r* B 1 kremo, S ,«*»» : « ni jModkri-. J* I*. •* * J, n &k*u*itw Ha39*tey*5» ftM t«r B trisletea W* Jt» X. i.Wi*ij!0 « t. Wg*» * *»• • lM«trti jo*wwB*fcWw«a«*w * «bj*ti pa««1* » &«»■.- m e lu&Kist 4 ooo pošrsiRA Fi7g££oma o o d BOR S^gaassosa StevMk»c I krono, všumskim oiM »»•« t»ih9t» im.tk.vm. g s* aato >w». *«m6» «® »a S oda. - jj»tas(a£ m »«**$&. ■Pl Leto: II, Maribor, nedelja 28. avgusta 1921. Številka: 193. na$ Dr. Ivan Tavčar, 'Danes bia vi svojo .sedemdesetletnico Of. Ivan Tavčar. Ž njim slavi svoj praznile novejši tlel slovenske kulturno in Politične zgodovino. Biti pisatelj in politik ' je zelo odgovorna stvar, kor navadno politika upionje literaturo ali -obratno. Dr. Tavčar je to dogmo premagal z isto lahkoto, kakor jc dokazal, •da se njegov značaj ne stara. Ce bi bil Wu veojega naroda, bi izživel svojo bojevitost v celi biblioteki literarnih del, luko pa jo je spretno razdelil, na dva dela, ki oba predstavljata sintezo vsega, §ar je hotel povedati svojemu narodu »n hkrati tudi sintezo narodnega raavo-3»',v.dobi, ki leži ‘od ča$a» ho 3® posegel v Pale javno življenje, do danes. Sirje občinstvo, ki smatra za svojo obligatno narodno delo, da žita slovenske dnevnike* pozna jubilanta predvsem ir, člankov, ki jih jo objavljal »Slovenski Na-rod«.; Te članke so vedno prebrali tudi rvni, kise navadno omejujejo -na kroniko dnevnih in političnih dogodkov, ka jti 'vedeli so, da jo vse, kar napiše dr. Tavčar, napisano tako; kakor se pri nas ne piše'vsak dan.-Predvsem njegov razumen kriterij, ki da 'vsakemn sklepu tako naravno logičnost, da prvi trenutek frapijfa celo vsakega nasprotnika; afitem pa njegov trd, izklesan, a vendar silno prožen in nersum^tnieen stil, kakor tudi simpatično žvenkjanje njegovih besed — vso. to je postalo priljubljeno taidi pa-i onih. ki jim ne dela peseb-, nih skrbi v življenju napredek in raz- • voj slovenske literature. Ta duhoviti J bolehnega dr ja Tavčarja. Kje še ima-ruo starca, ki bi z mladostno silo posegal naravnost v sredo naših’ razmer-, ki bi si napravi-! -ob vsakem dnevnem vprašanju trezno in-tudi za nasprotnika simpatično sodbo in ki bi v poznih letih življenja ustvarjal literarna dela. polna sočne mladosti in jutranje vedrine in svežosti"... Vprašajmo bo samo, ali bo naša generacija,Jii ^ja zapravila velik del najdragocenejšili mladostnih sil za vojne in povojne probleme, i>osla-la novemu poKolenju nasproti tako izrazite osebnosti, kakor jih imamo v dr. Tavčar ju, ■ Iv. Hribarju, Nikoli Pašiču in drugih mladostnih starcih jngoslov. sedaujosti"! O dr. 'lkvčiirjn: so 'fe dni mnogo pije, zato podamo na našem skrčenem prostoru samo.par potez I? poznavanju jubilarjevo literarne in politične osebnosti. Koi p 5!s a?eI j |fe Sr. Tavčar nastopni! pod vplivom 3ur8i8s 5n Levstika. 'šolali so. ga — kakor piše dr. Pr t ja- Pacifističen proglas Rdečega križa, DKU D u n a j, 2(5. avg'. Mednarodna vega internacionalizira, ki spoštuje ro-komisija Rdečega križa m Liga dru- tioljubje posameznika, obenem pa nalaga štva rdečega križa sle izdali v smislu Vsakemu človeku dolžnost, spoštovati svo-sklepa konference v Genta proglas, v jega bližnjega neglede na narodnost, katerem pozivate vse narode, naj z vsemi Nikdo naj ne sodi drugega človeka skozi sredstvi pobijajo bojno navdušenje med očala egoizma, jeze, strahu in strasti, ljudstvom, V proglasu se apelira na dr- temveč V duhu sloge in vzajemne pomoči, žavnike, sole, univerze in kapital, naj se To je edino sredstvo, da dosežemo boljšo spominjajo delavstva. Vsi ti činitelji so bodočnost, poklicani vzbuditi človeštvu principe zdra- Položaj v Albaniji. som. — nemški pisatelji iz pozno roma« tične in zgodnje realistične dote. -»* Objekt pisateljevega proučevanja itt njegove umetniške ljubezni je domača zemlja, Id še ni poplavljena od svetske povodnji, ampak jo v njenem značaju, v pokrajini, v Jjjudeh, njih šegah in običajih, v govorici in v mišljeuju ohranjena izvirnost in samoniklost, pripro-stost, naivna resničnost. Ta rouseujev-ska ljubezen do prirode in življenjske priprpstosti, to herdersko spoštovanje, naeijonalnih posebnosti, tvori gonilno silo Tavčarjevega rodoljub ja in rodoljubnih pisateljskih namenov. O name- ’ JH ^ULfUUl. U'4/UiOUUVi \J Uculltv XDU Beograd, 26. avgusta. Vsled vlada velika vroemidemsf. V zadmettf nih svojega pisateljevanja sodi dr. Tav .. »ti—2 a_______________ «_2:1« at,.* vstaje Mirditov je vlada v Tirani v zelo času poizkušajo Arnavti na več krajih težkem položaju. Da bi se izognila mi- priti na naše ozemlje, da bi Mirdite nistrski krizi, je odgodila seje narodne napadli za hrbtom. Naši dobro'-oHri skupščine do septembra. Ako se kritična Arnavti jih zelo dobro odbijajo h imajo sitnarija doledaj ne bo popravila, bo zelo malo izgub. Poiofaj na albanski vlada razpustila parlament V deZeli meji, je neizpremenjen. Bolgarski komitaši na naši mejL LDU Beograd, 26. avgusta, Nasa mejo in začeli svoje razbojniško akcijo oblastva so doznala iz zanesljivega Odredilo se je vse, da se*prepreci vpad bolgarskega vira, da se v okolici sela teh razbojnikov ha nase ozemje. Preko Sušica v strumniškem sreza nahaja na Ohridske planine prihajajo bolgarski treh krajih po 15 bolgarskih tajnih ko- komitaši iz grškega ozemlja, ker meja mitašev, ki po priznanju enega izmed lam ni zavarovana, tako da lahko do-njih Čakajo še na 300 svojih tovarišev, bajajo v bitoljsko okolico. Naši obmejni da bodo potem prekoračili bolgarsko oddelki so bili pomnoženi. Demonstracije v Monakovem* LDU Mo u a ko v o, 26. avg. južno- Množica je redarstvo potisnila v stransko nemški korespondenčni urad poroča: Po ulico. Pri tem je ljudstvo potegnilo re-velikih shodih delavcev, ki so se vršili darja s kolesa in ga preteplo. Tudi ne-•i geslom »zoper uavijanie cen in pasivno kega drugega redarja so pretepli do krvi vesistenco bavarske vlade" iu na katerih Nato se je maoiiea zopet zbrala, da bi je bila sprejeta resolucija, v kateri se dolži odšla na Karisplat? itj na kolodvor. Re-bavarska vlada, da je sokriva draginje, darji so jo zopet razgnali. Blizu cerkve s© krenili udeleženci nekaterih shodov, sv. Lake je neznan civilist šestkrat ustre- približno 6000 oseb, v mesto. Tam jih je razgnala policija in brambno moštvo. Pri temje bilo več ljudi ranjenih. Iz množice jd počil strel, ki pa ni ranil nikogar. lil z revolverjem. Zadel je enega moža smrtno in težko ranil več drugih. Storilec je pobegni!