvleček Prispe v ek je nastal na podlagi gr adi v a gozdarskih f ondo v in pripo v e - duje o k atastr of alnih popla v ah pr ed v sem na podr očju V elik eg a županstv a ljubljansk e oblasti v času med let oma 1923 in 1926. Pr edsta v ljena so tudi prizade v anja K omisije za zagr adit e v hudournik o v , da bi z r egulir anjem hu - dourniških v oda in s pr a vilnim pogozdo v anjem zmanjšali uniče v alno silo, ki jo ti v odot oki ob primern ih ok oliščinah lahk o r azvijejo. S t em v zv ezi je pomembna tu di v log a odbor o v za pr opag ando gozdars tv a, ki ji je namenjen zadnji del člank a. Abstract CENTENNIAL FL OODS AND O THER N A TURAL DIS A S TER S IN THE PERIOD 1923–1926 IN THE REC ORDS OF THE AR CHIVES OF THE REPUBLIC OF SL O VENIA Based on doc uments fr om f or estry f onds, the article describes de v astat - ing floods that occurr ed, particular l y in the District of Ljubljana betw een 1923 and 192 6. The article also pr esents the eff orts of the Commission f or Pr ot ecti v e Dams Ag ainst T orr ent Floods, established in or der t o lessen the catastr ophic f or ce that these w at er courses can pr oduce under the rig ht con - ditions. This is done b y r egulating t orr ential w at ers and ensuring corr ect af - f or estation. The final sectio n of the article is de v ot ed t o the Committ ees f or F or estry Pr opag anda and their significant r ole in this r eg ar d. 324 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections V oda je v elik a dobrina, neobhodno potr ebna za ži v ljenje, v endar lahk o njena moč ži v ljenja tudi vzame. T eg a so se za v edali že v stari A v striji in zat o so leta 18 84 pri kmetijsk em ministrstvu ustano vili oddelek za zagr adit e v hudour - nik o v . Slednji v primernih ok oliščinah lahk o hitr o r azvijejo r azdir alno silo, ki se ji nič ne mor e zopersta viti. Za začet ek je odšlo na izobr aže v anje v F r ancijo šest gozdarskih t eh nik o v , kjer so se učili pr a vilneg a umirjanja in r egulacije hudour - niških v oda. Oddelek je imel podr ejene tri sek cije in Kr anjsk a je do leta 1912 spadala pod Beljak. T eg a let a je začela v Ljubljani delo v ati samost ojna služba, ki je zaposlo v ala tri inženirje in d v a pomočnik a. T udi v no vi drža vi Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v t er k asneje v Kr alje vini Jugosla viji je ta odsek delo v al še napr ej, nek aj časa k ot del gozdarsk eg a odsek a in od leta 1931 k ot poseben oddelek. Načrt o v za delo je bilo v elik o, v endar zar adi pomanjk anja denarja marsičesa niso ur esničili. 1 Da je ur ejanje hudournik o v nujno, se je pok azalo pr ed v sem v letih 1923– 1926, k o je v eč hudih popla v opust ošilo v elik e pr edele ljubljansk e oblasti in po - leg ogr omne mat erialne šk ode zaht e v alo tudi v eč ži v ljenj. November 1923 P o v odenj k onec no v embr a 1923 je bila k ot u v od v k atastr of e, ki so se dog ajale v naslednjih letih. Ujme, ki so nastajale v ljub ljansk em in k amnišk em okr aju, niso po vzr očile k ak šnih hudih pošk odb cest , v endar je neobičajno viso - k o zalil o v asi Črna v as in Lipe na Ljubljansk em barju, kjer je bilo k ak šnih 60 hiš. Ljudje so se obrnili po pomoč na or ožnik e, ki so zaseg li t o v orni čoln vr hnišk eg a podjetnik a in z njim r eše v ali pr ed v sem ži vino, ki so jo pr esta vili v višje ležeče pr edele. T udi ljudje so se umaknili s pomočjo čolno v in impr o vizir anih spla v o v , medt em k o je bilo pr emože nje uničeno, r azen če jim je k aj uspelo spr a viti na podstr ešje. Odneslo je pet most o v med Lipami in P odpečjo. Do popla v je prišlo, k er je najpr ej zapadlo v elik o sneg a, ki je lomil dr e vje po gozdo vih, pot em je sle - dila odjug a z močnimi nali vi. Br ego v e so pr est opili Ljubljanica, Sa v a od Med v od napr ej in str anski dot oki Gr adaščice, Kamnišk e Bistrice in Išk e. P odr očje Lju - bljansk eg a barja t er dolina med Zalogom in Lazami se je spr emenilo v d v e v eliki jezeri. 2 V ok olici Zalog a je za v ladala panik a in okr ajni g la v ar Ljubljane ok olice je zapr osil za pomoč v ojsk o. T a se je hitr o odzv ala, a k o so ugot o vili, da v endar le ni ta k o hudo, je bil izdan odlok, da se v ojsk e br ez r esne potr ebe v prihodnje ne zaht e v a. Ljudje in ži vina so bili r ešeni, čepr a v je bilo tr eba v časih pr ecej časa čak ati na pomoč. T ak o so por očali, da je ži vina pri mlina rju v bližini sot očja Lju - bljanice in Sa v e d v a dni stala v g loboki v odi, da so jo r ešili. Pr esenetilo je tudi por odnico, ki se ni hot ela umakniti in k asneje niso mog li priti do nje. Na sr ečo je v oda nehala nar aščati in se je v se sr ečno k ončalo. Poplave z 8. na 9. avgust 1924 V t ej noči so ne viht e po vzr očile besnenje v ode, ki je po štirih g la vnih do - linah, ki se spuščajo iz Grmade in T ošča na jugozahodni str ani pr oti P olho v emu Gr adcu, na se v eru pr oti Šk of ji Loki, na se v er o vzhodu pr oti Sori in na jugo vzhodu pr oti Dv oru ozir oma Gr adaščici, rušila v se pod sabo. R azdejanje je bilo str ašno. Doline je pr ekrila debela plast k amenja, podrt eg a dr e vja, odneseneg a lesa, gru - šča, pesk a in blata. Od cest in pot o v ni bilo v eč sledu, pot oki so zar ezali no v e 1 Ši vic: R azv oj in or g anizacija gozdarsk e službe, str . 