feheja ▼etja s pt; »•Maribora' s na dom za «sla leto Ž i < po! teta 16 «bu, & dlii. te* «i 56 din. Naro&das na opravatimv J&ovvw-akega Goseoižm-ja* v £*k>-rtboru, Kos-<»3fc» 5. Lisi se ¿o «d- yevedi. s« pla- «afc v leirfou toeriKMs Si. 146. Posamezna S^evCUca sf«ar»e «Slan. P©i§ts:5.Ste®& plaačSEmas. v groiovftsti. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO -. ■ -nirjn v.< številka. MAK1BOR, dne SO. oktobra 1984. Hkedaiftvo fe v Manboro, K«r*hka eessa št. 5. Rrfco «c me vtaAfjjo. U «v-ai&v* «pasta»:*) ssrožniiuv inwmte ki »«iiamecije. Qttse po d^go- TMO. '¿0 'linIH— I«K pwnsrtsa poptwt. Nezaprie seSdsssacije so poštni«« fMMte. Čekovni i«««« pe$foe0a usaia Ljai&Nui it l&fiSJk Tsieioa mierorbe» št. 115. ■»BHBKC l«tnik uauiibUK^viU» wtstaii Kriza nlada in parlamenta* Hrvatski pesnik Gundulič pravi: »Stalna na svietu samo mjena (menjava, sprememba) jest.« Ta dobro-preizkušena resnica se obistinuje tudi na naši državi. Stalna v njej je samo sprememba, menjava vlade. Tako je bilo od početka države do sedanjega trenutka. Vlade so pri nas bile kratkotrajne ter so se cesto menjavale. Druga je sledila drugi, nobena ni zadovoljila državljanov. Tudi v ustavotvorni in zakonodajni skupščini, kjer je pod Pašičevim vodstvom srbska fronta še najboljše držala skupaj, so bile delne vladne krize na dnevnem redu. dokler se ni v novembru 1922 razbila srbska skupna fronta radikalov in demokratov Ta stalna nestalnost,-to neprestano menjavanje je znak in dokaz notranje bolezni, na kateri boleha država. Notranje zdravo bitje ne kaže na zunaj vednega nemira in menjavanja. Ta notranja bolezen bi se mogla z zdravniškim izrazom imenovati hypertrophia cordis-prenasičenost in črezmerno razširjanje srca. Kratko in jasno rečeno: čezmerni in pretirani beograjski centralizem. To nikakor ni zdravje, to je bolezen naše države. Odtod mrzlični nepokoj v državi, večkrat se pojavljajoči pretresljaji in stalno se pojavljajoči pojavi nezadovoljstva. Centralisti, njim na čelu Pašič-Pribičevičeva klika (tropa), imajo proti temu bolehanju samo eden 1-ek, in ta se zove nasilje, zapor, batina. Kdor se brezpogojno ne pokori centralizmu in vsem njegovim napravam in odredbam, s tem v haps (zapor), tam bo našel ozdravljenje!! Tako se je vladalo v ustavotvorni skupščini, tako tudi pozneje v narodni skupščini, zlasti kcv je letošnjo spomlad Pašič svojo radikalsko vlado hotel podpreti in okrepiti s Pribičevičevimi demokrati. Pašič-Pribičevičeva vlada, ki je nastopila 27. marca 1924 ter je hotela na neevropski način vladati brez parlamenta, je vzbudila odpor ne samo v državi, marveč tudi po kulturni Evropi. Morala se je umakniti Davido-vičevi vladi, ki je bila sestavljena 27. julija. Ta vlada je zapisala na svojo zastavo red, zakonitost, poštenje, boj proti korupciji, kazen korupcijoni-stom in sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Komaj pa je začela ta vlada izvajati svoj program, je že 15. oktobra padla kot žrtev iaži, hujskarij in spletkarij Pašič-Pribičevičeve klike in njenih pomočnikov civilnega in vojaškega stanu. Kriza vlade še sedaj ni rešena, marveč se je zadnji čas pretvorila v krizo parlamenta. Krivdo za to nosijo predvsem Pašičevi radikali in Pribičevičevi demokratje, ki krčevito branijo centralizem in ž njim združeno korupcijo. Ti ljudje dobro vedo, da bo z odpravo centralizma in z vzpostavo avtonomistične državne ureditve tudi korupciji odpel* smrtna pesem. Zato uporabljajo vsa, tudi najgrša sredstva, ki so brezvestnemu kovarstvu na razpolago, da bi zabranili eopetni prinod Davido-vičeve vlade. Pretekli četrtek so ti ljudje dobili pomočnika, ko-jeg* se iso nadejali. Bilo je že vse najvažnejše pripravljeno, da bi se zopet vzpostavila Davidovičeva vlada, pa je to rešitev krize pokvaril Radič. O Radiču dokazuje politična zgodovina naše države, da hote ali nehote pomaga Pašiču, kadar temu voditelju velesrbskega centralizma najslabša prede. To se je zgodilo večkrat, zlasti meseca maja, ko je že bila sklenjena smrtna obsodba za Pašič-Pribičevičevo vlado, pa je razglasitev te obsodbe preprečil Radič s svojim znanim oklicem, izdanim na Dunaju. Sedaj, je Radič zopet preprečil vzpostavo Davidovičeve vlade s svojim govorom, ki ga je imel v četrtek, 23. oktolira v Zagrebu na zborovanju svojih poslancev. O Radiču je znano, da strašno rad govori. Njegova zgovornost je velika in čudovita, samo to je obžalovati, di ni vse to, kar govori, dosti premišljeno in pametno. Če se sme in mora od vsakega politika zahtevati, da govori pametno, se mora to zahtevati zlasti od voditelja stranke. Radiča se je polastila neka čudna samoveličljivost in pretirana domišljavost, v kateri smatra za pametno samo to, kar on misli in dela. V*.tej svoji domišljavosti je že večkrat pogrdil ne samo papeža, marveč tudi hrvat ske škofe in duhovnike, torej sinove istega naroda, kateremu on sam pripada in za le oje ga pravice se bojuje. Zadnji četrtek je bil posebno slabe volje. Mlatil je okoli sebe in napadal vse od najvišjega ustavnega činitelja v državi preko Pašiča-Pribičeviča do Davidoviča in Korošca, da celo svoje lastne poslance, katere je pošteno oštel, ker so se drznili v narodni skupščini glasovati za Ljubo Jovanoviča kot predsednika, ne pa za Vojo Velj-koviča, kakor je on zaukazal. Radičev govor in njemu sledeče resolucije so med Pašič-Pribičevič-Žerjavovimi centralisti vzbudile veliko veselje, v krogih ožjega t>io1ca (Davidovičevi demokrati, Jugoslovanski klub, bosansko hercegovski muslimani) pa nevoljo in ostro grajo. Izpočetka je izgledalo, da se bo ožji in širji blok (širji blok--ožji blok in hrvatska seljaška stranka) na veliko škodo hrvatskega i in slovenskega naroda razbil. Centralisti so to željno < pričakovali in radostno napovedovali. Da ni prišlo do ' tega, so preprečili razumni voditelji bloka, med njimi zlasti dr. Korošec. Ti možje so izpodbili vse pomnožene spletkarije in odbili ojačene napade nasprotnikov in obvarovali blok pred razpadom ter tako tudi ohranili parlamentarni princip. Kajpada je tudi Radič takoj, ko je uvidel, kakšno zlo je povzročil s svojimi strastni- mi, nepremišljenimi besedami, se takoj začel umikati, zanikati nekatere besede, druge pa pojasnjevati ir omiljevati. Če bi šlo po njegovem, bi sedaj sporazumu: blok bil razbit in Pašič-Pribičevičeva vlada bi že biki v sedlu. Zanimivo je tudi, da