* Zaplenjeni komunistični letaki. LDU Sarajevo, 26. avgusta. Vce- delavstvo pozivlje, da nastopi proti »kfvo-raj zjutraj je v vlaku, ki vozi delavce ločni buržoaziji* in da organizira rdečo železniške delavnice na delo, našel že- armado. Letaki imajo podpis: Komu-lezničar okoli 200 z roko pisanih in li- nistična omladina. Policija je zaplenila tografiranih rdečih letakov, v katerih se letake in uvedla prsiskavo. Neuspehi grške vojske? DKU Atene, 26. avgusta. • Uradno vojno poročilo z dne 23. t. m.: Grška armada je po dolgih pohodih stopila na obrežju Caharija v stik z glavno Silo sovražnika. LDU Beograd, 26. avgusta. Iz Rima se poroča, da je carigrajska vlada Razstava v Sarajevu. LDU Beograd, 26. avgusta. Poljedelsko ministrstvo je odredilo veliko industrijsko in poljedelsko razstavo domačih proizvodov v Sarajevem od 24. do 27. decembra t. I. Delo v pečušklh premogovnikih. LDU Budimpešta, 26. avgusta. Madžarski korespondenčni urad poroča: Večerni listi javljajo, da je delovpečuš-kih premogovnikih zopet popolnoma vzpostavljeno. Upali je, da se bo pro razglasila, da se Grkom vojaške opera cije niso posrečile in da se grška vo' jaška sila umika proti Eski—Sehirju. Po drugi brzojavki iz Carigrada je grška torpedovka bombardirala peko mesto ob Črnem morju. Madžarski detachement? proti izpraznitvi Zapadne Ogrske. TIP, Dunaj, 27. avgust*. Is Sopran j a poročajo, da je tamošnji madžarski vojaški detachement odrekel pokorščino medzavezniški komisiji in izjavil, da se pokori samo sklepu budimpeštan-sfcega armadnega poveljstva. Vladni komisar v Zagrebu. LDU Zagreb, 27. avgusta. V smfsln zakona je imenovan vladni svetnik Ru- dukcija v bližnjem času znatno povečala, dolf Petrikza vladnega komisarja v Za Proces proti morilcem Tfsze, LDU B u d i m p e S t a, EJG. avgusta. V procesu proti morilcem grofa Tisie je imel državni pravdnik obtožni govor. Obtožnico proti Lengyelu je umaknil. Lengyela so takoj izpustili. Begunci iz Baranje. LDU Beograd, 27. avgust«. Do-znava se, da je vl«da dovaHla- beguncem iz Barapjt, da . *• naaMfCii s(» Ko-. grebu ter je agende mestne uprave danes prevzel. Cehoslovaška m Poljska. TIP Praga, 27. avjpisia. BPrager Presse* poroča, da se je zunanji minister dr. BeneS v petek podal v Marien-bad, kjer se bo sestal s poljskim pooblaščencem ministrom Erazmom Pilcetn. čar nasproti Izidorju Cankarju (»Obiski« str; 148): »Pisati sem liotol povesti iD novele, ne da bi imel pri veia kak: poseben naraoa... Siliia je vmes seve tudi politika. Ker bil tis'.e dni moderen »/»beralizem«, ja dar.es mode- ren. ičocijalizem« iiotel sem v svojih! spisih zastopati prvega, eomur se hi i čudi d. Tudi opozicija proti konserva-« Ihntrau nabiranju je bila v meni....< Iz ta dobe, ki jo polifono kulturni zgo* do", v« ar zaznamuje k borbo med sstiu roslovenci« in &mladoslovenei<.* ali kakor se to glasi v terminologiji dr. Mai>. niča »ločitev duhov«, potekajo, njegove' zrele povesta hi novele,ki nam slikajo, Gorenjsko in njeno ljudstvo, naše družabne razmere in položaj nase takratno inteligence, deloma pa posegajo v slovensko preteklost, katere najssjaj-’ v, reformaciia^deloiua tudii bičajo i jedko satiro naše kulturne razmere (n. pr. »4000«), Tavčarjevi spisi so še danes priljubljeni uri vseh, katerim psihoza,Viovojne dobo ni zamorila čutar zn domači ''Mi,, »a le-poto in resnično, prirodno življenje. Večina teh' ima. traj -no vrednost, zakaj takšna literatura, ne zastara, kakor ni zastarela Homerjeva' Odiseja. Kakor ni Sofokles i*jirubil svojega čara, kakor se se danes čitajo deh?i Danteja in mnogih drugih reprezeiv tantov minulih dob in narodov. Dokle« bo naš nn'■od, bo živel ž njim tudi’pisatelj dr. Tavčar. Poznejša dela. ki o njih govori nas podlistek, je -pospešil«; pristna gorenjska trma: dr. Tavčar je hotel dokazati, da se ni postareJ. Ta dokaz se mu je popolnoma posrečil* hkrati pa je dokazal tudi drugo: da kljub svoji prezaposlenosti v javnem življenju »i prekinil kontinuitete s svojo literarno osebnostjo, ampak da je kakof dvojnik z isto silo oživljal oba življenja. Dr. Tavčar je bil tudi politik, Kdo bi našteva! na omejenem prostoru njegovo politično delavnost! Saj ni bil* vprašanja v našem javnem življenju, s katerim bi ne imel kontakta. Bil je poslanec, vodja 6tranke, žuraalist, bil je v najtežjih časih župan Ljubljane in akti« ven funkcijonar v neštetih mestih. Povsod se je udejstvoval s polno silo i* s kremenitim značajem. Niti njegov političen nasprotnik, če hoče biti samemu sebi pravičen, ne more vreči kamus za njim, zakaj tudi kot politik je bil značaj, bremenit značaj, ki ga ni moglo nič omajati. Kratkomalo, bil je Slovenec, ki je zaslužil, da vstopi med prvimi v svetišče narodne svobode in jugoslovenskega ujedinjenja. In dr. Tavčarju je usoda naklonila, da je vstopil z jasnim in ponosnim korakom ter s svojo preroško dvignjeno roko preplačil vrane, ki so kvakale pred našim svetim nacijonalnim hramom. Dr. Tavčar je bil bojevtiik našega naairanja, bojevniki e napredek i«. svobodo dnha in dela. Borha, ki jo je začel v naših ozkih razmerah, je bila težka in žilava, a za to je priroda naiega jubilanta obdarila z vsemi sposobnostmi za to borbo. Napredna, demokratična ideja slavi v pisatelj« in politiku dr. Tavčarju svoj granitsi slebetr iosežen že precejšen del našega programa, da se narod tudi v zakotnih vaseh budi k samostojnemu mišljenju, ki je pogoj za pravo demokracijo in za razvoj vseh narodnih sil. Kogar ni med nami, ki bi ne želel mladostnemu starcu, da učaka sredi plodovitega dela še mnoge srečnih let?! Ave, magister! . » Kako smo se sami osvobodili. (Glas iz občinstva). Dr. Korošec je izrekel ponosne besede: Ne kralj Peter, mi Slovenci, smo se sami osvobodili! Gotovo je pri tem mislil na inajniško deklaracijo in na vse ono delo,' ki ga ;je v prvi vrsti on z drugimi poslanci opravljal v avstrijskem parlamentu in izven njega. Bilo bi krivično, ko bi hoteli omalovaževati in podcenjevati to truda»p©lno in uspešno delo. Res je, med širokimi množicami je bilo o prevratu ustvarjeno razpoloženje za Jugoslavijo. Seve, si je ljudstvo to Jugoslavijo predstavljalo kot obljubljeno deželo, ker ne bo treba delati, ne plačevati davkov, in kar bo še za rajsko življenje potrebno; vse to bo dala bogata Jugoslavija. Meje nam bo potegnil Wilson, kakor si jih bomo sami želeli, stražili jih. pa bodo antantni vojaki. Iz teh’ pravljičnih sanj nas je polagoma zdramila in streznila nemila realnost, ki je dokazala staro resnico, da za pridobitev svobode še ne zadostuje samo navdušenje, temveč si jo je treba priboriti. V Parizu so nas presojali po tem, koliko smo mi Slovenci med svetovno vojno pomogli do zmaga antante, ne pa po tem, koliko naših fantov je dobila avstr, in nemška vojna odlikovanja. No, in tedaj jo bilo kmalu konec naštevanja našiti zaslug! Tu naša požrtvovalnost1? Ko je bilo treba zasesti naše zamišljene meje, vzdržati v splošni podivjanosti red in mir, zavarovati javno in zasebno imovino, krotiti naše narodne nasprotnike; kje so bili takrat tisti, ki bi.se bili »še naprej bojevali«1? Blagoslovljena bodi. peščica tistih', ki so pojmili zgodovinsko, važnost one dobe, in voljno se pokoreč disciplini vztrajali pod orožjem!! Ogromne, pred vsem pa. kdo bi naj-b.il sicer niso hoteli ter raje ostal; lepo doma! Seve, kdo bi 1»?1 --/ er sedel, doma . za pečjo, kdo bi se bil tako požrtvovalno brigal, recimo za aprovizacijo, lulo bi bil v tistih' časiK konjunkture tako nesebično skrbel za življenske potrebščine, pred vsem pa, kdo bi bil naj sicer nlanifestiral za Jugoslavijo, kdo ji. na-pijal1?! O, še dobro pomnimo, s kakšno ■»armado« je razpolagal nas general Maister v tistitf odločilnih’ časih ! Naših' junakov se je javilo toliko, da mnogokrat' ni bilo mogoče postaviti niti najnujnejših! straž v Mariboru, kr.j še le, poslati v ogrožene kralje vsaj par obo-roženeev! 