57–60. 2 SI A S 133, šk. 352. 325 Letnik 47 (2024), št. 2 struge. V der očih v odah, podrtih in odpla v ljenih hišah je izgubilo ži v ljenje 18 ljudi. K ot je pri takih hudih dogodkih običajno, so se med ljudmi začele širiti zgodbe o neznanih silah, ki so bile vplet ene v k atastr of o, v endar »gre za popol- noma naravni pojav «, je v por očilu izposta vila og ledna k omisija. 3 Občina Škofja Loka Plazo vi so se udr li od Osolnik a, pr ek o T ošča in S v . Ožbolta, na podr očju v eč k ot 30 ha, in v sa ta mešanica zemlje, dr e v es, k or enin in k amenja je pridrv ela z v odo v Hr astnišk o gr apo v občini Zminec t er jo zasula pr ek in pr ek na 60 ha. Na občinski poti je odneslo de v et lesenih most o v in v eč hiš. 4 Najpr ej je la vina zajela F ojk arje v mlin, S v . Ožbolt hišna št . 15, kjer je bi v ala najemnišk a dr užina Jank o vič. Očeta ni bilo doma, otr oci so že spali, k o so plazo - vi zagrnili hišo in jo odnesli sk upaj s štirimi otr oki. Le mat eri in eni hčeri se je uspelo r ešiti. Odneslo je tudi v so ži vino, or odje, oblek o in ži v ež. Nat o je zadelo hišo in žago S v . Ožbolt št . 35 t er jo deloma zasulo, medt em k o je d v a hle v a in lopo odneslo s seboj. Na žagi je pobr alo šest v ozo v , slamor e - znico, 30 k ubik o v desk, 25 k ubik o v hlodo v , drv a, seno, omar e z oblek o, post eljo, k uhinjsk o opr emo z ži v ežem, k onja, pr ašiča in k ok oši. Naslednja žrt e v je bil Jak ob F ojk ar od S v . Ožbolta št . 18 , ki je sk upaj s pa - stirjem, z d v ema k onjema in v ozom v edril pri s v oji žagi na poti domo v iz Šk ofje Lok e. V se sk upaj je zajelo in odplaknilo neurje. Ogr omna masa se je v alila napr ej na bajt o, v k at eri je bi v al z družino naje - mnik iz S v . Bar bar e št . 86. P oči v ali so že, k o se je začel pr emik ati hle v . Gospodar je v t emi posk usil r eše v ati ži vino in pri t em izgubil ži v ljenje. Njego v e hčer e so se sk upaj s kr a v o r ešile, medt em k o je v ol pobegnil in so g a k asneje našli ži v eg a. Na posestv o S v . Bar bar a št . 28 je v dr l pot ok Lipnik in odtr g al vr ata v hiši, odnesel drv arnico, k ozolec, sušilnico, drv a, sadno dr e vje in or odje. Gostaču pri S v . Bar bari št . 3 je neurje odneslo hišo in mlin, d v a v oza, sani, or odje, hlode, desk e, drv a t er poljsk e pridelk e, uničilo ži vila, oblek o in pohištv o. Pri S v . Bar bari št . 9 se je mat eri in hčer ki uspelo r ešiti, v endar je podr lo hišo, od - plaknilo žago, lopo, s vinjak, pohištv o, drv a, lubje in denar . Gostač v bajti Marjane La vtar se je r ešil na podstr ešje bajt e. V hiši Dobr a v e št . 2 je spala družina P a v la Kristana, ki g a v času neurja ni bilo doma. Med t em, k o je mati sk očila na pr ag g ledat , k aj se dog aja zunaj, je odtr g alo del bajt e, kjer sta spala d v a otr ok a. Lesnemu industrialcu Hribernik u v Puštalu št . 56 je v oda odnesla jez in obr ežni zid, d v e žagi v enecij anki, električni mot or za pogon žage, en v agon desk, hlode, desk e, žamanje, šest v ozo v , or odje, ži vila t er oblek o v se družine in hlap - ce v . P ot em je podr lo v aški most pri hiši in 36 m dolgo str eho, ki je pokri v ala žago in lopo, pošk odo v alo tur bino t er zasulo tr a vnik e in nji v e. V oda je zaht e v ala v eč žrt e v tudi v občini Med v ode, kjer iz V elik eg a Babni - k a prid rv el hudournik Beli pot ok in najpr ej zasul v eč k ot 5 m g lobok o strugo, nak ar je začel v aliti v elik e sk ale v Ločnico. V se t o je zadelo hišo Marije Alič, jo podr lo in odplaknilo sk upaj s petimi otr oki, ki so bili v njej. V podrt em hle vu sta poginila kr a v a in k onj. Pri sosedih je ut onil hlapec, v oda je zrušila k ozolec, v od v odni k anal pri žagi nagrmadila v se polno dr e vja iz zgornjeg a dela doline in odnesla s seboj desk e in hlode. 5 Št e vilni so izgubili v se s v oje pr emoženje, a so si r ešili ži v ljenje z umik om v višje pr edele. Eni so imeli pr ed v sem v elik o sr eče. Družini Det ela je v oda po - 3 SI A S 131, šk. 40, P or očilo og ledne k omisije o v odni k atastr ofi v P olhogr ajskih dolomitih 8. 8. 1924, po og ledu t er ena 11. in 13. 8. 4 SI A S 131, šk. 40, P or očilo žandarmerijsk e postaje Šk ofja Lok a. 5 Pr a v tam. 326 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections pla vila hle v in hišo t er nanosila not er pol metr a pesk a in blata. Gospodar je pri - peljal v hišo tudi kr a v o, da bi bila na v arnejšem, medt em k o so se člani družine zat ekli na peč. V oda je nar aščala in gr ozila, da bo ut opila kr a v o. T a se je znašla in se s spr ednjima nog ama po vzpela na klop ob peči. Na sr ečo se je po v odenj umirila, sicer bi se tudi za družino slabo k ončalo. 