se Radič dotika s Pašičem v zahtevi po volilni vladi. Obadva zahtevata takojšnje volitve. Pašič je to zahtevo postavil že lotošnjo pomlad, ko so hrvatski poslanci prišli v Beograd. Radič pa je da! na četrtkovem zborovanju v Zagrebu sprejeti resolucijo o tem, da je edini izhod iz krize koncentracijska vlads vseh parlamentarnih strank — z izključitvijo obtoženih radikalnih ministrov in njihove okolice ter Pribičevi-čevih demokratov —, kateri se naj tako poveri naloge, da izvede svobodne volitve. Radič je pod hipnotičnim vplivom misli o bodočih volitvah, od katerih upa, da bodo število njegovih poslancev še pomnožile. O upanju pa je znano, da se vsako ne izpolni. To se more tudi Radiču dogoditi v njegovi neomejeni nadi v volitve. V hipu, ko pišemo te besede, še ne vemo, na katero stran se bo oornila tehtnica ter padla odločitev. To pa vemo, da je naša stranka in ž njo slovensko ljudstvo pripravljeno za vse: za delo, za boj in za volitve. Kedaj je postala Da vidovičeva vlada nevarna karusciionlstam? Od padca Pašič-Pribičevičevega režima (težijo napori srbskih političnih krogov, izvzemši seveda poštenjakov, ki so se zbrali okrog Davidoviča in še drugih, ki niso ea~ stopani v pamlamentu, za tem, da se ponovno uvede ist: režim,» če ne odkrito pa vsai prikrito, a pri tem strani©. Za beograjske politike okrog Pašiča je glavna zahteva siibska nadoblast v državi. Da ta nadoblast odločno odbija vsako enakopravnost in da z davki strašno obremenjuje slovenske in hrvattske kraje, smo dovolj bridko izkusili v dolgih letih. Ker se srbska nadoblast v državi z večino Hrvatov in Slovencev, ali vseh takozvanih prečanor/ ne da izvesti potom parlamenta, zato Pašičeva politika tudi najhujše pobija parlament in parlamentarna načela, ki so v zaipadno-evropskih državah temeljna podlaga države. Radikalna stranka sili kot izrazita zastopnica velesrb-stva na vlado. Najprej se je reklo, da je treba razširiti temelje sporazuma in da je treba dati tudi radikalni stranki priliko pri sporazumni ureditvi države. Radikali in sporam um — to dvoje fie gre skupaj. Saj so radikali sporazumu vedno nasprotovali in se radi tega ne more pričakovati, da bi pomagali v duhu sporazuma urejevati državo. Zahtevo po radikalsikem sodelovanju so v prvi vrsti postavil Džungla Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 30 »Jako značilno —! Zelo značilno —! Ampak sedaj vidite, gospod Filander, kako prav sem govoril! Da ni bilo vaše trmaste svojeglavnosti, že zdavnaj bi biLa doma in marsikatera nevarnost pa marsikateri strah bi ne bil potreben! Prosim vas, da se v bodoče držite mojih modrih in treznih nasvetov!« Gospod Filander je bil vse preveč srečen, da bi se zmenil za krivična profesorjeva očitanja. Pograbil ga je za roko in vlekel za seboj. Srečna in vesela družba je bila tisto noč zbrana v koči. Še rano jutro jih je našlo v pogovorih. Pripovedovali so si svoje dogodivščine in ugibali, kdo bi utegnil biti njihov velikodušni in junaški rešitelj. XVI. I ne piše dnevnik. Ko se je zdanilo, je bilo njihovo prvo delo, da so si poskrbeli za zajutrk. Odkar so stopili na suho, še niso ničesar užili. Glad jih je mučil. Uporniki so jim pustili nekaj suhega mesa, moke, čaja, kave in sladkorja za prvo silo. Teh zalog so se lotili in si pripravili zajutrk, kakor se je pač dal pripraviti v njihovih omejenih razmerah. Po zajutrku so se zbrali v posvet. Uporni mornarji so jih vrgli na suho, ker so se jih hoteli iznebiti. Umorili bi jih bili, da se ni kapitan Barker potegnil zanje, tisti, ki ga je ustrelil pritlikavi Snake. Vedeli so, kaj jih čaka. Le slučaj jih je mogel rešiti. Obrežje je bilo pusto in neobljudeno, ladje tod niso pristajale, vobče menda blizu niso prišle. Le gol slučaj je utegnil pripeljati kako evropsko ladjo toliko blizu, da bi jo z znamenji opoaorili nase. Pripraviti so se morali, da bodo več tednov, morebiti par mesecev prebiti v samotni koči. Predvsem in najprvo so si torej morali urediti stanovanje. Koča je bila zanemarjena, nesnažna, les tu pa tam trhel. In — v kotu so ležali trije kostenjaki. Clayton, ki je vodil posvetovanje in se vobče izkazal da je najpodjetnejši in najrazsodnejši, je svetoval, da jih spodobno pokopljejo, pa najsi bodo od kogarkoli. Sam je poiskal lopato in šel da izkoplje jamo. Med tem sta se učenjaka Porter in gospod Filander lotila kostenjakov ter jih strogo znanstveno začela pregledovati. Da je eden moški, drugi ženski, to sta brea vsakršnega dvoma koj ugotovila. Zelo pa sta se začudila, ko sla našla med kostmi velik zlat prstan enega izmed nesrečnežev. Na prstanu je bilo urezano ime »Clayton« in grb lordov Greystoke. Koj so poklicali mladega Claytona. Molče je mladi mož ogledoval prstan, nato pa dejal slovesno in ves ginjen: »Ni dvoma, to je družinski prstan pravih lordov Greystoke, prstan, ki je izginil, odkar se je moj stric, brat mojega očeta ponesrečil —.« »Toda kako je prišel prstan v tole kočo, sem na obal dis 'e afriške džungle?« je vzkliknila Ine. »Le eno je mogoče, gospodična Porter!« je odgovoril Clayton resnobno. »John Clayton, lord Greystoke, ni utonil, kakor so poročale oblasti. Naselil se je v tejle koči, kdore kako in zakaj. Tukaj je umrl in tele kost. so edini zemeljski ostanki mojega ljubega strica —!« Spoštljiv molk je zavladal in to in ono oko je kr»-doma pohitelo po borni sobici, ki je bila priča zadnjih dni ubogega lorda Greystoke. Ine je rahlo dejala: »Torej je tole njegova soproga, gospa Elza Clayton —?« »Da!« je žalostno rekel mladi Clayton. »Ubožica! Nisem je poznal. Pa oče in mati sta vedela toliko dobrega in lepega povedati o mladi, plemeniti soprogi mojega strica —. Toda,« je pridjal a odločnejšim glasom, »tule sta stanovala! In tele reči so bile njune reči! Poglejmo, morebiti najdemo še več sledov o njunih zadnjih dnevih!« Morebiti dnevnik —!« Lotili so se predalov in omar, Ine je segla po knjigah. »Ah, glejte!« je kmalu vzkliknila. »Glejte, tule je njegovo ime!« »John Clayton, London« so brali na naslovni strani velikega slovarja. In kmalu je našel gospod Filander v neki drugi knjigi tudi ime Greystoke. Našli so še par brezpomembnih zapiskov, ki si jih je Clayton naredil med potovanjem, sledu pa ni bilo o kakem dnevniku. »Nič ne de!« je pravil mladi Clayton. »To nam zadostuje. — Ubogi stric! Katera odurna, sovražna usoda ga je pač vrgla na tole negostoljubno obrežje —. In kaki so bili njegovi zadnji dnevi —?