'Da, prihajali so v vojašnice in se javili za službovanje; ko smo jih pa nasitili, oblekli in obuli, jih' je pogosto noč zopet vzela! Kakor s strtimi •jajci se je moralo ž njimi ravnali, sa- mo da niso ušli. Samo še za nekaj cini,-smo jim pravili, da jih! zadržimo, potem pa bodo že prišli Srbi in provzeli straže. In kakšno hrano so zahtevali! Dvakrat na dan meso in še koliko! Da, pa bi. bil kateri hotel v kuhinji pomagali, pa bog ne daj! 'Ali naj popišem sramotno-smešne prizore, kako se je le vsled lepega prigovarjanja in prošenj navadno vemiar-le posrečilo, naloviti toliko požrtvovalnih junakov, da. so za mcuažo nalupili potrebno množino krompirja! To je le ena sličica iz tistih’ časov, ko smo se sami osvobodili! Ne morem izraziti veselja, ko so se res javili, prvi Srbi! Kaj je pomenil naši op srbskili' vojakov za naš Maribor in naše meje, to je — upamo saj — še v splošnem spominu! Da nas niso Srbi pred antanto proglasili za- svojce :in nas podprli s svojim discipliniranim, slavnoznanim vojaštvom, bi bila danes za Slovence meja — Sava, toda. tako, da bi bil južni del pod oblastjo Lahov, severni pa Nemcev. Edino Hrvati bi bili. najbrž dosegli svojo državico, prav gotovo pa še bolj sltrnjeno, kakor sedaj vsled rapallske pogodbe! To resnico naj bi si: vsak zabavljač vsak dan na vse zgodaj ponovil! Kdor trdi drugače, je, Igfiii slep, ali pa. vedo>mn laže!! Zalo pa; Večna hvala, in slava kralju Petro Osvoboditelju! Cvetje v jeseni. (Dr. lv*n Tavčar. Zbrani spisi. VI. zvezek. Crelje v jeseni. Visoška kronika. Izdala in založila „Ti-skovna zadruga* v Ljubljani. L. 1921.) K sedemdesetletnici dr. Ivana Tavčarja je izdala »Tisk. zadruga«« v znani zbirki »Slovenski pisatelji« VI, zvezek njegovih zbranih spisov. Pred 20 leti je izdal dr. Tavčar svoje zbrane spise pri Kleinmayorju in Bambergu v Ljubljani. Zbrani spisi so obsegali 5 zvezkov in splošno se je takrat mislilo, da je dr. Tavčar s tem zaključil svojo literarno delo. Oni, ki so znali to delo prav ceniti, so obžalovali, da je pisatelja prevzelo dnevno in politično delo tako, da mu ni preostajalo časa za leposlovje. Toda umetnik v dr. Tavčarju še daleko ni umrl in oglasil se je čez leta zopet z romanom: Izza kongresa. Ta roman, ki nam kaže Ljubljano 1. 1821. in razne zgodovinske in ljubljansko dogodke te dobe, je bil pisan sredi političnega dela pisateljevega — pravijo, da ga je^celo pisal v parlamentu sredi dolgočasnih političnih debat. »Izza kongresa« je prešlo zopet' nekaj let, predno se je pisatelj zopet oglasil. Sredi, divjih vojnih let je začel »Ljub. Zvon« prinašati njegovo povest’ »Cvetje v •Od časa, ko je divjal povsod 1. življenje in smrt in je tudi po n- ;• jmlji Y omagajte našim visoko-šolcem v tujinL Veliki del miših' akademikov je pri-| uioran študirati'na univerzah v tujih | državah. So to predvsem univerze j Češkoslovaške in Avstrije, največ Pra-j !^a, Brno, Dunaj. Zivljenske razmere v j imenovanih mestih so pa jako neugodne mm naš akademski naraščaj. V Avstriji. velikanska draginja, v Češkoslovaški visoka češka valuta, razen tega visoke šolske takse, ki jih morajo naši akademiki kot tujci na teh univerzah plačevati. V na j večji gmotni bedi je lansko leto seglo dijaštvo po samopomoči, organiziralo se je,v lastnih »Slovenskih dijaških zadrugah«, strogo nadstrankarskih' ekonomičnih’ organizacijah in tako upalo z združenimi močmi doseči podporo s strani vlade kakor tudi naše javnosti. Upanje jih ni varalo. Organiziranemu dijaštvu, ki je podprlo svojo prošnjo z natančnim statističnim materijalom, je radevolje nudila pomoč pokrajinska vlada v Ljubljani. Bilo bi pa premalo, da bi se zadruge ne obrnile na našo javnost, deloma s pismenimi prošnjami, deloma, potom svojih članov z nabiralnimi polami. Treba je omeniti, da se je javnost v veliki večini požrtvovalno odzvala, bilo je le malo slučajev, kjer bi pripovedovali našo bedo gluhim ušesom. Na ta način je bilo mogoče rešiti zadrugam težko nalogo, to je popolnoma vzdrževati. skozi celo šolsko leto 1990-21 skoro 90 odst. slovenskega dlja-štva v tujini. Bliža so novo šolsko leto 1921-22. Blagajne zadrug so prazne. Ali naj dijaštvo, ki ran je večinoma to leto zadnje bobnela bojna furija, se jo vrnil pisatelj v svojo tiho poljansko dolino in je napisal spomin svojili mladih’ let, »Cvetje v jeseni« je ros pravo cvetje z bogatega razkošnega vrta Tavčarjeve romantike. Domača poljanska dolina in njeni ljudje se tu podani tako krepko in sveže, da nehote živimo z njimi, da čutimo z njimi in razumemo njih' globoko duševno dobroto, ki se skriva pod trdo zunanjost njihovih* besedi. Najlepšo je podana glavna junaJcinja Meta, priprosta deklica, z resnično• nesebično ljubeznijo, lepa in čvrsta kot roža na gori, cvet doma?1'’« poljan, ki zasanja o nemogoči sreči in jo smrt reši pred razočaranjem v trenutku največje sreče. »Cvetje v jeseni« je pravi cvet našo literature in bo ostalo tudi med dr. Tavčarjevimi spisi na prvem mestu. S »Cvetjem« pa je podal pisatelj tudi dokaz, koliko mlade umetniške sile še živi v njem. Krepko je tu pvodarjena naša kmečka poštenost proti gospodarski izprijenosti; narava, dela človeka dobrega oz. po naravi je človek dober, kultura ga pokvari. To je rekel Rousseau in to resnico črtamo v vsej romantični šoli. Pisal el j sam piše o svojih' mladih letih: '■ . .Bili smo del nrirode in noKote srn" ’ VfH?. dr> rn-inndamo k zemlji, kakr. p v? nat* v k tej zemlji .jelka, ki raste na slemenu Mladega vrha. S pri- leto študij, prekine študija tik pred svojim ciljem?! Ali se pa naj pusti našo mladino 1 leto životarili in stradati! Gotovi s svojimi študijami, toda bolani se bodo potem vračali ti dijaki v domovino in narod, država, ne bosta imela od teh novih sil tiste koristi, kakor če bi se jih’ pravočasno zadostno podpira- lo. Od vlade upamo, "da dobimo pomoč, Zadruge se obračajo ponovno na našo javnost v prepričanju, da najdejo tudi tokrat razumeva/nje za položaj naše omladine. kakor so ga našle lansko leto. V bližnjih’ dneh bodo potrkali njih člani na- vrata naših’ rodoljubov z nabiralnimi, polomi Slovenske dij. zadruge v Pragi in Slovenske dij. zadrugo na Dunaju. > ' Prosimo p. n. občinstvo, da jim gre po možnosti na roko. Najmanjši dar je dobrodošel! V naprej se zahvaljuje vsem darovalcem najsrčneje: Slovenska dijaška zadruga, Praga. Slovenska dijaška zadruga na Dunaju. »Ljudski knjižnici" M na mesto venca na grob Kralja-Osvobitelja so v upravi „Tabora* in v trgovinah Zlate Brišnikove ter J. Šoštariča v Mariboru. Notranja in zunanja politika. * Klerikalni shod v Mariboru. To nedeljo priredi klerikalna stranka v Gotzo-vi dvorani velik ljudski shod. Govorili bodo dr. Korošec o politično-gospodar-skem položaju, dr. Verstovšek o vzgoji, prof. Vesenjak o davčnih bremenih in tajnik Zebot o strankinem delu. Kakor luna, ki vedno obrača k zemlji svojo svetlo stran, bodo častiti gospodje voditelji pokazali svojim pristašem samo bleščečo stran. (Ni vse zlato, kar se sveti). Tako bodo samo n jih o v j ljudje poštenjaki, njihov program zveličaven, njihova stranka univerzalno zdravilo za državo! Vsak bo pevedal, kar bi lahko storil, če bi se svet vrtel na črkah strankarskih programov, previdno pa bo zamolčal, da bi na vladi delal iste napake, kakor jih delajo njegovi nasprotniki. No, pa to ni glavno. Glavno je, da ljudje slišijo, da, je Jugoslavija za nič, odkar Slovenija ni več izključna domena