6 Bodo v eljsk a gr apa je bolje pr estala di vjanje nar a v e, čepr a v je podr lo v se most o v e in r aztr g alo poti, v endar v saj ni bilo člo v eških žrt e v . Občina Polhov Gradec Doline hudour nik o v V elik a Božna do izli v a Male Božne, Mala Božna, pri - t ok e izpod Grmade: Mačk o v , K uzlo v in Gaberšnik o v pot ok, hudournik Belca in druge manjše hudournik e, ki se zli v ajo pri Dv oru nar a vnost v Gr adaščico, je po - polnoma zasulo z ogr omnimi masami k amenja, grušča in dr e vja. Gr ape so bile por aščene s 40 –80 let starimi buk o vimi in smr ek o vimi dr e v esi, in k o se je zar adi namočenosti utr g alo v eč pla zo v , je v se t o oddrv elo v dolino. V eč metr o v debela plast napla vin je pokrila dolino obeh Božen, ki je po vpr ečno šir ok a 50 m. P odob - no je bilo v drugih dolinah. V sa poslopja, mlini, žage, most o vi, cest e ob t eh v odah so bili uničeni. V nižje ležečih pr edelih so bile napla vine tudi do 10 m visok o in 100 m šir ok o. Manj je bila pošk odo v ana dolina Gr adaščice od P olho v eg a Gr adca do V iča, čepr a v je bila v celotnem obsegu popla v ljena. V endar je pošk odo v alo deset most o v in cest o P olho v Gr adec–Ljubljana. V dolži ni 4,5 km je odneslo ce - st o P olho v Gr adec–Črni V r h do izli v a Male Božne. Uničenih je bilo približno 57 ha plodne zemlje na vrt o vih, nji v ah in tr a vnikih t er pridelek in sadno dr e vje. 7 Na omenjenem ozemlju je k amen dolomit ozir oma dolomitni apnenec, ki se zelo kruši. Doline so g lobok o r ezane, pobočja zelo strma in na t eh pobočjih sta se z leti nabr ala grušč in pesek, pri čemer so nali vi t e plasti zr ahljali in od - nesli v dolino. V oda, pomešana z gruščem in s podrtim dr e vjem, ima silno moč, ki je nič ne mor e zausta viti. K er ima t o ozemlje hudourniški značaj, je bilo že od leta 1910 pr edlag ano za ur edit e v , a zar adi pomanjk anja sr edst e v ni prišlo do izv edbe del. Zagr adbe so bile izvršene v Žir o vnik o v em pot ok u, ki g a neurje ni zadelo, v P etriče v em pot ok u, kjer je dež že poneha v al, t er V elik em in Malem po - t ok u pri Dv oru. T uk aj je bilo sk or aj sr edišče neurja, a zadrže v alniki so opr a vili s v ojo funk cijo in ni bilo v elik o pošk odb. Pri drugih hudournikih, ki so uniče v ali, do načrt o v anih del še ni prišlo. Za Ločnico in Hr astnico ur ejanje ni bilo pr ed vi - deno, bi pa t o potr ebo v ali nek at eri str anski pot oki, ki se zli v ajo v anju. »Vendar bo v trenutni situaciji treba najprej omogočiti komunikacije po prizadetih doli- nah, ureditev strug potokov, da se zadrži zemeljske usade, ki se še niso sprožili, zavaruje globoko spodkopane bregove ob hišah in da se odkoplje napol zasute hiše ,« je zapisala og ledna k omisija. 8 R azdir alna moč nar a v e je bil a usodna za posestnik a na Setnici 14 in njego - v eg a hlapca, ki sta posk usila r ešiti ži vino iz hle v a, a je v se sk upaj odneslo, med - t em k o je nek o dekle iz P olho v eg a Gr adca med pr ečk anjem spodnesel nar asli pot ok Božna in jo pot egnil s sabo. T udi drugim kmet om je pobr alo pr ecej ži vine, poleg t eg a še str ojarno, žagi in elektr arno, hlode in desk e t er poljsk e pridelk e. K o se je stanje nek olik o umirilo, so začele k omisije og ledo v ati najbolj pri - zadeta podr očja, župani so sesta v ljali sezname in popiso v ali šk odo, medt em k o je sr eski pog la v ar nar očil or ožnik om, da tudi sami ocenijo stanje na t er enu. Nji - ho vi izr ačuni so bili na v adno pr ecej nižji k ot županski, a še v edno zelo visoki. V si so se strinjali, da je pr ed v se m tr eba pomag ati tistim, ki so izgubili v se in vzpo - 6 SI A S 133, šk. 351. 7 Glej op. 3. 8 Pr a v tam. 327 Letnik 47 (2024), št. 2 sta vit e v cestnih po v eza v , da bodo ljudje lahk o k aj zaslužili. Št e vilni so se namr eč pr eži v ljali pr ed v sem s pr od ajo lesa, ki je bila zar adi uničenih cest nemogoča. Šk odo v Med v odah si je prišel pog ledat tudi kr alj Alek sander , ki je počitnik o v al na Bledu. Začelo se je zbir anje prispe v k o v za popla v ljence. Milodari so bili namenje - ni pr ed v sem za naba v o ži vil, oblek e, popr a vilo pr ebi v ali šč in hle v o v , ostalo pa za popr a v o cest in most o v , če so se dar o v alci s t em strinjali. Nek at eri so se hitr o odzv al i s pomočjo: tržišk e pr edilnice so dale blago, po cer kv ah so pobir ali denarne dar o v e, županstv o Star a Lok a je pozv alo s v oje občane, naj ljudem prisk očijo na pomoč z oblek o, mok o, s kr ompirjem, krmo za ži vino in sta v bnim lesom t er z br ezplačno v ožnjo. Iz nek at erih kr aje v so le spor očili, da se tudi sami borijo z nar a vnimi nesr ečami: v Murski Soboti so imeli požar , v Slo v enskih K onjicah t očo, v T r bojah slabo letino. Že v juliju 1924 je po kr ajih v ok olici Ljubljane kl estila t oča, ki je uničila pridelk e, viharji so podir ali k ozolce, dr e vje in odkri v ali str ehe. T udi oni so pr osili za podpor o, ki je ni bilo za v se in marsik do je bil pr epričan, da je sosed dobil pr e v eč, sami pa pr emalo. P o - ja vila so se namigo v anja na dajanje pr ednosti g lede na str ank arsk o pripadnost . 