« Vs' so molčali in težke slutnje so legale na njihove duše. Ali ni bila usoda Claytonov čisto podobna njihovi usodi —? Ali ni tudi njih čakal enak konec —? Ali ne bodo morebiti že v kratkem prhnele tudi njihove kost; v tejle koči —? ;». «ktabra T§>24. farven parlamenta stoječi in neustavni činitelji. To so pred visem generali, ki se v Srbiji že od nekdaj vmešavajo v politiko. Ti nepoklicani in neustavni činitelji imajo veliko moč. Radi njih je padla Davidovičeva vlada, ki je prva v Jugoslaviji razpolagala s pravo parlamentarno večina. Ko vidimo, kako veliko moč imajo nepoklicani po-* litiki, se pa moramo vprašati, (kako je to, da so pustili parlamentarno Daviidavičevo vlaido od 27. julija pa do 16. oktobra na oblasti. Odgovor na to vprašanje se ta« koj najde, če pogledamo v poslovni red parlamenta in njegovih odborov. Do 20. oktobra je telkla ena parlamen-i tarna doba, z 20. bi se pa. morala začeti druga. V parlamentarni idobi do 20. oktobra je bilo predsedstvo skupščine tako, kot se je sestavilo nekdaj pod Pašičevo vlado, ko hrvatskih poslancev še ni bilo v parlamentu. Radikali pa niso limeli v rokah samo predsedništva narodne skupščine, ampak imeli so tudi večino v posameznih pari lamentarnih odborih. Nove volitve skupščinskega predsedništva in odborov se pa izvršijo šele po otvoritvi novo dobnega skupščinskega zasedanja in tako Davidovičeva poštena vlada pred 20. oktobrom ni mogla biiti nevarna nepoštenim ljudem, ki imajo prvo besedo v Paš i cevem taboru. Radikalna večina v posameznih odborih je lahko preprečila ali pa vsaj zavlekla vsako vladno odredbo proti korupcijcnistom in za zboljšanje uprave, ki bi za bodoče preprečila nepošteno in protiljudsko postopanje, kakorš-no so radikali že nekdaj uvedli. S tem, da so temni politični elementi mirno prepus-tili pred 20. oktobrom pošteno in pravično vlado na ¡krmilu, so hoteli' prfciiti vse svoje zlobne namene ter va- Fray o mi znamko varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t" in na znamko „Jelen"! Ustanovil je svoj list, 'kateremu je dal naslov »Avto-nomist.« Naslov je mnogoterega zapeljal, da je listu postal ne samo čitaitelj, marveč -naročnik. List je uporabljal ilaott sredstvo, s katerim je trkal na vrata godovih strank, češ: odprite na stežaj ter pripravite sedeže časti in moči. . Ker se nobena viraita nliiso odprla, pa je g. Alibin Prepeluh ustanovil lastno stranko, v kateri Je na široko odprl vrata fcmetsko-delaivs -am slovenskim republikancem. Ako Albin Prepeluh izpoveda republikanizem, ni to i zanj noben nov evangelij. G. Prepeluh je bil — in morda še je zdaj — socialni demokrat in (kot tak je bil ter je republikanec. Republikanska stranka ni torej nič novega ped slovenskim solncem. In vendar je nekaj razlike med prejšnjim in sedanjim Prepeluhovim republikanizsmom. Prej je bil g. Prepeluhu : učitelj republikanstva nemški pisatelj — po rodu žid — Karel Marx, ustanovitelj nemške socialne demokracije. „ , „ , . iVUliJi ll.UJ .1, LL..UHU VtLL! JLVilLO.VV JUV1UL11V V., , ■ V.. rab svet, ces, poglejte, kako smo parlamentarni m step- mu je ulčMj rep4likanbma Stjepan Radič, vodi- lnsn Iz r\ t>i tic ti ri a v»qcm T*Qrmrn.tni n .nrniirf om o i r\ nrlarirv . J •» J " ljivi, ko pustimo, da naši naspr0'truiki prevzamejo vlado ter po sivo je urejujejo državo. Ko pa se je bližal važni 20. oktober, so pa naenkrat vsi temni politiki stopili na plan z vso močjo. Računali so s tem, da se bo parlamentarna večina le uklonila, sprejela pod vsakimi pogoji radikale v vlado ter si dala od njih pri delu za sporazum, pri pobijanju korupcije in pri uvajanju poštene uprave vezati roke. Parlamentarna večina je pa te namene takoj spoznala in je z vso odločnostjo odklonila radikalske poniževalne predloge. Ta odklonitev je radikale postavila pred edino možni in silno težki korak: Ali se lotijo nasilja in prave diktature proti parlamentarni in narodni večini, ali pa se pred njo umaknejo v opozicijo. Stranke parlamentarne večine se ne dajo osi ep ar rt i ter smatrajo samo one za sposobne in vredne sodelovanja pri izvajanju sporazuma, ki so čmt in smisel za sporazum dokazali in Id imajo popolnoma čiste roke. / Prepeluhova slove ska itpuili-iesrfea stranka. Gospod Albin Prepeluh je bil prej organiziran v so-cielnodemckratslki stranki ter se bojeval za socialnodieimo-kratska načela Potem je tej stranki obrnil hrbet. Za ta izstop ni bil merodajen kakšen duševni prerod. Albin Prepeluh dozdaj v javnosti ni izpovedal, da so socialnodemokra tsk a načela kriva ter da jih obsoja. Ako se je umaknil Itelj hiVaitske saljačke stranke. Albin Prepeluh je svoje ; somišljenike zbral na dveh konferencah. Ptrva je bila v i Ptuju 12. oktobra, druga v Ljubljani 19. oktobra Prve se je udeležilo 51 somišljenikov, druge pa skupno 86. Šte-; vilo torej ni ravno veliko in ne vzbuja upanja na uspeh nove stranke. Pa g. Prepeluh se tolaži s tem, da so to bili sami »zreli in zavedni možje.« To tolažbo mu pustimo. Na obeh konferencah je bila sprejeta resolucija, v kateri se izjavlja, da stopa Prepeluhova slovenska republikanska stranka v Ljubljani v federativno zvezo — zakaj rabi g. Prepeluh izraz federativna zveza, ko vendar latinska beseda foedus pomeni isto, kakor slovenska beseda zveza?! — s hrvatsko republikansko seljaško stranko, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Ta »federativna zveza« med Prepeluihovo stranko in Radičevo stranko stvarno porne-nja, da bo slovenska republikanska stranka samo nekaka podružnica Radičeve stranke v Sloveniji. Zato pa je upravičeno in potrebno, da 'malo podrobneje in natančneje pregledamo Radičev republikanizem ter mu preiščemo srce in obisti. Republikanec je tisti, ki hoče odpraviti kraljevsko oblast in časlt ter 'kralja nadomestiti n izvoljenim predsednikom države. Ali je Rddlč takšen republikanec? Voboe za-i kaj je republikanec? Francoski politični pisatelj grof Begouen je imel dne 12. oktobra t. 1. v Zagrebu z Radičem razgovor, v katerem je Radič rekel med dlrugim: »Postavili smo v ospredje re-! publikansko idejo in naša stranka se imenuje hrvatska republikanska kmetska stranka. Toje bilo neobhodno I potrebno, da po vojni v duši hrvatskega Radičev republikanizem ni torej nastal iz prepričanja, da je republikanska državna oblika, vobče ali vsaj ea našo novo državo boljša, ikakor monarhična, marveč iz potrebe, da se med hrvatskim kmeltskim ljudstvom poru&i habsburška ideja in spomin na Habsburgovce. Radič ne daje republikanski državi kot taki prednost pred' monarhično državo. On dobro.ve, da je Francija republika, Anglija pa kraljevina, in vendar ima na Angleškem ljudstvo veliko več politične svobode in samoodločbe kakor pa na Francoskem. Zato je izjavil grofu Begou-enu: »So monarhije, ki odtehtajo republiko. Poglejte Anglijo, ki se more smatrati za republiko, dasi ima na čelu : namesto predsednika kronanega kralja. Kar jie važno, je to, da bodi volja ljudstva najvišji zakon.