rimskega klerikalizma. Vse je za nič, odkar v beograjski vladi ne sede več dr. Korošec, Roškar, Gostinčar in drugi. Pristaši bodo seveda prikimali, da je res tako in se zadovoljao razšli domov. Ker bo najbrž lepo vreme, ni pričakovati hujše nesreče. i-odo smo skupaj zrastli in eno smo se čutili z njo. Zatorej me sili vse nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo, dokler me bodo nosile noge! Kadar zopet pridem v rojstno krajino, me v hipu obdajo otroška leta. Niti najmanjši pripetljaj ni pozabljen in spominjam se vsakega kraja, kamor je nosila ptica svoje gnezdo, kjer smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali tolkli kozo —« Vsa dolga mestna doba ga ni mogla odtujiti njegovi poljanski dolini, ki-jo pozna do zadnjega kota. Popisovanje teli krajev je v njegovih’ spisih’ tako plastično in izrazito, da nas spominja na žive barve mojstrov Šubicev,.lci so tu doma. Pisatelj pozna, enako zgodbe starih in novih časov, ki so se tu dogajale. Zato najdem v n jegoviK ix>ve-stih celo zgodovino poljanske doline. V »Cvetju v jeseni« povdarja pisatelj posebno,, srečo kmečkega stanu. Ob času ko je zdivjala kulturna Evropa -v svetovni vojni, se je tem holj uoknzala tiha sreča priprostega življenja. 'Junak »Cvetja« je absolvirani jurist oz. napol advokat, ki najde na počitnicah v domačem kraju dobro domače dekle in hoče zaradi nje zapustili mesto in advokaturo in se posvetiti kmetijstvu. Pi-sateli ni se o kmetu; »Kmet je ltralj. Čd ima dobro in čodno napravo, če ima primerno zem- * Napredek po rakovo kaže Slov, ljudska stranka. Najprej je hotela osvo* jiti državo in pobasati ministrske stolce. Ni šlo. Odslej je bila v njenem pravovernem očenašu avtonomija Slovenije s poverjeniki in pokrajinskimi poslanci, Tudi fiasko. No, sedaj pa komandir občine in postavlja župane kot cugs-komandante svoje garde. * Preveč ministrov imamo, toži zadnja *Straža“ ter udriha po Beogradu in oklofuta na hitro roko par ministrov, ki ji pridejo pod pest. Ne pove pa, da se njen žolč obrača radi tega, ker nimamo v Ljubljani še poverjenikov in cele vrste pokrajinskih poslancev, ki bi osrečevali slovensko pleme s svojimi političnimi talenti. Ne pove tudi, zakaj ni g. dr. Korošec, ko je bil ministrski podpredsednik oziroma resortni minister, v ministrskem svetu zahteval, da se par njegovih tovarišev pošlje na razpoloženje, , njihovi resori pa natovorijo na njegova močna pleča. Res je čuden svet naš Norotan, odkar nimamo poverjeni* kov v Ljubljani! * Sramotna demonstracija zagreb* škega mestnega sveta proti vladarja In državi. Kakor smo zabeležili včeraj v dnevni kroniki, vzbuja gnus celo pri nekaterih poštenih pristaših zajedničarske in — frankovske stranke. Storilci teg8 protidržavnega akta hočejo sedaj ublažiti vtis svoje strankarske stekline in trde, da so s tem hoteli protestirati proti ustavi in proti temu, da se zagrebške ceste — ne posipljejo s prodcem (!) Ta argumenta bo morala naša Klija zabeležiti na posebno vidno mesto, da bo še prihodnjim rodovom v svarilo inf dokaz, kam vodi hrvatska trma. Nekolika previdnejše, zahrbtno, kakor je njih navada, so jo odrezali tudi slovenski klerikalci, ki so v „Domoljubu” označili kraljevo smrt in pogreb samo s par besedami, dočim so ob smrti Kaiserja Franza Josefa napolnili celo številko 3 svojimi monarhističnimi občutki. To vrste republfkanstvo je gnoj Jugoslavije in se zgražajo nad njim pravi ifl prepričani republikanci. * Raztrganje Štajerske. Kakor smo že poročali, je bivši graški vseučiliški profesor Luschin Ebengreuth izdal knji" go z gornjim naslovom, v kateri se na* vzlic mirovni pogodbi poteguje za nedeljivost bivše vojvodine Štajerske, ki bi naj pripadla seveda Nemški Avstriji. Njegovi argumenti ?! Zadnja številka „Deu< tsche Grenzwacht“ na uvodnem mestu prinaša odlomek te knjige s sledečimi »tehtnimi* zgodovinskimi izvajanji. Nedeljivost Štajerske izreka § 1 temeljnega zakona štajerskega deželnega zbora it leta 1848 in za ta paragraf se je zavze^ mal tudi celjski poslanec poštar Gumi gg) ki je veljal kot slovenski prvak. Nadalje so 25. maja 1918 v avdijenci pri cesarju Karlu protestirali proti delitvi Štajerske^ nemški in slovenski župani iz Spodnja Štajerske, ne pove pa, da so bili to samo izraziti nemškutarji pod vodstvom ptujskega župana Orniga in .stajerče-vega* urednika Linharta. —- Mura od ljo, da jemlje iz nje življenje ih davelc, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in . če ima Še kopico zdravih in pokornih' otrok, je kmet kralj, neodvisen od celega sveta.« I Tak' kralj Koče poslati junak »Cvetja« in v trenutku, ko hoče izvršiti svoj naklep, mu iztrga smrt ljubljeno bitje, zaradi katerega je hotel zapustiti mesto in se vrniti na kmete.. Daši so nazori, ki jili pripoveduje junak svojim trem poslušalkam, nekoliko pretirani in izrazi tu in tam drastični — nas vendar spaja povest sama s tako vabljivim vonjem poljanskih' gor, da radi verujemo vse in sprejemamo to cvetje v jeseni kot lepo dišeče rožice z domačih’' travnikov. Vse je tu slikano tako resnično in priprosto, da se ti zdi, da ni nikjer nič izmišljenega (povest ima resnično ozadje). Konečn« pravi pisatelj: »Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenino nikdar ne usahnejo! V to moramo delati vsi, na to moramo misliti takrat-, kadar se odločujemo za poklic in predvsem tedaj, kadar so ženimo. Kdor s« ženi, naj so Ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ,700. V trdem stajrindkem jdziku nam riše pisatelj 'Judi in dogodke te dobe. Stari Poljanci, ibivši ptate.štanbje, nastopajo tu v svoji borbi za. obstoj. Vise to je treba cikati, ako hočemo dobiti o deilu pravi pojem; Ni naš namen govoriti o tem. Hoteli tstoo (govoriti predvsem o »Cvetju v ■tesehti«. Zdi se nam, da se dandanes pri °aS(PrOrnalo eaita in da gre m|iiogo lepih doma čili 'del neopaženih mimo nas. Bilo bi škoda, če In nam ostalo neznano C vhtje v jeseni«. »Tisk. zadruga« je dObfd ustregla vsem prijateljem slov. knjige, da je izdala VI. zvezek dr. Tavčarjevih' zbrhhih spisov. V tem je naj-Jdpše iprrtslavilft pisateljev jubilej. Naj bi ga prosIlavilR tudi naša črtajoča puh- iliika s tem, da bi pridno posegla po tej knjigi. Ne (ho ji žal. Spoznala bo, da imamo v dr. Tavčarju še krepllro u-»tvarjajOoo silo starejše naše literarne generacije, ki je nam ustvarila toliko lepega. In nehote borno občutili izraz globokega spoštovanja do moža, M je stal skoraj pol stoletja na braniku slov. napredka in je vkljub težkim bojem o-hranil v sebi mlado umetniško dušo, ki rodi tako dišeče »Cvetje v jeseni«. Želimo, da bi bilo pisatelju dano pomnožiti število njegovih zbranih Spisov še za nekaj zvežkov. Naša literatura bo ponosa! a nanje! Dr. I. L. IVAN VID.M Al i t 4-uka in ženske. \ (Dalje.) IH. Dva meseca pozneje sta se vrnila Luka in kokošjegledi Lagaroš Nikola z Laškega. Kupčija se je obema dobro obnesla, in vriskala sta. vso pot do Ni-kolove bajte; tu je moral tudi Luka razjahati in stopiti v Nikolovo sobo, kjer mu je nalival Nikola kozarček za kozarčkom s slivovko. Ko sta se pričela naposled topo smejati drug drugemu, se objemati in si kazati vsak svoje z čut. Kes je, da je Maribor eno izmed onih mest v naši državi, kjer se stavbeno gibanje