9 P odjetje za ur ejanje hudournik o v je po a v gust o v sk em neurju začelo s popr a v ljanjem poti v Hr astnici, v endar so se dela za v lekla zar adi pomanjk anja dela v ce v in se do zime še niso zaključila. V ečji napr ede k je bil v dolini Ločnice, kjer je bila šk oda manjša, k er pa se je strug a pot ok a ob v sak em deže vju spet napolnila z mat erialom, delo nik oli ni bilo po v sem dok ončano. Decembrsk e popla v e so spet uničile pota v P etače v em in Mačk o v em gr ab - nu, medt em k o je nar asla Gr adaščica odnesla tri zasebne most o v e in spet so bile člo v ešk e žrtv e. Pri popr a vilu mostu v Belici je namr eč dela v cu spodrsnilo in je padel v der očo v odo, pri čemer je pot egnil s seboj še s v ojeg a sodela v ca. 10 Deževje in toča 1925 P opla v e so že maja 1925 prizadele občino V elik a R ačna, k o je za nek aj t e - dno v pr epla vilo tr a vnik e. Nat o so prišli na vrst o še drugi kr aji. P o v odenj in t oča sta 14. in 18. junija po vzr očali šk odo v občinah Šentjošt , P olho v Gr adec, Med - v ode, Išk a Lok a, T omišelj, Be v k e, P odlipa, Horjul, Šk ofljica in Br ezo vica. Nat o je a v gusta padala k ot or eh debela t oča v občinah Šmarje, Dobrunje in Šk ofljica. 11 Neurj e med 18. in 19. junijem 1925 je močno prizadel o P oljansk o doli - no, pri čemer je pri no vi žir o v ski elektr arni na F užinah potr g alo do v odne ce vi, ki so šle pr ek o Sor e in delno podr lo jez. V oda je pri t em z v so močjo pljusknila čez in na poti na vzdol odplaknila sk or aj v se lesene most o v e čez Sor o, ostal je le bet onir an most na F užinah in še eden v v asi P oljane; z njo so šli tudi 35 m dolg a brv pri mlinu T r at e št . 27, jez in mlinsk a k olesa; naj v ečja šk oda je nastala pri mlinu in žagi v Sestr anski v asi 1, kjer so k omaj dobr o napr a vili no v 47 m šir ok jez, ki g a je podr la po v odenj pr ejšnje let o; pr epla vilo je polja in tr a vnik e t er jih zasulo z gr amozom, uničilo je seno in pridelk e; odneslo je 150 m deželne cest e F užine–So v odenj, cesta Žiri–F užina se je nad elektr arno posedla v dolžini 40 m in je obstajala ne v arnost , da se popolnoma sesede; odneslo je star o Gladk o v o žago, k ozolec in nek aj lesa na F užinah t er pošk odo v alo bet onir an jez v Gor enji v asi; v Hota v ljah je porušilo 30 m dolg most na 4 k ozah, ki je bil zgr ajen med v ojno t er v Gor enji v asi 34 m dolg, pokrit , lesen most pr oti Lučinam. Iz P oljan so por očali o šk odi pri tr go v cu, ki je izgubil manuf akturno blago, t er pri usnjarju, ki je ostal br ez k ož in čr eslo vine, v si pa so bili ob pridelek žita, kr ompirja in sena. 9 SI A S 131, šk. 40. 10 SI A S 133, šk. 351. 11 Pr a v tam. 328 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Zar adi podrtih most o v so bili od Šk ofje Lok e odr ezani v si kr aji na desni str ani Sor e, ki jo je bilo možno pr ečk ati le v P oljanah, pa še t o ne s t ežkim t o v or om. Na sr ečo t okr at ni bilo člo v eških žrt e v , niti ne izgube pri ži vini. 12 T udi nar asli pot ok Br ebo v ščica je po vzr očil nek aj t eža v in iz P odpor ezna so por očali o šk odi pri lesu. Občini Goli V r h je bilo prizaneseno s popla v ami, v endar je zat o t oča uničila poljsk e pridelk e. K ot da ni do v olj ena popla v a na let o, je tik pr ed božičem leta 1925 zar adi močneg a deže vja, t opleg a vr emena in posledično taljenja sneg a v oda v pot ok u Hr astnica in njenih prit okih zelo nar asla in po vzr očila na v ozni poti in most o vih občutno šk odo. T eža v o so pr edsta v ljali tudi plazo vi, ki so po strmem pobočju zdrsnili v strugo t er jo popolnoma zasuli in pr eusmer ili na tr aso, kjer je bila nek daj pot . T udi v Črnem V r hu je bil v es trud, ki so g a v ložili v sanacijo šk ode, zaman. P ono vno so bili odr ezani od drugih kr aje v in možnosti zaslužk a. Naravne nesreče leta 1926 T o let o je pono vno zaznamo v alo v eč v elikih po v odnji. 