« Po Radič evem j torej ne gre za to, ali je na čelu države kralj ali pa iz-. voljeni predsednik, glavno je, da j"e odločilna ljudska : volja. O kralju naše države je Radič grofu Begouemi dal to le izjavo: »Kralj Aleksander je v Hrvatski spoštovan, v ; Srbiji ljubljen; mi hočemo, da bodi vedno bolj spoštovan in ljubljen. Njegovo ustavno in lojalno (zakonito) ravnanje i za časa zadnje krize je za to dokaiz doprineslo. Vemo mu ; hvalo, da se je odločno postavil proti korupciji in s# ločil | od Pašiča in njegove radikalne bande, da bi se vladelo pošteno in po parlamentarnih pravilih. Tu je dejansko te-; melj vsega vladanja: ljudska volja, formulirana (izraž«n») ; po ljudskih zastopnikih.« Radič ie torej ustanovil med Hrvati republikansko stranko, da iztrebi med hrvatskim ljudstvom poslednji spomin na Habsburžane. On republiki samiposebi ne daje-prednost pred monarhijo. Kot vzor države mu je pred očmi ne republikanska Francija, marveč monarhična Anglija. On je tak republikanec, ki priznava in hvali kralja. Na,shodu v Vrpolju 19. oktobra je Radič izpovedal, kaj -pomenja njegov republikanizem. Rekel je: »Vzklik: Živela republika, ne pomeni: Doli kralj, marveč pomeni: Doli vojna! Živel mir!« Proti vojni in za mir je dandanes vsak pameten in pošten človek. Toda miroljubnost ni znak republikanske države. So republike (kakor n. pr. Francija), ki niso miroljubne, marveč ogrožajo mir s svojim militarizmom. Kitajska je republika, odkar je leta 1912 pre- ia vrst organizirane socialne demokracije, je za to iskati razloge v njegovi užaljeni častihlepnosti. Ni se mogel kmeta zatremo spomin na Habsburgovce. uveljaviti ket voditelj in ni mogel priti do dostojanstva i Hrvatski kmet je Habsburgovce istovetil z monarhično državnega poslanca. Zato je socialnodemokraški stranki l idejo ter jim je bil preje zelo zvest. Samo republikanska zalklical: »Adijo! Pa zdirava ostani!« • ideja je mogla porušiti to tradicijo (izročilo).« V resnobnem molku in z veliko spoštljivostjo so položili kosti nesrečnežev k končnemu počitku. Za lcostenjak v zibeli se dotedaj niso mnogo zmenili. Ko j a je gospod Filander zavijal drobne koščice v jadro, so se mu nekatere posebnosti na lobanji zazdele zelo sumljive. Koj je lobanjo in tudi ogrodje natančno preiskal, zmajeval z glavo, poklical profesorja Porterja in oba sta se zatopila v polglasen, resen in znanstven pogovor. »jako značilno —! Zelo značilno —!« je pravil gospod profesor. »Preklicano —!« je dejal gospod Filander. »Takoj morava obvestiti Claytona!« »Bežite bežite gospod- Filander!« je ugovarjal profesor Porter. »Pustiva rajnim njinov večni mir in pokoj!« In položili so koščice Kalinega mladiča poleg obeh Claytonov in nihče ni zvedel za dvome in znanstvene nazore obeh učenjakov —. Na bližnjem drevesu pa je čepel Trzan ter radovedno opazoval počenjanje belokožcev. Najbolj ga je zanimalo ljubeznivo mlado dekle. Čudna, nova čuvstva so se budila v njegovem srcu. Ni jih razumel. Čudil se je samemu sebi, zakaj ga tako vleče k neznanim belim ljudem, zakaj se je toliko mučil, da je rešil mladega belokožca in oba nerodna trmasta starca. Kako smešni, strahopetni so bili ti »ljudje« —! In neumni —! Celo »živali«, njegovi nekdanji džungelski tovariši, so bili pametnejši, so si znali pomagati —! Če so bili tisti »ljudje« njegovega rodu, no, si je mislil, potem se mu res ni bilo treba ponašati s svojim potomstvom —. Toda popolnoma drugačna je bila stvar z mladim dekletom. Čisto samo po sebi umljivo se mu je zdelo, da jo je rešil Saborinih krempljev. Še več bi storil zanjo. Čutil je, da slabotno, nežno dekle potrebuje varuha, zaščitnika, in da mora on čuvati nad njo, jo braniti in ščititi —. Ali je pomagal nerodnim belokožcem radi nj« —? Ali ga je vleklo v njihovo družbo zato, ker j« bilo pri njih nežno, belo dekle —? In njegovega globokega razmišljanja ga j« zbudil prestrašeni krik. Pogledal je h koči. Belokožci so obstali sredi poti s pogreba i» vine-mirjeni zrli proti obali. Ladja je po asi plula iz zaliva ven v odprto morje —. »0 —• brezsrčneži!« je vzkliknil Clayton. »Obljubili so nam orožje, streljiva —! Sedaj pa odhajajo —1« »To je vse naredil tisti Snake! Prav gotovo!« je pravila Ine. »Barker je sicer nahujskal mornarje v upor, pa pošten človek je bil. Rešil nam je življenje in da ga niso ubili, gotovo bi bil poskrbel za nas, preden bi nas bil zapustil same na temle praznem obrežju!« »Škoda da nas niso obiskali pred odhodom!« je pravil profesor Porter. »Zahteval bi bil, naj nam pustijo zaklad. Brez svojega zaklada sem berač —!« »Ne menite se za zaklad, oče!« je dejala Ine žalostno. »Vse naše nesreče je kriv tisti zaklad! Zaradi zaklada so umorili naše častnike, zaradi zaklada so nas izpostavili na pustem obrežju!« »Beži beži, Ine! Ti si dobro dete, pa tvoja mlad» glavica ni za resna življenjska vprašanja!« In po teh besedah se je gospod profesor Porter obrnil, djal roke na hrbet ter dostojanstveno odkorakal proti džungli, z glavo sklonjeno pod težo svojih misli in vetrič si je poigraval s kraki njegov« dolge tukaj«. Ine je otožna in ginjena gledala za njim, «¿»mignila gospodu Filandru in mu šepnila: »Pojdite za njim, da se spet kje ne izgubi} Pazit« nanj! Saj veste, vaši skrbi ga zaupamo!« »Od dne do dne je težje shajati z njim!« j« vadihnii gospod Filander in majal z glavo. »Najbrž gra sedaj nad ravnatelja zverinjaka, da se mu potoži aaradS «i-nočišnjega leva —. Pa gledal bom nanj, gospodična Porter! Saj je moj tovariš in prijatelj mladih nog. In rad ga imam, četudi se venomer prepirava —.