nahaja že več M, na mrt- vi točki. Pri nas je (dovolj bogatih posameznikov, ki bi lahko zidali nove stavbe, če ibi imeli nekaj več socijalne-ga čuta. kakor pa kompd-nosfti. Zlasti pa bi bile dolžne zidati banke, s katerimi je Maribor lepo obdarjen. Banke zavzemajo krasne stanovanjske prostore, da.siravno imajo dovolj sredstev za gradnjo lastnih poslopij. Tudi stavbišč ne manjka, zakaj Maribor še daleko ni prenapolnjeno mesto. Imamo mnogo prostorov v najprometnejših ulicah, ki ibi se dali zazidati ali dvigniti v višino. V drugi vrsti bi morala zidati država. Danes državna oblast zahteva, da se morajo njenim uslužbencem pred vsemi drugimi kategorijami zasigurati stanovanja v medtih. Lepo je, da država skrbi za svoje neposredne organe, ne more pa zahtevati, da drugi sloji zaradi tega naseljujejo vlažne in ozke luknje, kjer ni dovolj araka, sdlnca in snage, kjer so največja gnezdišča bolezni. Tudi ti sloji so kot državljani in davkoplačevalci ravno talen država kakor državna birokracija. Zatorej naj država zida za svoje nastavljene«, hkrati pa s svojo avtoriteto prisili premožne poedinee, da pričnejo zidati. — Koliko delavcev, zasebnih in državnih uradnikov se sedaj gnete v nepriprav-nih stanovanjih, koliko jih že trpi na boleznih prebavil, ker' morajo uživati vsled neprimerne, od več družin uporabljene kuhinje slabo kuhano hrano?! Temu bi se dallo odpomoči samo na ta način, če bi država zgradila nekaj stanovanj za svoje uslužbence. — Naduta Italijanka. V Mariboru se nahaja na počitnicah tržaška učiteljica, Italijanka Arragoni. Ker ima baje nekoliko lir, ki bi v Trstu pomenile beraštvo, tukaj pa nanesejo za par dni brezskrbnega življenja, je zelo oblastna in si drzne mirne slovenske dijake na javnem mestu, v parku, opsovati v »sciavo*. Mislimo, da bi ji naše oblasti dale ponjuhati pod nos, da pri nas ni smradu tržaške faši-stovske »kulture*. — iz mariborskih zanimivosti. Stavbeni mojster g. N. v Vrtni ulici št. 12 je natančen, na ure preračunjen jugoslo-venski državljan. Na dan kraljevega pogreba je razobesil črno zastavo točno od 8. do 9. ure dop. Brihtno, kaj ne V — O poštnem poduradnikp L., ki stanuje poleg neke zasebne kuhinje, nam poročajo, da iina na vratih svojega stanovanja napis »k. k. Postunterbeamter". Malo hitreje pa bi že lahko izpreminjali svojo barvo, očka! -- V neki gostilni sede naši »špisarji" in politizirajo. Nekdo pripoveduje v isti sapi o ministrih in o luki Baroš. To je oilo enemu izmed »politikov" že preveč in je nejevoljno zamahnil z ioko: »Kaj zato, če je odstopil minister Luka Baroš. Saj jih bo še deset na njegovem mestu." — — Uklnjenje poštnih nakaznic v kronski veljavi. Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od 17. av- lahkoto {phhlužene stotnike, šele tedaj sta se poslovila. Ura v vaškem zvonik n je bila polnoči, ko je pred domačim hlevom siko-čiil Luka s svojega vranca in ga peljal v hlev ik polnim jaslim. Nobene utrujenosti ni čutil. Če bi MU zankali kje na vasi fantje, bi bil ta’koj pohitel k njim. A bilo je vseokrog tako tiho; sadno -veter je zašumel včasih v vrhovih sadnega drevja. Počasi je plezal po strmi lestvi navzgor v sv isti. ' •> ' Ogrnjen v dišeče oblake majniškega cvetja, so se klanjale >pod hišo jablane; svatovslltopisani liiščki, ld so gnezdili v njihovem vejevju, so ise žgoleč izprele-tavali od cveta do cveta. Sladko, kakor ;pO svežih pomarančah, je dišalo v zra-ku. Lulka je ležal pod cvetočo jablano, v ■mehki travi, mežika joč v svetlo predpol dams-ko solnce. Tako prijetno je bilo doma, tako solnono — njegovo srce pa je hrepenelo daleč daleč na Ogrsko, Ir ognjeviti, čarokrasdii Madžarki... Sredii tega hrepeneli ja pa se je spomnil na Kračmanovo Reziko, ki jo je bil tako trmoglavo -zapustil, (in nič več ni mogel ostati ,pod jablano... Pri »Veseli točajki« so ga že čakali zunaj v vrtu pod košatimi kostanji fan- gusta t. 1. razglašamo: Ker se finančno ministrstvo ne protivi, da se napiše znesek pri tuzemskih poštah vplačanih poštnih nakaznic (uputnic) samo v dinarski veljavi, odrejamo, da se dne 1. septembra t. 1. vplačila poštnih nakaznic t v kronski veljavi ukinejo in da se njihova vrednost (znesek) od tega dne dalje označa v dinarski veljavi ter da se vrši vplačilo nakaznic samo v dinarski veljavi. Razume se, da se morajo vršiti izplačila poštnih nakaznic ter njihov vpis v račun izplačanih poštnih nakaznic, odnosno v dohodno knjigo poštnih nakaznic tudi samo v dinar-sko-parski veljavi. Nakaznične police in tiskovine, ki se rabijo v nakaznični (uputnički) službi, pa so tiskane na kronsko-vinarsko veljavo, je uporabljati do popolne porabe, a pred uporabo se morajo vsepovsod označbe (tudi službene) v stolpcih itd., v kron-sko-vinarski veljavi lično prečrtati oziroma razločno in lepo na dinarsjro-parsko veljavo popraviti. Največje vplačilo na eno nakaznico (uputnico) je 1000 (tisoč) dinarjev. — Amnestija. Ministrstvo za pravosodje je začelo sestavljati seznam obsojencev, ki bodo pomiloščeni, ko novi kralj Aleksander stopi na prestol. — In zopet Cehi. Ponovno smo že stavljali v svojem listu našim političnim, kot kulturnim delavcem za vzgled brate Cehe. In vendar dvomimo, da bomo kljub svoji bahavi širokoust-nosti kedaj dosegli njihovo kulturno zrelost. V Mariboru je komaj peščica Cehov in še ti večinoma iz srednji slojev in vendar: kako čilo duševno življenje vlada v njihovem Češkem klubu. Sedaj so sklenili znatno razširiti češki oddelek v »Ljudski knjižnici" ia imajo zato že čez 10.000 K denarja zbranega, v jeseni otvorijo svojo marijo-netno ^gledališče za otroke itd., naša »Ljudska knjižnica" pa že celo teto berači na vse mogoče načine, pa se naša javnost še vedno ne zgane in nas je 30.000 v Mariboru. In kako radi govorimo potem o »balkanizmu", v Katerem pa tičimo seve sami do ušes! — Tezenška internacionala iu državno žalovanje. Prejeli simo: Bolj surovih ljudi kakor jih ima Tezno, ulma cela Slovenija. Naši ihtemacionalei (prekašajo v surovosti celo Albance. — Pml praporom internacionale je vsaka tnd&iajlrajša. surovost in brcat aktnost dovoden«. Ni sobote ne nedelje, da bi ne kričali kakor zamorci, ko se pripravljajo za naskok. Tuidii nedolžni plotovi trpijo radi njihove »kulture«. Tega nočnega vpitja se je (naveličal že vsak pošten občan. Prosimo kr. orožniško postajo, da. se malo pobriga za nočna mir. Posebno (pa jo opozarjamo, ali jinn je znano, kaj se je godilo v torek dne 23. t. m. v gostilni vedeiniteraacdo-nalctt Očka, idam po pogrebu Nj. yel. kralja Petra? Ali ise (spodobi, da se je tam pilo pozno v noč, pod 'vodstvom ko mfinista Pritz-a Ornaga. Seveda inter tje. Obljubil jim je bil zjutraj, da bo dajal za pijačo toliko časa, dokler ne bo izginil zadnji stotak liz njegovega žepa, in zdaj so bile že vse miize zasedene. Lulka je vzel v roke harmoniko in zaigral najbolj poskočne in vesele. — Fanitje so zavriskali; ko se je zapen-ilo na vseli mizah -v visokih vrčkih pivo in se" j e zaiskrilo v steklenicah rujno vino, so (pričeli peti. Vse [popoldne do večera in še kasno v noč se je razlegalo izpod konStianjev veselo petje. • Zvezde so žarele na nebu, mesec se sanjavo oziral iz svojega srebrnega čolna, fantje so vrisikaje odšli skozi vas — Lulka pa je obsedel za