14. in 15. julija je popla v ljalo v R ačni in P olho v em Gr adcu, medt em k o je t oča nar edila šk odo v občinah Pija v a Gorica in Želimlje. V se se je še močneje pono vilo v a v gustu, pri čemer sta bili prizadeti tudi občini Ja v ornik in K or ošk a Bela. 13 27. september 1926 P opla v e so se zgodile podne vi in tudi ljudje so zdaj že v edeli, da se je tr eba čim pr ej umakniti na v arno, zat o člo v eških žrt e v ni bilo, t em v eč ogr omna mat e - rialna šk oda. Zar adi močneg a deže vja so nar asle So v odnjica, P oljansk a Sor a in K opačnica močno spodk opale cest e, tak o da spet ni bil možen pr omet z v ozo vi. Od So v odnja do T r ebije je v oda uničila v eč k ot kilomet er cest e, žage in mline t er gostilničarje v o hišo. Na F užinah je spodk opala električno centr alo in odnesla nek aj zidu, ce v , po k at eri je bila napeljana v oda, t er v elik o lesa, desk in zemlje, v endar se je obdržal bet onski most . P oljansk a Sor a je podr la v se most o v e od T r ebije do Med v od, celo bet onski most med Puštalom in Šk ofjo Lok o. Nič bo - lje se ni godilo cestam, ki so postale no v a strug a za nar aslo v odo, in nek at erim hišam. V Puštalu je odneslo les, tr amo vje, v ozo v e, pohištv o, ut opilo se je nek aj ži vine, v Šk ofji Loki je pošk odo v alo mlin in žago župana Hafnerja, k o v ačijo in druge obrtnišk e dela vnice. R odo vitno zemljo na desnem br egu Sor e in njenih prit ok o v je deloma odpla vilo, deloma posulo s k amenjem in pesk om. Čez r ek o je bilo možno priti le s čolnom, začeli so gr aditi tudi zasilne brvi. 14 V Lo čnici so sept embrsk e vr emensk e neprilik e po vzr očile v ečje r azdeja - nje k ot d v e let i pr ej. P oleg plazo v od zadnje popla v e so nastali še št e vilni no vi, izginili so most o vi, medt em k o so hudourniki, ki se st ek ajo v Ločnico, zasuli v eč hiš. Bol j je bil prizadet desni br eg, ki prihaja od s v . Katarine. Na polja je naneslo 1–3 m grušča, plazo vi so uničili v elik o gozda in hiše v T rno v cu. P ošk odo v alo je cest o pr oti rudnik u Knapo vže v ločniški dolini, kjer so k opali rudo, bog at o s s vincem in z ži vim sr ebr om, spodk opalo in podr lo je obr at za čiščenje rude t er zalilo d v a r o v a. R udnik je zaposlo v al 25 ljudi, v endar po t eh dogodkih niso v eč zagnali pr oizv odnje. Občinsk a cesta, ki jo je občina že trikr at popr a vila, je spet postala strug a pot ok a. 15 12 SI A S 131, šk. 36, p. e. 575 in št . 40, p. e. 641. 13 SI A S 133, šk. 351; SI A S 70, šk. 129. 14 SI A S 131, šk. 66, p. e. 1015. 15 SI A S 133, šk. 351. 329 Letnik 47 (2024), št. 2 V občini Med v ode so e v ak uir ali 30 hiš t er spr a vili ljudi in ži vino na v arno. Naj v eč šk ode je bilo v papirnici Goričane, kjer je odneslo približno 50 v agono v lesa, šest do sedem v agono v papirja in celuloze, zapornice in druge napr a v e; zalilo je tudi osem mlino v in uničilo laneno seme za izdela v o olja. K onec okt obr a se je nesr eča pono vila. Ist očasno je vihar v v aseh Zbilje, Senica, Goričane, V aše in S v etje podr l 15 k ozolce v in št e vilna dr e v esa v gozdo vih. Sor a je rušila že pr ej načeta obr ežja in ogr ozila hiše, most v Med v odah in Goričanah je odneslo. Sa v a je popl a v ljala tudi na Ježici, v Dolsk em, vihar je podr l v eč k ozolce v in odkri v al str ehe, pr a v ta k o na Šk ofljici in v Gr osupljem. V Šentjak obu so imeli v hišah v odo en met er visok o, medt em k o je iz popla v ljenih Notr anjih Goric v oda odt ekla šele po enem t ednu. T udi občina Čr ni V r h je utrpela v elik o šk odo. P odr lo je tri hiše, hle v in v eč k ozolce v t er odneslo pet g la v ži vine. P odsuli so se št e vilni usadi in gr ozilo je, da pot egnejo s sabo hiše, iz k at erih so se ljudje sicer izseli li. 5 km cest e med Zalo - gom in P olho vim Gr adcem je postalo strug a pot ok a Božna in k er je bilo tudi na poljansk o str an stanje k atastr of alno, so spet ostali odr ezani od s v eta. V v aseh Hruše v o, Gabrje in Osr edek so se udir ali plazo vi, že tr etjič je pr e - tr g alo cest o na Šujici, tak o da je bila po v eza v a pr oti P olho v emu Gr adcu pono vno nepr e v ozna. Od v seh most o v sta ostala le železobet ons ki v Prista vi, ki g a je za - sulo, in leseni v Dolenji v asi. V Prista vi je Gr adaščica od nesla tri hiše in hle v , do polo vice porušila g asilski dom, odnašala je k ozolce, les in debla, medt em k o je na nji v e nanesla tudi do 1 m gr amoza. V oda je bila pr ecej višja k ot leta 1924, v Dolenji v asi je v hišah stala do 2 m visok o, medt em k o so bile ostale v asi manj prizadet e. 16 Oktober 1926 10. okt obr a 1926 je P oljansk o dolino zadel vihar z dežjem in dr obno t očo, ki je porušil v eč k ozolce v , st olp g asilsk eg a doma v Gor enji v asi, v eč dr ogo v dalj - no v oda električne zadruge v P oljanah, v elik o je bilo tudi odkritih str eh. Spr ožili so se tu di zem eljski plazo vi. V oda je nar asla, porušila nek aj jezo v , pošk odo v ala zasilni most v Gor enji v asi, uničeno je bilo v elik o sadneg a in gozdneg a dr e vja. 17 Ist očasno je Selšk a Sor a, ki je nar asla za 3 m, odnesla pet most o v med Sušo in Železn iki, pošk odo v ala je cest o pr oti Zalemu Logu, s sabo je odnesla hlode in drv a t er napr a vila šk odo na