« In gospod Filander je stopil za razmišljenim profesorjem. — Trzan je opazil, kako hudo so se belokožci vznemirili zaradi odhajajoče ladje. Zaslutil je, da pomeni dogodek zanje nesrečo. Ladja ga je zelo zanimala in radoveden je tudi bil, kam se odpravlja, zato j» sklenil, da bo pogledal za njo. Šinil je skoz veje in prispel na obrežje severno 08 zaliva prav v trenutku, ko je plula ladja mimo. Videl je, kako so hiteli mornarji po krovu, vlačili za vrvi in razgrinjali jadra. Krepek veter je pihal z dežele, jadra so se razpela in ladja je zaplula v odprto morje. Z velikim čudenjem je gledal Trzan vse te nov« reči. Kako rad bi bil na krovu, da niso bili na njem sami hudobni belokožci. no je še zamišljen zrl za ladjo in sanjal, kam vsa bi ga prepeljala črez sinje morje, zagleda njegovo bistro oko na daljnem severnem obzorju rahel dim. Se se ja čudil, kaj bi naj pomenil novi pojav, ko opazi, da mornarji z nemirno živahnostjo begajo sem ter tj* po krovu ter povezujejo jadra. ■ __ fnala svojega cesarja s svojo vladarsko hišo. Od tistega aasa pa ¡ni več miru na Kitajskem, marveč so stalne vojne med poedinimi pokrajinami, ki jih vodijo razni generali. Republika samoposebi torej še ni nobeno zatočišče miru. Zaznamovali je tudi treba besede, ki jih je Radič dne 34. oktobra o položaju 'krone (to je kralja) v naši državi terekel napram dopisniku beograjskega lista »Vreme.« Rekel je namreč: »Ustavni položaj, ki ga ima izdaj krona, more ona ne samo obdržati, marveč tudi okrepiti; vendar je ta položaj treba preoiiziiiralti (določiti), ker mi nimamo ustavne prakse (izkušnje, navade), kakor na Angleškem. Tako n. pr. mora priti v ustavo, da kralj ne more zahtevati demisije od' vlade, *ki ima večino v parlamentu, ali da more razpustiti parlament in volilno vlado poveriti tej poslovni vladi. S tem že izgine vsak povod, a kaj še razlog za agitacijo proti kroini.« Radič je torej takšen republikanec, M sploh ni istin-aki republikanec, ker mu manjka to, kar tvarja bistvo in glavne zahteve pravega republikanizma. Za Radiča je republika samo fraza, samo beseda, s katero razivnema iin omamlja ljudstvo. Za njega pravzaprav pomenja republika samoodločitev in samovlast ljudstva v občini, cfeajiu, deželi in državi. To pa ni republika, to je avtonomija. Naše ljudstvo, ki je vajeno treznejše misliti ter vsako atvar imenovati s pravim imenom, se ne da varati in zapeljati s takimi praznimi frazami. Ono dobro ve, da ona velika borba, ki se sedaj vodi v naši dlržavi, ne gre za monarhijo ali republiko, marveč da gre za avtonomijo in proti centralizmu. Zato je Slovenska ljudska stranka proglasila vprašanje o monarhiji ali republiki kot stvar manje vrednosti. Glavno je, da se zruši centralizem ter se mesto njega zgradi avtonomistična ureditev dtžave. Zato je v naši stranki prostor in mesto za vsakegai, naj si je republikanec ali monarhist, samo da je Slovenec ter da se zavzema za politično samostojnost in istinito avtonomijo Slovenije. Mi Slovenci smo lasten narod ter zahtevamo za sebe avtonomno pravo samoodločbe. Iz tega razloga odklanjamo Prepeluhovo republikansko stranko, ki bi ne bila nič drugega nego podružnica hrvatske Radičeve stranke v Slove nji ji. Mi Slovenci imamo, hvala Bogu, boljše in razumnejše voditelje nego je hrvatski Radič. Naša politika mora biti slovenska in zato ne sme biti privesek nobene druge politike, ne sibsike, pa seveda tudi hrvatske ne. DIJAŠKA VEČERJA V MARIBORU daje stradajočim srednješolcem v Mariboru vsak dan toplo večerjo. Draginja je velikanska in prippsto stanovanje s hrano za dijake stane 3000 K mesečno in še več. Tako ogromnih zneskov naši srednješolci po večini ne morejo plačevati. Zato jih je veliko število izročenih stradanju in pomanjkanju. Tem stradajočim revežem priskoči na pomoč »Dijaška večerja« v Mariboru, ki jim poskrbi vsak dan toplo večerjo. Letos se je oglasilo 79 dijakov za večerjo. Vsi so revni in potrebni, zato nismo mogli drugače, kakor da smo jih sprejeli. 79 s t r a d a j o č i h revežev imamo torej letos vsak dan na večerji. Mi zaupamo v Boga, da bo blagoslovil naše početje, ter se, kakor do-zdaj, zanesemo na radodarnost našega dobrega ljudstva, da nam bo z milodari pomagalo prehraniti teh 79 revežev. Obračamo se danes v imenu revnih srednješolcev do dobrega slovenska ljudstva s prisrčno prošnjo, da podpira Dijaško večerjo in daruje za njo. S polno hvaležnostjo se sprejema denar pa tudi živila, kakor: krompir, fižol, žito, pšenica, rž itd. Karkoli nam pošljete, vse bo prav prišlo lačnim želodcem. Velečastite g. duhovnike prav lepo prosimo, da nam ostanejo naklonjeni tudi zanaprej ter organizirajo pobiranje milih darov za Dijaško večerjo v Mariboru. Člane in članice Marijinih družb ter Mladeniških in Dekliških zvez kakor tudi Tretjerednike pa prosimo, da se tudi letos žrtvujejo za Dijaško večerjo ter pri vsaki ¡priložnosti zbudijo zanimanje za njo in napravijo zbirco. Če Vas zbere radost na veselici ali žalost na sedmini, če se radujete na svatbah in gostijah ter se Vam vsaj za trenutek dobro godi, spomnite se pri takih prilikah tistih mladi ljudi, ki študirajo, pa zraven tega trpijo lakoto, ker nimajo denarja, da bi si kupili večerjo. Darujte za nje v zavesti, da z vsakim vinarjem, ki ga darujete v ta namen, pomagate utešiti glad učeči se srednješolski mladini, ki vsak dan po večerji glasno moli za vse svoje dobrotnike. Vsem darovalcem in dobrotnikom naših srednješolskih dijakov, že vnaprej kličemo: Bog povrni! Bog plačaj! ZA DIJAŠKO VEČERJO Dr. Anton Jerovšek. Politični ogled. Država SHS. Kriza še vedno ni rešena, ker se radikali neprestano izogibajo jasnega vprašanja, ali se hočejo odreči nasilja in korupcije ali ne. V enem tednu je bilo že precej poskusov za sestavo zvezne poslovne vlade. Par ur je stal v ospredju enega takega poskusa bivši radikalski minister Trifkovič, ki osebno sicer ni obtožen nečastnih dejanj, a je vendar znan kot slep poslušnik Pašiča in bi s svojim hrb tom in imenom zakrival vse korupcijoniste. Zveza politike poštenja in sporazuma, ki je tvorila Davidovičevo vlado, ima za vse take poskuse vedno eden in isti odgovor: naj se nadaljuje politika za sporazum in proti korupciji, na vladi pa naj sedi kdoikoli, samo da ima popolnoma čiste roke in da ni nikdar delal proti sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci ter da se posebej še nikdar ni udejstvoval v politiki nasilja. Ta odgovor so podali predstavniki parlamentarne večine tudi na radi'kalsiki predlog, naj se