mizo pod kostanji, objemaje natakarico Olgo in (igraje se z njenimi kodrčki, ki so se ji (pozibavali ob senciih in nad čelom, — Njegove imiisli pa so bile daleč od Olga... Mie so pri ognjeviti Madžarki A-delii. Teden dnii so že prepevali v senčnatem vrtu »Vesele točajke« fantje, teden dni je že raztezal Lulka harmoniko. Od jutra do večera so doneli izpod kostanjev glasni vriski , so žvenketali pollni kozarci in vrčkli, je zvončkljal razposajeni smeh debele Olge. Nekoč, ko je bil Luka najbolj Židane, volje, se je uprlo vanj dlvoje milosijo-čih, prosečih oči. Lulka je omahnil s harmoniko na kolenih za mizo... Na Stran 4. ,T A B O R\ Maribor, 28. avgusta 1921. naeionalec Očko lahko da ubogi delavski pari 16 1 vina, da si namažejo svoja ;> Š t alk 1 a mg«- g ii a. Iz ljnibezni do .teh je dal trudi odstaviti sllov. .napise rv vežu. Menda bo v izatmelno iza. te navedi l nafpi-se iv esperantu. Opozarjamo oblasti naj Be bolj zanimajo za ta lokal im očeta Očka! — Narodni železničarji. — Od proštov, požarne brambe se nam poroča, da se radi državnega žalovanja za N j. Vel. kraljetn Petrom ljudska veselica v Ljudskem vitu dne 4 septembra 1921 ne more vršiti. Ker so pa predpriprave že končane, priredi požarna bramba dne 2. oktobra l. 1. ob 14 uri na Glavnem trgu veliko ljudsko tombolo z čez 200 krasnimi dobitki. Dobitki se bodo razstavili tekom prihodnjega tedna v nekem izložbenem oknu v Gosposki ulici. Istega dne ob 16. uri se potem vrši velika oktoberska veselica v Gotzovi dvorani z istimi točkami sporeda, kakor bi bile v Ljudskem vrtu. Tudi plesaželjni bodo prišli na svoj račun. Torej, dne 2. oktobra naj pride vse, kar se hoče enkrat res dobi o zabavati, h Gotzu! — Z občnega zbora krojaške zadruge v Mariboru. Krojaška zadruga je imela te dni izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je bilo odobren ie pravil za novo ustanovljeno nakupovalno zadrugo krojačev, preureditev zadiužnih pravil ter njih natisk v državnem (slovenskem) jeziku. G. Božič je govoril o nujni potrebi nakupovalne zadruge. Ker je govoril slovensko, so razni nemčurčki vihali nosove. G. Fabjančič je zahteval, da se pošiljajo , samo slovanska vabila; načelnik zadruge g. Kossar pa mu je odvrnil, da je večina Nemcev, tudi glasovanje je pokazalo, da imajo v zadrugi večino nemčurji. Na Fabjančičevo trditev, da znajo in razumejo vsi slovensko, je odvrnil nek Ledinegg: Wir ha-ben deutsche Ausbildung. In ta »deutsche Ausbildung* se vidi tudi v celem zadružnem poslovanju. Kljub temu, da zakon predpisuje uradovanje v državnem jeziku, uporablja vodstvo zadruge nemški pečat, nemške tiskovine in nemški jezik. Prejšnji predsednik g. Božič, je sicer nabavil vse slovensko, a to sedanjem predsedniku, g. Kossarju ne diši. Vprašamo ga, kje ima slovensko napisno pločo, ki jo je nabavil g. Božič že 1. 1919? Priporočamo mu, da jo da takoj zopet razobesiti, svojo nemško pločo, ž njo pa vso nemškutarijo naj spravi med staro — nerabno šaro. Obrtno oblast, bi prosili, da pošilja k občnim zborom zadruge kakega uradnega zastopnika, ki bo preprečil podobne nemčurske komedije. Narodnemu občinstvu priporočamo, da se poslužuj samo slovenskih obrtnikov, ki so označeni v seznamu slovenskega trgovskega in obrtnega društva. — Vpisovanje v obrtno-nadalje-valno šolo. Na obrtno-nadaljevalni šoli v Mariboru prične šolsko leto 1921/22 začetkom meseca oktobra t. 1. Natančni datum se bo prijavil pravočasno. Vpisovanje se vrši v času od 30. avgusta t. t. do 2. septembra t. 1., in sicer vsak dan od 17. ure naprej v telovadnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. Za vpisovanje velja nastopni red, katerega se morajo držat cesti, ob gosstilni je stala Kračmanova Rezika, »roč žalostno v vnt... , Tisto noč je izginil iz Smuikoivega hleva Lukov vranec in Luka ž mjlim. IV. , Več fcaikor ipol leta inii bilo o Lulkii Od nifkoder ne duha ne sluha. Nekatere stare ženice, Ikii so si že zdavnaj šepetale med seboj, da je Lnlka naijbrže iv zvezi s hudiičem, iso sklepale, da ,gia je povabil Lucifer ik sebi v pekel lin ga postavil za svojega, namestnika, da se je šel lahko $am (kratkočasit na površino zemlje; druge 'bolj odprte glave pa so predle, da je bil Luka gotovo itoliko pameten, da ni sprejel Luciferjevega povabila in da ga Lucifer zddj za kazen preganja s •t ropo hudičev po svetu ... Pod zimo pa se je naenkrat raznesla po vasi novica, da živi Luka nekje na Ogrskem, a ne sam, temveč s čudovito lepim dekletom. V belem dvorcu, kakor v ruju, tičita dan za dnem in si pr.ipe-' n jata drug drugemu rdeče rože na prsi. To novico je prinesel nekega dne k Smulkoviim majhen bradat možiček — vajenci(nke) strogo: dne 30. avgusta 1.1. vajenci(nke) in zadruge krojačev (262), dne 31. avgusta l. 1. vajenci iz zadruge aprovizacijskih obrti (66) in iz zadruge čevljarskih mojstrov (63); drie 1. sept. t. 1. vajenci iz zadruge kovinskih obrti (184); dne 2. septembra t. 1. vajenci iz ostalih obrti in event. opravičeni zamudniki izza prejšnjih dni. Oglasiti se morajo vsi vajenci(nke), če so posečali že lani obrtno-nadaljevalno šolo ali ne. Vsak vajenec(nka) plača pri vpisovanju celoletne šolnine 20 K in za kontrolno knjižico 3 K, torej skupaj 23 K. Vsak vajenec(nka), mora prinesti seboj odpustnico ljudske ali meščanske šole, če je pa posečal šolo že lani, letni izkaz, ki ga je dobil koncem šolskega teta. Delodajalci naj opozore pravočasno svoje vajence(rike) ne gorenji razglas ter jim naj dajo priliko, da se morejo oglasiti redno. — Prevode Iz francoščine oskrb dipl. učiteljica francoskega jezika in bivši sodni tolmač ga. Berta Sehmiedl-Dou-branslcy, Sodna ulica 26, 1. nadstropje. — Zobozdravnik dr. Viktor Kac se je vrnil ter s 1. sept. zopet ordunra. Otvoritev trgovine „Merakl“ Trgovina z barvami m laki »Merakl" se vsied nastalih te2koč ne otvun 27. t. in., kakor še je prvotno naznanilo, ampak nekaj dni pozneje. — Umetniška razstava »Probude«. Dne 29. t. m. otvori »Probuda« iv veliki dvorani Narodnega idioma jako zanimivo iraasltaivo, Iti bo Odprta samo dva dni. Otvoritev se v.rši ob 10. ura predpoldne. Vsalk večer ob 20. mrd predavata gosip. profesor Volavšek in g. aikademiični slikar Strle, na kar posebno opozar jamo. Ker iima »Proibuda« cilj zainteresirati slovensko javnost iza domače .umotvore, pričakujemo, da se razstave in predavanj udeleži m/nogobrojno občinstvo. Natančneje na lepakih. — Obrtniki člani »Slov. obrtnega društva« v Mariboru. Po sklepu odbo-.rove seje, Vam sporočamo glede obiska .»Ljubljanskega velikega semnja« sledeč*: želi ise čiim večje vdeležbe lin da se korporativno vdeležimo. Glede na našo razstavo je določen dan na nedeljo dne 11. septembra. Torej vsi kateri so namenjeni obiskati »Ljubljanski 'veliki semenj« maj ise oglase radi natančnejše informacije 'v društvenih prostorih Aleksandrova cesta št. 22. — Graški semenj. V času od 24. sept. do 2. oktobra se vrši v Gradcu semenj, ki je že dolgo znam pod imenom »Grazer lierbstmesse«. iKer se polagoma zopet navezujejo stari stiki med industrijo in .trgovino srednije-evropskih dežel, ima letošnji graški semenj pomen tudi za našo trgovino in ga bodo gotovo posečali tudi jiugbslovenskii trgovci. Opozarjamo, da je na semnju velika razstava