poljih; porušeni so bili tudi most o vi od Železnik o v pr oti P odpor eznu. P ada vine so k onec okt obr a po vzr očile v elik o nar aščanje r ek e K okr e in v a - njo izpod St or žiča izli v ajočeg a se pot ok a, ki je spot oma pobir al les in v eje vje. Množica hlodo v je zajezila most pri Kanonirju, odnesla v og al hiše in približno 450 m drža vne cest e na r azličnih mestih, druge dele je zasulo. P orušilo je v ečino most o v na tr asi Pr edd v or–Jezersk o in v eč jezo v t er brzoja vnih in t elef onskih dr ogo v . P odobno hudo je bilo tudi pr oti Železni Kapli, zat o so pr ebi v alci Jezer - sk eg a ostali odr ezani od s v eta. V asi so zar adi pošk odo v anih v odo v odnih nape - lja v in električnih centr al ostale br ez v ode in r azs v etlja v e. Sa v a je zar adi padleg a sneg a, dežja in nast opa južneg a vr emena 30. okt o - br a v P odnartu pr est opila br ego v e, pr a v tak o T ržišk a Bistrica. Zalilo je t ek stilno t o v arno Jugočešk a, odneslo zapornice pri mlinu Majdič in še en lesen most , pr e - tr g ala g la vno v odo v odno ce v pri Pr edd v oru in tak o je Kr anj z ok olico ostal br ez pitne v ode. Vi har je v v aseh Zapoge, Smlednik in Dornice porušil v eč k ozolce v , v V og ljah pa še približno 30 ha gozda. Kadar ni deže v alo, je gor elo. V kr anjsk em sr ezu je pogor elo k ar nek aj gospodarskih poslopij. V t eh primerih ni šlo za na - 16 Pr a v tam. 17 SI A S 131, šk. 66, p. e. 1015. 330 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections r a vne nesr eče. Nek aj ljudi so pripr li zar adi malomarnosti, namigo v alo se je tudi na za v ar o v alnišk e goljufije. 18 T udi v sr ezu R ado v ljica so bile podobne t eža v e zar adi popla v in viharje v – pr etr g ane ces tne in železnišk e po v eza v e, porušeni most o vi, k ozolci, odkrit e str ehe, pr epla v ljena polja in tr a vniki, uničena turistična pot po Vint g arju, polo - mljeno ogr omno dr e v es, pr etr g an v odo v od in ogr ožene hiše. Najhujši nali vi so bili k onec no v embr a 1926 v občini Kr anjsk a Gor a in R at eče. Dolina od P odk or e - na do Klance v je bila eno samo jezer o. K o je v hribih začelo snežiti, se je stanje v saj za nek aj časa umirilo. 19 Zbiranje pomoči za poplavljence Ljudje so obupano pr osili za podpor o. K omaj so si za silo opomog li od ene popla v e, se mor da zadolžili za popr a vila s v ojih domo v anj, so mor ali začeti zno v a. No v embr a 1926 je v ojašk o ministrstv o odobrilo pomoč pomožnih čet za vzposta vit e v pomembnih pr ometnih po v eza v , čiščenje v odot ok o v in hudourni - k o v v popla v ljenih kr ajih. Dela naj bi pot ek ala po na v od ilih inženirje v gr adbene dir ek cije in od sek a za zagr adit e v hudournik o v pod nadzor om oficirja in pod - oficirja. Občine bi poskr bele za br ezplačno nastanit e v v ojak o v , k uhinjo in drv a. Za pomoč v P oljanski in Lo čniški dolini je bila obljubl jena v ojašk a četa, ki pa »zaradi nastalih zaprek « ni začela z delom. 20 Zar adi v elik eg a obseg a k ata str of ljudje od drža v e niso mog li pričak o v ati pr a v dosti pomoči. Le železnica je v kr atk em popr a vila r azdrt o pr ogo v Zgornje - sa v ski dolini, z drža vno pomočjo so popr a vili tudi delno porušen most pr ek o Sor e v Med v odah in pošk od o v ani most pr ek o Sa v e pri T acnu. Za v se drugo je zmanjk alo denarja. Ljudje so mor ali sami poskr beti za popr a vilo drža vne cest e v K okrš ki dolini, tudi za most o v e pr ek o Sa v e je drža v a prispe v ala le les. P odpor e v denarju so bile malenk ostne, obljubljeneg a v ojaštv a ni bilo. 21 T eža v e s popla v ami so bile tudi v mariborski oblasti in po drugih pr edelih Jugosla vije, zat o je na pr oš njo kr alje v e v lade pr e vzel or g anizacijo in zbir anje prispe v k o v R deči križ. V Beogr adu se je osno v al Nar odni odbor R dečeg a križa, ki je poslal kr aje vnim odbor om na v odilo, naj se v v saki oblasti, sr ezih in v ečjih kr ajih ustano vijo nar odni in izvršilni odbori R dečeg a križa, kjer naj se zbir ajo v se nab ir k e. O njiho vi r azde litvi je odločal v eliki župan na podlagi ocen šk ode, medt em k o so izv edbo nadzor o v ali sr eski pog la v arji in občinski funk cionarji. R deči križ se je osr edot očal na podpor o tistim, ki so izgubili v se in si niso mog li sami pomag ati do no v eg a do ma, v endar ni dajal za popr a vila cest in most o v , žag, mlino v in gospodarskih poslopij. Namen, da bi se zar adi boljšeg a pr eg leda nad situacijo v se zbir alo in delilo na enem mestu, je bil dober , a ni šlo po pričak o v a - njih. 22 Nek at er e občine so domačo nabir k o por abile za s v oje ošk odo v ance. Lju - dje so tudi sami hodili pr osit od vr at do vr at . Ž upanstv o P oljane nad Šk ofjo Lok o je poslalo okr ožnico – tudi v Amerik o, od k oder so pr a v tak o prihajale donaci - je, v k at eri je posta vilo delo R dečeg a križa v slabo luč, češ da neprimerno deli sr edstv a in da dar o vi ne pridejo tja, k amor so namenjeni. Pr osili so, da bi bila pomoč poslana neposr edno njim. 23 K er so prispe v k e zbir ali tudi r azni odbori in druš tv a, ki so t o po s v oje r azdelje v ali, se ni t očno v edelo, k do v se je že dobil k ak šno podpor o. 18 Pr a v tam. 19 SI A S 137, šk. 715, p. e. 3952. 