sestavi vlada iz skupin, ki so tvorile sedanjo vlado in iz ra-dikalske stranke na ta način, da na vladnih mestih ne bodo sedeli ne dosedanji ministri in ne načelniki strank. Stranke, ki so tvorile Davidovičevo vlado, hočejo na vsaik način ostati tudi v zvezi s hrvatskimi zastopniki ter odklanjajo vse načrte »sporazuma« brez Hrvatov. Poštenim srbskim demokratom ter zastopnikom Slovenije in Bosne je mnogo na tem ležeče, da bi se sestavila v duhu sporazuma in poštenja vlada, ki bi tudi delala in rešila razna pereča vprašanja države in državljanov. Če se ne dela, so hudo prizadeti kratko rečeno vsi stanovi v državi. Posebno uboge žrtve so še invalidi, katerim je doslej še vsaka vlada padla baš tedaj, ko je hotela skozi parlament izvesti invalidski zakon. Če ne dobimo delovne vlade, ostanejo dolgo časa tudi državni uslužbenci, upokojenci in vsi drugi brez pomoči vsled pomanjkanja zakonov in na-redb. ki bi jih moral izvesti parlament. Radič pa soglaša tudi z volilno vlado, samo da zahteva, naj bo ta enako poslovni v poštenih in sporazumnih ro'kah. Na nedeljskem svojem shodu v Križevcih je na-glašal, da nastane na Baikanu laibko najhujši požar, če bi proti volji parlamentarne večine stopila na vlado v naši državi zopet Pašič in Pribičevič, ki poznata samo najokrut-nejše nasilje. Radič izraža nado. da odločilni činitelji ne bodo sledili željam Pašiča in Pribičeviča, ker danes tudi delovno ljudstvo v Srbiji zahteva sporazum in odklanja silo. Srbski politiki Pašičeve vrste so za dolga leta okrog Srbije postavili zid sovraštva in nezaupanja, da Srb nobeni stvari ni zaupal, ki je nosila hrvatsko ime. Danes se pa ta zid podira, srbsiki kmet je pogledal preko njega ter je sprevidel, da je za delovno ljudstvo cele države največja nevarnost, če so nepoštenjalki na vladi. V torek zvečer je predlagal radikal Ljuba Jovanovič kralju, naj poveri sestavo zvezne vlade med ožjim blokom in med radikalci demokratu Kosti Timotijeviču. Takoj na to je bil Timotijevič pri kralju in je res dobil mandat ali pooblastilo za sestavo take vlade. Ta poskus je odvisen od sklepa demokratskega (Davidovičevega) kluba. Timotijevič je st8ri srbski politik ter se baje precej nagibi je na stran radikalste in Pribičevičeve politike. Zato je najbrž tudi predlagan od radikalske strani. Kako se bo ta poskus obnesel, danes še ni znano, gotovo pa je, da pri zvezi parlamentarne večine glede osebe ne bo ncfoenih pomislekov, samo korupcije obtožen? in osumljeni, radikali ne ■oridejo poleg Pribičeviča v poštev in odnošaji napram hrvatskim zastopnikom se ne smejo spremeniti. Bolgarija. Sedanja bolgarska vlada je s pomočjo vojaških organizacij, v katerih so tudi makedonski ustaši in Wranglov-ci, vrgla svojo zemljoradniško prednico ter se polastila oblasti v državi. Vojaška organizacija je sedanji bolgarski vladi pobijala vse nasprotnike od voditeljev pa do zadnjih zaupnikov po deželi. Ko je pobila nad deset tisoč važnejših članov zemljoradniške in komunistične stranke, pa v svoji krvoločnosti ni znala več nazaj. Pred enim letom so postali oficirji okrožni načelniki in drugi važni upravni člani. Za ta mesta nimajo nobene sposobnosti, umakniti se pa nočejo, ker so popolnoma besni v oblasti in krvoželjnosti. Meščanske stranke, k: tvorijo sedanjo bolgarsko vlado, so kakor tisti, ki je klical vraga, pa se ga ne more več iznebiti. Razdivjana soldateska preti s popolnim raz-divjanjem v državi. Prej je klala tiste, ki so bili vladi na poti, danes pa kolje vse, ki se ji količkaj zamerijo, ali pa ji 'kar slučajno padejo pod roko. Bolgarija stoji danes pred ostrim spopadom med meščanskimi strankami, ki so nekdaj složno strmoglavile kmetsiko vlado. Obsodba makedonskega morilca. V češkem mestu Tabor je bil na 201etno ječo obsojen član makedonske organizacije Cičonkov, ki je pred približno letom dni v Pragi ustrelil bivšega bolgarskega ministra in voditelja bolgarskih zemljoradnikov Daskalova. Cičonkova, ki je nosil tedaj krivo ime, je sodila najprej porota v Pragi, ki je sestajala do polovice iz ženskih članov in ga je oprostila, ker se je izgovarjal, da je izvršil ' samo povelje revolucionarne makedonske organizacije. Po oprostitvi se je še le izkazalo, da nosi morilec krivo ime, razsodba se je radi tega razveljavila in Cičonkov je prišel pred sodni stol v Taboru, kjer je bil obsojen. Tu se je enako zagovarjal, pa sodniki so dosledno sledili načelu, da se mora kaznovati vsak umor, pa naj izhaja iz organizacije, ali pa iz zločinskega nagiba posameznika. Pred volitvami v Nemčiji. Nemški državni zbor je imel približno enako razmerje med republikanskimi in monarhističnimi strankami. Ko je stavila nemška vlada na dnevni red sprejetje londonskega sporazuma, so za ta sprejem glasovali tudi nemški nacionalisti in monarhisti v nadi, da dobijo potem odločilna mesta v vladi. Državni kancler, voditelj katoliškega centruma dr. Marx, pa kot odločen republikanec ni mogel sprejeti nacionalističnih pogojev ter je pozročil rajši razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Te volitve, ki se vršijo začetkom meseca decembra, bodo boj med republiko in monarhijo. Dosedanja nemška vlada ima v zunanji politiki lepe uspehe. Z velesilami je dosežen sporazum, Francozi fepraznujejo Porenje, Nemčija dobi poso- ; jilo in tako stoji sedaj nemški narod pred odločitvijo, ali hoče naprej po poti sporazuma, ali pa se prepusti zagrizenosti nacionalistov in monarhistov, ki sanjarijo o novih vojnah in o maščevanju. Znaki so tu, da bo tudi tokrat zmagala razsodnost in pomirljivost. V Hambugu, ki je veliko samostojno mesto, so se izvršile volitve v mestni za-stop na ta način, da so zagrizene nacionalistične in mo-narhistične stranke veliko izgubile v prid republikancev. Upajmo, da bodo te volitve merilo za državnozborsko gia sovanje. Preobrat na Kitajskem. Notranjost ogromne kitajske države je bila že v popolnem razpadu. Država ni imela samo ene vlade, mar-j več najmanj tri. Navidez prava vlada je bila v Pekingu, druga vlada je bila v Kantonu, tretja pa v Mukdenu. Poglavar tretje vlade je držal z Japonsko, poglavar druge z Rusijo, vlada v Pekingu pa ni vedela ne kod in me kam, in ko se je mukdenski general Čang-Čo-Ling obrnil e oboroženo silo proti nje^ je morala najeti generala, ki je spravil skupaj vojslko, da začne boj s Čang-Čo-Limgom. j Ta boj je skozi mesece