industrije, trgovine in obrti tor posebna razstava kmetijskega in gozdarskega gospodarstva na Štajerskem. Razen toga bo Gradec poskrbel za raznovrstne kulturne lin .umetniške iprirediitve ter razstave. Oni, ki po za razstavo zanimajo ali jo žele posetiti, naj se oglase na Messeamt, G ra z, Ruirggase 13. — V restavraciji »pri Urbanu« se vrši danes koncert narodne godbe. Opozarjamo na tozadevni oglas na zadnji strani mašeiga llista. Lagaroš Nikola; ne da bi bil zlezel s svojega suhljatega kon jiča, na katerem je ibil prijezdil, je .razlegal Smukov im na dolgo in Sirotko, Itako je živel z Luko po svetu. Poceni nakupljene .konje na Hrvaškem in. na Ogrslkem sta bila po-prodala na Laškem s tolikim dobičkom, da on, Nikola, še ne pomni kaj takega. Zato se nazaj grede nlislta nič ustavila doma in sta hitela zopet na ogrsko nižino, da si nakupita še enkrat toliko konj kakor poprej. Tam, na Ogrskem, ipa. je imel Luka za ljubico tako krasno dekle, da njegove, Nikdlove oči, še nikoli nišo videle krasnejŠega. Ko je zagleda 1 Luka po dolgem času zopet svojo krasno MndžarkO, ni bil za. nobeno kupčijo več; žepe napolnjene s tisočaki — ali ni imel zdaj najlapšo priliko, da razveseli svojo oboževanko! In Luka se je hotel prikupiti svoji ljubici; ostal .je tpri njej, jo oblačil v svilo, in iker je bila tudi. ona strastna jahafka, je tudi njej kupil konja— Taiko je pripovedovat Nikola. , (Konec prih.) — Tatvine na sodniji. Dosedaj še neznan dolgoprstež si je izbral mariborsko sodišče za svoj oblačilni zavod. Prihaja redno v gotovih presledkih ter vselej kakor tatinska sraka odnese, kar mu pride pod roke. Dosedaj si je na ta način že nabavil: par brisač, eno suknjo, klobuk, več bluz, nekoliko skeklenic in par galoš. Mora biti pogumen ptič, ki prihaja krast na sodnijo. — Svetinje pri Ormožu. (»Strankarska slika«.) Bilo je v letu Gospodovem 1921 14. VIH. Ob 6. uri zjutraj. Ta dan in ta čas se je zbralo pobožno ljudstvo k zgodnji sv. maši, napolnilo cerkev in nekaj vernikov je bilo zbranih tudi v zakristiji. K zadnjemu blagoslovu pride tudi g. župnik iz spovednice v zakristijo, poklekne in začne opravljati svoje molitve. Med tem časom naznani zvonček zadnji blagoslov in vsi /verniki pobožno pokleknejo. Tedaj zapazi g. župnik, da neka oseba DS stranki, ker so je pač pozabil — porisati. Na ta način se jim je posre-! \ ’ v(^a 80 dobili od 24 .mandatov 14 in Združene slovenske stranke 10, kav je gospode komuniste zelo neljubo pieso-n°tilo. Zakaj račun"11 so z vso gotovo-na tri četrt t. j. na IS mandatov. Pri volit v i župana in obe. starešinova so komunisti pod vodstvom zna-®Sa Nachtigalla nastopali nepošteno. zavesti, da imajo večino, sploh Slovencev niso upoštevali, ampak si mau-«ate med seboj razdelili, kar lepo po domače. Proti temu so se Slovenci pj-i-°zili in se priziv Še sedaj nahaja pri Jei!> vladi v Ljubljani. Med tem pa je doživel komunizem f°j popolni k rab z zakonom o zaščiti Javno varnosti in reda v državi. Na °dlagi tega zakona so vsi komunisti-mandati razveljavljeni. Kako je o-'V&jno glavarstvo našlo med 14 manda- 1 »delavsko in kmečke skupino«, kjer in . >zr«zitib komunistov, samo 3 komuniste in jih razveljavilo, to je nad °00ooo'*ooooooooooooooooo«>oojoooooo" j vse zadimiva in značilna ugaoik-t. katero bodo treba na vsak način nekje rešiti. Gospodje komunisti! V sedanjem položaju je -razumljivo, da tajite zveze s komunisti, ampak možato to nikakor ni. Danes še kandidat za iistavotvqj.no skupščino komunistične stranko, Na«b-tigall, noče biti komunist. Prod dobrim pol letom je bil pa še ves navdušen in z njim vsi drugi. Zato še ni treba tako očitno lagati kakor sto v zadnji »Voiks-stimme«, da, sploh ni bilo komunistično stranke v Studencih. Kako so pa dobili komunisti pri volitvah v kons'.ituanto 400 glasov, internacijonalci pa samo (JO in. še predstavnika liste niso ime''S? Ali •so spominjate Wallisch - Nachtigall -Omajnarjevih "shodov v Križevem dvoru, kjer se je trlo na stotine in tisoče po večini Stndenčanov in so bili seda j izvoljeni kandidati vaše »delavske in kmečke skupine« mod voditelji in' glavnimi agitatorji teli shodov? — Zakaj pa so bili vsi tamošnji shodi JSOSSlanov-ca in Kristana tako klavrni? Ali so spominjate, kdo je svoj čas pobiral podpise, da bi se naši kraji priklopili N. Avstriji? Hočete imena? Ali mislite, da samo vi veste, kdo je agitiral in pobiral članarino za komunistično stranko:' Mislite, da samo vi veste, kdo jo je plačeval?.* Pojdite v delavnico in si pojejte knjige izza tirv.il, dm, ko jo šel komunizem v klasje! Tani dobita izvoljenega a norazveljavtjen (ga kandidata Haberl-a in še in«rsikakega drugega. Le oglejte si jih! A(i ni vas izvoljeni in tudi še nerazveijavljeni kandidat Bauman n, ko se je vrnil tako pozno iz Rusije, širil boljše rižem in komunizem ter ponovno trdil, da se mora tako delati kakor v Rusiji? Ali ni bil že vaš izvoljeni pa tudi se n o razveljavi jeni kandidat Mandl izgnan kot naši državi nevaren v N. Avstrijo in se je izgon po intervenciji in zašlusn toliko obrekova- nega goronta Vokača preklical, ker se mu je smilila njegova družina? Ali. hočete še dokupov? S »hecarji in denuncijanti« ima. primerno časti vredni Jože Nachtigall po shoiiilf In menda tudi v »Volksstimme-c dobro operirati. Ako tajite, da sto bili komunisti, da ste rovarili, proti, državi in našemu narodiT in so vam dokaže, to ni nobena hecarija, ne denuneijantstvo. Zakaj pa lažete in zahtevate dokazov? Če sto mo-žjo in ste bili na krivih potil:1, priznajte in so poboljšajte. To je pa treba dokazati z dejanji! Kaj pomaga, go pri-zastopnikih oblasti govorite sladko in delate obljube, v resnici in v srcu ste pa si ari grešniki! \0(*lua izmed vas je videla, v komunizmu povoljno rešitev socialnega vprašanja in republike. Drugi pa so videli in pričakovali, da se bodo uresničile njihove nemškonacijoualne težnje potom komunizma. Obe struji sta pa vedno in vsaki čas nastopalo sovražno naši državi in našemu narodu. Če je v narodnem in državnem interesu, da se tako važna postojanka na državni in jezikovni meji izroči takim elementom v roke, naj jo oblast izroči čimpreje, tem bolje. Posledico nosi ona sama. Slovenci so trpeli in. delali pri občinski upravi v najkritičnejših časih, bogrne ne za, svoj, ampak za državni in narodni interes, med tem, ko se komunist Nachtigall. ni udeleževal občinskih poslov, ampak hujskal po shodili s svojimi tovariši. Storili, bomo v tem oziru še naprej svojo ^dolžnost in vse korake, da nam javnost, :ip naša vest ne bo mogla kedaj očitati, da smo zanemarili državne in narodne dolžnosti, k e j: h je bilo čas in prilika braniti. Stvar oblasti pa, je, da ukrene kar zahteva drža vni in narodni interes ter pravica. —0— Sokolstvo. o Javni nastop mariborskega vo» jaštva in Sokola, ki bi se imel vršiti današnjo nedeljo, je preložen na dan 25. septembra. Naš roman. V eni prihodnjih številk pričnemo objavljati Ecksteinov roman »Afrodita«. V času, ko nas tarejo skrbi in težave vsakdanjega življenja, ki je težavnejše kakor kedaj poprej, nam ho »Afrodita« pričarala davno antično življenje, polno radosti in lepote. Kakor da bi stopili iz temnih, zadulilih prostorov v solnčno jutro, tako si bomo oddahnili, ko se bomo vglobili v ta roman, ki se vrši v maloazijskem mestu Miieta. Vsemogočna boginja ljubezni Afrodita, ki slehrnega smrtnika premaga s svojim čarom, bo zvezala srce vladarjeve hčeri s srcem priprostega kiparja. Ta ljubezen bo povzročila sovraštvo, boje in trpljenje neštetih drugih. Vstali bodo iz razvalin časi, dogodki in ljudje, ki so že davno pokopani v prahu preteklosti. Roman je velc-zanimiv, stil jasen in priprost, dejanja se izmenjavajo s tako napetost-jo, da je čitateljeva pozornost zmeraj na višku. Opozarjamo na ta ro* man in vabimo čitatelje, da v svojem krogu agitirajo za naš list. — Pristavljamo, da bomo poleg romana prinašali vedno še kulturni feuillcton, med drugim par zanimivih črtic francoskega astronoma Flammariona. Glavni urednik: RadivoJ Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Jos. Martinc Maribor 625 Galanterijska veletrgovina ■MMOCOOOOOOOOOOOOO 50 Novo Mo! bpsteljno perje *!