20 SI A S 131, šk. 66, p. e. 1015. 21 SI A S 70, šk. 129, P or očilo ing. Ant ona Ši vica, oblastneg a gozdars k eg a r ef er enta. 22 Glej op. 20. 23 Pr a v tam. 331 Letnik 47 (2024), št. 2 Sr eski pog la v ar je v ečkr at pozv al or ožnik e, naj skri v aj pr e v erijo, ali so na - v edbe šk ode r esnične, zlasti po pr ejetih prit ožbah g lede r azdelitv e podpor . T udi por očila o stanju v nek at eri h županstvih so bila po besedah R dečeg a križa tak o pr etir ana, da je bilo videti, da je bila samo v ljubljanski ok olici šk oda v ečja k ot v celotni kr alje vini. P oja vile so se tudi zlor abe s potr dili, ki naj bi jih celo pr epr o - dajali. Vzroki katastrofalnih poplav in dolgoročni ukrepi P o v sak em neurju so se poja v ljala vpr ašanja, zak aj je prišlo do tak o hu - dih posledic. Mnenja so bila r azlična. Nek at eri so pripiso v ali kri v do lesnim tr - go v cem, ki br ezobzirno sek ajo in izk oriščajo gozdo v e. Og lasili so se tudi drugi in dok azo v ali, da so popla v ljeni kr aji bolj obr aščeni k ot nek oč in da je šk oda v strnjenih gozdo vih r a vno ta k o v elik a k ot v izsek anih. T udi gr adbena dir ek cija je ugota v ljala, da je tr eba omejiti pr e v elik o izk oriščanje gozdo v , a da je ist očasno nujna zagr adit e v hudournik o v , da se ublaži njiho v a r azdir alna sila ob nali vih. Nazadnje je pr e v ladala ocena, da če je pada vin pr e v eč, noben ukr ep ne mor e pr epr ečiti popla v . In pada vin je bilo r es v elik o. Sept embr a 1926 je v nek aj dneh ponek od padlo tudi v eč k ot 300 mm dežja, medt em k o se je v planinskih kr ajih nali v om pridr užila še snežn ica, k er se je sneg zar adi ot oplitv e hitr o talil. V endar je bila šk oda še t olik o v ečja, k er je v oda odpla vila posek an les po gr apah in odne - sla hlode iz skladišč. Na udaru so bile tudi žage, k er so posta v ljene ob v odot okih, in pr a v tak o cest e, speljane ob v odah. 24 V naslednjih letih so se vr emensk e neprilik e se v eda še poja v ljale in še je prihajalo do popla v , pr ed v sem tam, kjer struge še niso bile očiščene, a tak o hudih posledic ni bilo v eč. V letih 1926–1927 so bile nar ejene analize in pr edla - g ani uk r epi, da bi se zmanjšala nastala šk oda in pr epr ečila no v a. 25 V endar so do izdela v e k onkr etnih načrt o v in njiho v e izv edbe minila leta. Analiza je pok azala, da plazo vi ne nastajajo v gozdo vih, ki so por aščeni z dr e vjem, ki ima g lobok e k or enine, ampak na tr a vnikih in pašnikih, ki niso por a - ščeni. Pr oti usadom ob hudournikih dr e vje ne nudi nobene zaščit e, naspr otno, dr e v esa ob tak ih v odot okih pomenijo ne v arnost , k er se rušijo v anje in jih zajezi - jo. Zelo dobr o obr ambo pr oti usadom in er oziji pr edsta v ljata grmiče vje in vr bje. T udi dobr o sklenjeni, zlasti listnati gozdo vi, zadržijo v eč pada vin k ot tam, kjer se iz menjujejo z goloseki in nepogozdenimi po vršinami . Viharji, ki so spr emljali popla v e, so podir ali star o in mlado dr e vje, a v g la vnem ig la v ce s plitvimi k or eni - nami, pr ed v sem smr ek e in bor . V eč poz ornosti je bilo tr eba nameniti golja v am in tr a vnik om, ki so se zlasti v P olhogr ajskih hribih r azpr ostir ali nad gozdo vi po vr ho vih in gr ebenih gor o vja, tla pogozditi t er pašo in izk oriščanje st elje zmanjšati na minimum. Ob br ego - vih hudournik o v je bilo tr eba posek ati v sa star a, t ežja dr e v esa, a ostalo naj bi grmo vje. Na podr očjih, ki so bila zelo izposta v ljena v etru, so namest o čist eg a ig last eg a gozd a pripor očali mešanje z lista v ci ali v saj z ig la v ci, ki imajo g loblje k or enine, k ot sta npr . jelk a in macesen. Začeti je bilo tr eba z zagr aditvijo, utr - je v anjem in r egulir anjem hudournik o v , njiho vih strug t er str anskih jar k o v in usado v v njiho v em območju. Ur ejanje je pr ed vide v alo tudi izboljšanje v egeta - cijskih r azmer v v sak em hudournišk em območju ozir oma upočasnit e v hitr eg a odt ok a pada vin in pr epr ečit e v pomik anja grušča v dolino. P ogozdo v anje br ego v v občinah P olho v Gr adec in Črni V r h je K omisija za izločanje in pogozdo v anje v 24 SI A S 70, šk. 129, P or očila gr adbeneg a in hidr ot ehničneg a oddelk a, ing. Ant ona Ši vica, sr eskih pog la v arje v . 25 Pr a v tam. 332 Olg a Pi v k: St oletne v ode in druge nar a vne nesr eče v obdobju 1923–1926 v gr adi vu Ar hi v a R epublik e Slo v enije, str . 