zavzemal vedno večji obseg in vsak j dan je pretila večja nevarnost, da posežejo vanj na škodo kitajske države tuje sile. Mukdenskega generala so že od-■ krito podpirali Japonci, za generala, ki je nastopal v ime-! nu vlade v Pekingu, so se pa zavzemali Angleži in Ame-rikanci. Vse te tri sile so pa kitajski državi silno nevarne, ker jo hočejo gospodarsko in politično izrabiti. Glede sosedov je še najbolj previden poglavar Kantona, ki se naslanja na Rusijo, vedoč, da hočejo Rusi s kitajsko držav® za obe strani koristen sporazum brez vsakega vmešavanja v notranje zadeve. Ko je bila državljanska vojna že v največjem razmahu, je pa naenkrat med oblastniki v Pekingu nastal razcep in dalekovidnejši del je vrgel nezmožno vlado ter je takoj ukazal generalu, !ki je nastopal v njenem imeniu, naj ustavi vse sovražnosti napram Mukdencem. Ko je dolgotrajne državljanske vojne enkrat konec, je u~ : pati, da se bo država na znotraj oblastno in upravno spo , razumno uredila ter da si bo tudi na zunaj poiskala take zaveznike, ki ji kot celoti ne bodo v škodo. Nova Turčija. Prvo leto svobode je uporabila angorska vlada za izvedbo mirovne pogodbe. Dne 13. Oktobra 1923 je bila proglašena Angora kot prestolica nove Turčije. Dne 29. oktobra 1923 je turška ljudska stranka sklenila uvedbo republikanske vladavine in dne 3. marca 1924 je sklenil parlament sledeče temeljite reforme: odpravo kalifata, izgon rodbine Osmanov, izenačenje sodstva, šolstva, na-i dalje odpravo duhovnega sodstva, državno upraviteljitvo j imovine »mrtve roke« itd. Te reforme so izvedli v teku ; poletja. Vzpostavljena je bila komisija za reformo meščan-' skega, trgovskega in kazenskega zakona. Delo je končano j in predlogi pridejo še meseca novembra t. 1. pred narodno i skupščino. Ravnotako je pričela delovati mednarodna ko ' misija za morske ožine in dne 6. novembra t. 1. bodo že poslovala mešana razsodišča v spornih zadevah s tujci. S tem je mirovna pogodba izvršena. DrirerMtvs Proslava petdesetletnice našega priljubljenega pisatelja Meška se bo vršila v Ptuju 10. in 11. novembra. Udeležencem tega slavja je dovoljena polovična vožnja. Udeleženec si nabavi tedaj celi vozni listek do Ptuja. Tukaj karte ne odda, ampak jo shrani! Na Ptuju se mu bo izstavila primerna legitimacija in se z voznim listkom, s katerim se je na Ptuj pripeljal — zopet vrne. — To dovolilo velja za čas od 7. do 14. novembra 1924. Orliški krožek Sv. Peter niže Maribora uprizori dne 1. novembra, popoldne po večernicah, igro »StaTa navada, železna srajca« ,in enodejanko »Današnja mladina.« V proslavo 501etnice ljubitelja slovenske mladine Ksaverjo Mešlka so na sporedu razne defclamacije. Med odmori svi-ra godba. Prijatelji orliške mladiine, pridite vsi, ste prav prisrčno vabljeni! Bog živi! — Odbor. Sv. Jurij ob Ščavnici. Zopet bomo imeli pri nas malo zabave in razvedrila. Domači Orli namreč priredijo v nedeljo pred sv. Martinom, dne 9. novembra, veselo tride-jamstko žaljivko »Ubogi samci.« Med odmori bo sviral do mači tamburaški zbor. Po prireditvi pa bo prosta zabavo v gostilni ¡gospe Repenšekove, kjer se bo med tambura-njem iin šaljivo pošto licitirala »martinova gos.« Jurjev-1 čani in tudi okoličani, aiko se hočete pred adventom še enkrat pošteno nasmejati in zabavati, pridite vsi in tudi ob vsakem vremenu, kajti igra bo luštna, goska pa zelo mastna. Pričetek bo točno po večemicaih. Vojnik. Prostovoljno gasilno društvo v Vojniku priredi v nedeljo, 9. novembra t. 1. v posojilnični dvorani v Vojniku Martinov večer z godbo in prosto zabavo. Čisti dobiček je namenjen v izpopolnitev inventarja. Začetek ob 15. uri. Proslava 201etnice dekliške Marijine družbe v Nazar-jih v Savinjski dolini se je sijajno izvršila. V soboto, dne 25. oktobra, so domače družbenike in mnoge iz okolice v lepem številu pohitele na prijazni nazarski hribček ter so zjutraj in zvečer poslušale zanimive in ljubeznjive govore p. Elekta. Marijina cerkev nazorska je bila za to slovesnost najlepše okrašena. Vse je mladenke pripravilo do visokih misli, da so se zopet in še z večjo vnemo uvrstile pod zastavo Brezmadežne. Pri slovesnem skupnem sv. obhajilu je bilo v nedeljo zjutraj kakih 250 deklet iz Na-zarij in iz okolice. Dobremu p. Elektu, ustanovitelju nazar-ske Marijine družbe, bodi izrečena najtoplejša zahvala za vse njegove prisrčne besede, vsajene kot žlahtne mladike v mlada srca. Da bi te besede naša dekleta tudi ohranile v svojih dušah ter bi se oldepale najlepšega vzora mladosti ¡Brezmadežne! — V nedeljo popoldne smo proslavili 201etnioo v Društvenem domu. Nazarski pevski zbor je zapel najprej pred sliko Najčistejše dve Marijini pesmi. Nato je sledila igra »Junaška deklica devica orleanska.« Prostorna dvorana je bila nabito polna gledalcev, ki so prihiteli v obilnem številu tudi iz Rečice in iz Mozirja. Lepi igri so sledili z globokim razumevanjem. Našim igralkam vsa čast, nastopile bi lahko na vsakem odru! Kar očarujoče je vplivala živa slika na koncu igre. Nadangel Mihael je plaval visoko v zraku ob podobi Brezmadežne, Skrau 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 3«. oktofew» mei. malo nižje, ljubezmjivi svetnici sv. Katarina in Marjeta z iilijami, devica orleanska z zastavo sega po liliji. Spodaj mali gredici čistih lilij, -ki jih zalivata in trgata dva mala angelčka, okoli vse druge igralke, pojoč junaški deklici himno zmagoslavja. Res, lepo je bilol — Igro bomo ponavljali. Tedenske novice. Duhovniške novice in spremembe. V Trbovljah je «mrl zadnji torek g. tamošnji kaplan Franc Skale. Letos je še le komaj pel novo mašo, Trbovlje je bila njegova prva kaplani j a. Blagopokojni mladostni g. kaplan je bil rojen 9. oktobra 1898 v žičah. Pogreb se je vršil danes v četrtek. — Župnijo Ljutomer je dobil tamošnji g. provizor Lovrec. Gospod Martin Vrzelak je s 15. t. m. prestavljen s Pernic na Gornjo Polskavo, odkoder odide g. Martin Neudauer v Rajhenburg, iz Rajhenburga pa se preseli g. Karol Lampert kot privizor na Pernice. G. Janez Toman, župnik v Vojniku, je imenovan za upravitelja dekanije Nova Cerkev, g. Pavel Žagar pa za pro-*izorja v Novi Cerkvi. G. kaplan Franc Ks. Grobler je s 1. novembrom t. 1. prestavljen od Sv. Martina pri Šaleku v Braslovče, na njegovo mesto pa pride iz Braslovč g. Jurij Guzej. , hM^j« J Prečastite kn.