*no perje (Daunen) Jfeproge P°8teljni predložiti za matrace J/atno za slamnjake £r*salke |tuliinj8ke brisače u»njyaine rute voščene rute Posteljni vložki Po najnlžjl ceni pri K.Worsche, Maribor Gosposka ulica 10. Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Zavese 217; Bfagozapohištvo Posteljno perje izvamdna nizke cene v zalogi pohištva Karal Preis laBHSMroromaečM maribor Gosposka ulica št. 20 Pirclianova biča. ! Ponndlfe vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhane itd. kateri predmeti vam leže , doma in jih ne nosite tvrdki R. Bizjak trgovina ur, zlatnine in src-1223 brnlne 4—4 Maribor, Gosposka ul. 16. Svoboden ogled! Ceniki brezplačno! Novo dospeti rti i lili iz brona, desetletno Jamstvo. Okoli 80 komadov razne velikost i ima v zalogi 1113 ti-i> „Metallum“ d. d., Zagreb Iliča br. 134. Telef. 1-98. I Zahtevajte cenike! Brinjevec zajamčtno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na' debelo Parna nltimmn Robert Diehl, Celje. 1023 12—10 aeaaiiis Za vzorčni semenj v Pragi ter za vele-semenj v Ljubljani oddajamo Baroe lake, krtače, čopiče in V3e potrebščine za slikarje in pleskarje se dobi pri R. Schvueighofer KoroSka cesta 0 („Pri kmetu “) 1023 6-fi in znake. I stota k c prodajamo vozne listke za vse železniške proge Jugoslavije in Nemške Avstrije. , BALKAN" d. d. za mednarodne transporte Podružnica: Maribor Nb pOZabi narOŽninB ! Aleksandrova cesta št. 35. — Telefon št. 375. Brzojavi: Spedbalkan. 1313 3—3 jesenske novosti angleškega blaga 27l gospode In dame dobi v najkrajšem času ter se priporoča, pognana tvrdka 12423-1 Ignac Božič, Maribor, Sodna uf. 30. 3 m izdaja *" I * | ■ * m legitimacije špedicijsko podjetje 1236 3 2 F. & A. Ufaer. Maribor, Slovenska ul. 8 kjer se dobijo tudi tozadevna pojasnila, Singer Singer Singer Singer velika poŠHJatev iz Amarlka dospela. Dobi se same v naii podružnici Singer šiv. stroji Bourne & Co. Newyork podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10, Ugodni plačilni pogoji na obroke. 6(j0 iivaini stroji Šivanke nadsrnsstn! de!i «trojn© olje Mala oznanila. Mladeg* urnega risarja išče Elektrarna Fala, Maribor, -Aleksandrova l l-If. .1257 3— Brivnica Fraua N o v a k - na Aleksandrovi cesti #V 22-priporoča, ■ Stavbena prostora pri i-k-fc- frični tetami na. Tema prodata. ‘ Naslov so izve upravi- lista. J 242 Dve gospodični Jžieti me-blovano sobo, eventualno s!s-itovanje s .hrano, Piača pa •logororu. iVaslov v upravi lisi«, ' 1-J-t.j Več: gospodov scsi^ejme na doBro hrano.si. septembrom. Na*lo7 v upravniitvu. IStt Starejši šnteiigent. gospod, •. dfžavni uradnik, Me mohli-rano sobo s separatnim vhodom. Po dogovoru tudi 5 celo ofckrbo. Dobra plača. Ponudbe pod ,A 2o* na upvavnistvb . Jif-tR, ‘1240 -J—1 Dobroidoča trgovina z mešanim blagom so iii* v lahko tudi na deželi pod „Oobroidora‘ najeiii; Ponudbe na upravo lista. l2oi Sobo, elegantno '‘preioljeno, s posebnim vhodom, O e mo goto *, kopalno eobo, iSee tamski inženir-)ieh. Vrij, po. nudbe na tvrdko K. & H. Je-že|r, Maribor, Aleksandrova, cesta. 51, t£i!S 3—3 Jetika! Specijalisl. za pljučne bolezni dr. P®dn!k ordinira v torek in p e ek o J lt, do i2, iri od 14, do 10. Ure v Mariboru, Razlagova ulica št 21. Vse druge dni st. Jurij ob juž. žel. 1016 MERAKL” 1247 Sprejmejo se: En strugar za medenino (Messiupdrechsler). samostojen vesten delavec 7. zanesljivo večletno prakso in 5 dobro kvalificiranih ključavničarjev za ‘orodje, posebno za štance in riiatice-(feltnžRn itnd Selinitte), Plačilni pngo.ii po dogovoru. Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe „Titan“, d. d, Kamnik pri Ljubljani. 1235 3—2 Narodna godba igra v ■‘ricttelji*, "(Ju« •a’vguita ,v sli In: p p' ,,Urbanu*Vrfeanova ul. 28 ali Samostanska uliea. od-14. uro naprej: Naravna, vina, s Veže Ootzovo pivo. ter Hirala in topla-jedila vedno na rižpolago. Priporoča tc - - " , • lioO Kdor ge ni jedel narodnega peciva, naj pride v gostilno in pekarno I inii solu' v Splavarsko ulico 5. Tam sc dobi v/ak dan sveže ht lople pogače. Z dobro kapljico in svežim pivom je preskrbljeno. .obilen obisl; hcj priporoča 1252 gostilničar. 3 MU JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA , JM KOVINSKE PREDMETE 8,1 D. Z O, Ž. SLOVENSKA filSTRKA a® a OMrarno naSe prcowsfne rožene gumb* $ ?sakl velikosti in po vsakem vzorcu s # cenam! brss konkurence. '"Wi ~59» Zafifettsits. cenike l Prodala na veliko! Podpirajte slovenske tvrdke! LegOnadje za dunajski mednarodni sejni dajo pofiasfni in offdielni zastopniki wCMasu Jugoslovanska transportna d. d. podruž. Maribor, Aleksandrova c. 44 Trgov, tiiša na Aleksandrovi cesti, dvonadstropna z modernimi, trgovskimi lokali in pritiklinami takoj na prodaj. Kupec lahko eden trgovski j lokal s stanovanjem takoj j prevzame. Na,slov v upravi.! 121J'J J—i l Sirite povs©d, naš list! | A. & E. SKflBEBHE I ! Liubliana Mestni trn in mOT, Ljubljana, Mestni trg 10 mamfifakiurna jn pieieninska trgovina na debelo priporoča svoje bogato skladišfie damskih in ■ otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono " ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice črno, rjave in belo barve. Pismena naročila sc izvršujejo poštno-obratno in najsolidneje. IMIUIiJhii/i Cast mi je, naznaniti cenj. občinstvu, da sem svojo 1248 medicinalno drogerijo v Gosposki uNci štev. 23 opustil ter prosim, da se dozdaj izkazano zaupanje blagohotno prenese na mojo lekarno ■ »Pr' zamorcu*1, Gosposka ulica štev. 13. Magister pharm. KARL WOLF, lekarnar, Maribor. '"Telefon šlev,'375 špedicija vseh rrs(.- :o: Ca/inska agentura m'carinske !®r reklamacije, :o: VsMadišfenjc vsakovrstnega blaga. :o' Mednarodni prevoii. :o: Selitve 2 pateuiirautmi pohišl. ^rertlmi vozovi na vse slrani. :o: Špedicijsko dostavno podjetje južne železnice. B»iwij« -dorniie, špt^itijjkii-pmljeli«!' JUIIHr Bivojav. naslov: Spcdbalkan. ' Predprodaja vosovrtic :o: za vse progo južne iu državne železnico. :c»: Skladišče spojeno s tirom južne železnice, Aleksandrova cesta št,’7tl. i, dalniika družba za mednarodne transporte v Ljubljani. Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova cesta št 35. Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST, W!EN. Najvecja domače spcdicijsko psdjetj«! •Ustnik in izdajatelj - „Konzorcti Tabor«, — Tiska: M^riborška tiskarna d, rt,