323–333 Iz arhivskih fondov in zbirk || From Archival Fonds and Collections Ljubljani leta 1933 po v erila gozdno-t ehničnemu odsek u za ur ejanje hudourni - k o v in t o naj bi bilo dok ončano v desetih letih. 26 P ogozdo v anje je drža v a spodbujala že pr ed omenjenimi vr emenskimi ne - prilik ami in tu di na r azne načine posk ušala spodbujati ljudi, da bi pri t em čim bolj sodelo v ali. Globa ni bila edina moti v acija lastnik om, da so s v oje posek e tudi pogozdili, pr ed v sem sir omašnim se je pomag alo z dodelitvijo br ezplačnih sadik, podelje v ali so tudi nagr ade za vzorno gospodarjenje z gozdom. Za v edali so se, da je pomembno, da se r azširja tudi v edenje o dobr obiti skr bi za gozdo v e in da je tr eba začeti že pri šolarjih. P oleg izobr aže v anja so jih začeli tudi deja vno v ključe v ati v delo tak o, da so ob t . i. dečjih dne vih sk upaj z učit elji in gozdarji pogozdo v ali. Akti vir ali so tu di v ojsk o. Leta 1938 je bil ustano v ljen bano vinski odbor za pr opag ando gozda rstv a, ki je sk upaj z okr ajnimi in občinskimi odbo - ri pr opagir al pogozdo v anje in pr a vilno nego gozdo v . 27 V ojna je zausta vila delo odbor o v , ki so bili leta 1944 tudi f ormalno ukinjeni, medt em k o so se po v ojni pogozdo v alne in izobr aže v alne ak cije spet nadalje v ale. ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 70 , Kr alje v sk a ba nsk a upr a v a Dr a v sk e bano vine, Kmetijski oddelek, Goz - darski odsek. • SI A S 131 , Ok r ajno g la v arstv o Kr anj. • SI A S 133 , Ok r ajno g la v arstv o Ljubljana ok olica. • SI A S 137 , Ok r ajno g la v arstv o R ado v ljica. LITERATURA Ši vic, Ant on: R azv oj in or g anizacija obče-upr a vne gozdarsk e službe v Slo v eniji. V : Za naš gozd: gozdarska anketa 1941 (ur . Boštjan Ank o in F r anc P er k o). Ljubljana: Z v eza gozdarskih društ e v Slo v enije, Gozdarsk a založba, 2012, str . 49–76. CENTENNIAL FL OODS AND O THER N A TURAL DIS A S TER S IN THE PERIOD 1923–1926 IN THE REC ORDS OF THE AR CHIVES OF THE REPUBLIC OF SL O VENIA A w ar eness of the need t o r egulat e w at er courses, es peciall y t orr ents, w as alr ead y pr esent in f orm er A ustria. F or this purpose, in 1884, a Commis - sion f or Pr ot ecti v e Dams Ag ainst T orr ent Floods w as established at the Minis - try of Agricult ur e and se v er al f or estry e xperts w er e sent t o F r ance f or tr aining. The commission continued its w or k in the new stat e of the Kingdom of Ser bs, Cr oats, and Slo v enes, f or some time within the f or estry department . The w or k 26 SI A S 70, šk. 247, K omisija za izločanje in pogozdo v anje v sr ezu Ljubljana, Sejni zapisnik s priloženim por očilom Gr adbeneg a v odstv a za zagr adbo hudournik o v . 27 SI A S 70, šk. 252. VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 333 Letnik 47 (2024), št. 2 onl y made modest pr ogr es s because of a lack of funding. The importance of slo wing do wn pr ecipitation runoff and pr e v enting debr is fr om mo ving int o the v alle y w as demonstr at ed b y the floods, w hich w er e particular l y se v er e in 1924 and 1926. An a v alanche of w at er , satur at ed debris, r ock s, soil, and f allen tr ees pour ed in all dir ections along the un v egetat ed slopes of T ošč, Grmada, and se v - er al other bank s in A ugust 1924 f ollo wing hea vy r ainf all, upr ooting e v erything in its path. In addition t o taking a w a y cattle and other structur es, it also claimed the li v es of eig ht een indi viduals. R oads and bridges, tr ees along with f ertile soil, field cr ops, t ools and clothes w er e all destr o y ed, causing massi v e destruction. Man y people lost e v erything. The go v ernment instruct ed the R ed Cr oss t o tak e o v er the coor dination and g athering of r elief f or flood victims, since de v astating floods struck acr oss the entir e country . In this manner , all donations and collections w er e t o be g ath - er ed in one location. Based on r eports fr om the field, the district ma y ors de - t ermined ho w t o distribut e the collect ed aid, w hile the county go v ernors and ma y ors t ook contr ol of this. In or der t o er adicat e the eff ects and, mor e importantl y , t o plan st eps t o ensur e that this doesn 't happen ag ain, a number of e xperts w er e in v ol v ed. The y made sur e that incr easing l y rigor ous eff orts t o r egula t e t orr ents and aff or est clear ed ar eas and bar e bank s start ed in the ensuing y ears and decades. It w as crucial t o incr ease public a w ar eness in addition t o securing financial r esour ces. In or der t o r aise a w ar eness about the ad v antages of aff or estation and f or est car e in gener al, the stat e start ed f orming Committ ees f or F or estry Pr opag anda. These committ ees used lect ur es, articles in pr of essiona l journals, and hands-on acti vities with schoolchildr en.