-šk. župne urade, ki še niso vrnili neprodanih izkaznic za Mladinska dneva, oziroma še ne vpo-sdali denarja za prodane izikazinice, tem potom ponovno prosimo, da to 'kmalu storijo. Ker je že skrajni čas, da sklenemo račune, prosimo, da se nam to omogoči s skorajšnjo pošiljatvijo zaprošenih izkaznic, oziroma denarja. — Pripravljalni odbor za Mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I. Krajevnim organizacijam SLS poročamo, da izide koncem meseca novembra ali začeitikoma decembra t. 1. poslovnik krajevnih in okrajnih organizacij SLS. Poslovnik bo dal krajevnim odbornikom SLS, zlasti načelnikom, tajnikom in blagajnikom natančna navodila za uspešno poslovanje. Prosimo krajevne organizacije, da nam že zdaj sporočijo, koliko izvodov želijo. Poslovnik bo majhen in priročen, cena nizka. — Tajništvo SLS v Mariboru. Mariborske novice. Zvonove za baziliko M. Milosti v Mariboru je v soboto, 25. t. m. zvečer vlila zvono-livarna inž. Biihl v Mariboru. Novih zvonov je pet. Za slovesnost blagoslavljanja se vršijo velike priprave. — Prebivalstvo frančiškanske župnije tekmuje v delu za Čim lepšo proslavo tega dne. Dan blagoslovitve še ni določen ,a bo 9. ali pa vsaj 10, novembra. Blagoslovitev bo izvršil sam g. kinezoškof dr. Karlin. Dimnikarji iz cele Slov. Štajerske so si ustanovili svojo lastno zadrugo in se ločili od ljubljanske zadruge. Udeležilo se je občnega zbora, ki se je vršil dne 26. oktobra v Mariboru, okoli 30 članov. Zborovanje je vodil okrajni komisar dr. Vrečer. Za načelnika zadruge je bil izvoljen dimnikarski mojster Fr. Koražija, za podnačelnika pa mojster g. Josip Raček, oba iz Maribora. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec Žebot, ki je govoril o aktualnih go-spodarsko-finančnih zadevah obrtništva. — Zadružna aveza, oddelek za Štajersko v Mariboru se je preselila s svojo pisarno v novo palačo Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6-L, soba 8. — Splavarji iz Dravske doline so zelo pridno na delu. Skoro vsaki teden se ustavi v Mariboru po pet do šest velikih splavov, ki po prenočitvi v Mariboru odplovejo proti Slavoniji in Beogradu. Sedaj pred začetkom zime je na Dravi najlepši promet z lesom. Državni cestarji skupine Maribor. V nedeljo, dne 9. novembra t. 1., ob 9. uri dopoldne, se vrši strokovni sestanek državnih cestarjev skupine Maribor v dvorani na Koroški cesti 1 (prejšnja knjigoveznica Cirilove tiskarne). Ob enem se bodo izročile članom njih članske izkaznice. Udeležba obvezna za vse člane. Izredna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani se bo vršila dne 20. novembra ob 10. uri dopoldne j v dvorani Akademskega doma poleg hotela Union na ! Miklošičevi cesti. Za udeležence skupščine je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po vseh državnih železnicah od 18. do 22. novembra vključno. Udeleženci j ■naj na vstopni postaji vzamejo celo karto do Ljubljane. . Pri izstopu v Ljubljani naj vozne karte ne oddajo, ker bo veljala skupno s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na skupščini v Akademskem domu. Odkritje Volčičevega spomenika v Breznu ob Dravi. Odbor za Volčičev spomenik je kupil od g. Milana Lenarčiča v Josipdolu rajnemu Volčiču spomenik za 10.000 din. Spomenik bo slovesno blagoslovil mil. g. monsignor dr. Anton Medved iz Mariboia v nedeljo, dne 2. novembra t 1., ob treh popoldne. K tej žalni slovesnosti odbor uljudno vabi Volčičeve sorodnike, prijatelje in znance, kakoi; tudi vse, ki so za spomenik darovali. — M. Sagaj, župnik. Žrtev opeklin. Iz Račja poročajo: Na pašnikih pri Račjem je pasla deklica Rezika Lamberger živino. Kakor je že pri pastirjih v jeseni navada, je tudi Rezika kurila in se ogrevala pri ognju. Nesreča je hotela, da se je stisnila preblizu k ognju. Vnela se ji je obleka in komaj 12 letna deklica je dobila take opekline, da je v groznih mukah izdahnila. Predno so jej dospeli na pomoč ljudje, je bil otrok že ves v ognju. Tudi zdravnik je bil takoj pri rokah, a vse je bilo zamanj, ker opekline so bile prehude. Blaga mati in žena umrla za tanin, javorjev, gabrov, orehov, sploh vse vrste trd les kupuje ter presi cenjene ponudbe Radoif Dergan. trgovec, Laško _'362 3____ V Narodnem domn v Maribora pri novem gostilničarju Oset-u. je zopet zbirališča vseh Slovanov brez razlike strank. Prvovrstna hrana in pijače. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano. I34O 5» Sukno za moške in ženske oble ke doš!o. Dežniki od 80 D naprej. Vel-ka izbira, rajn žje cene v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 136^; Somišljeniki inseriraite ! Kon. zasiavijaini» » w^?boru Razne novice. Največje posloptje sveta — v Rimu. Milanski stavbenik Mario Palanli je bil skoraj dve desetletji v Južni Ameriki in je iiAel lam zelo velike uspehe. Sedaj je napravil načrt za velikansko slavbo v Rimu, ki naj prekosi vse, kar je dosedaj videl svet. 350 metrov bo zgradba visoka, 290 metrov široka, imela bo pa 80 nadstropij. Ljubljana je 300 m nad morjem, Šmarna gora pa 370 m nad Ljubljano. V poslopju bo anfiteater in navadno gle dališče, 200 dvoran in 4500 sob. Galerija naokoli bo dolga pol kilometra, 80 .ivigal bo oskrbelo notranji promet. Na vrhu velikega stolpa bo svetila močna luč, vidna daleč tja 11a morje. Mussolini je za to, da se stavba Mizarski učenec iz poštene hiš* priden in ubogljiv se sprejme v boljše mizarsko podjetje pod jako ugodniiri pogoji. Ponudbe na Jakob P ičko, mizarstvo, Badina- Ptuj. 138O Sprejme se tak1" j močan fant, ki ima veselje do trgovine v uk. V prvi vrsti mora biti dober računar in iz poštene hiše najrajši kmečkih stat i še v. Franc Kovačič, trg Vojnik. 1377 2 Dežnika.rskega učeuca sprejme takoj dežmkarna Jos. Vranjek, Celje, Kralja Petra cesta 25, Pogoji 00 dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. 1331 2 Sprejme se viničar s t-emi delavskimi močmi. Vpraša se v : trgovini, Zrinjski trg 6, Mari- j bor. J 351 2 Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, sta I ncanju in perilu Fran Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Ko-lezijska ul. 18. I321 4 Pekovski vajenec, močan in zdrav, se takoj sprejme v pekarno Andrej Marine, Rogatec št. 11. 1339 2 „DftVItCIl" (prej Mahorko) dr. z «. z. MARIBOR dobavlja vsakovrstna umetna m&iliB posebno superfosfat in kalijevo sol. Zahtevajte cenik! Švajcer, oženjen, se takoj sprejme rod ugodnimi pogoji pri grajščini Slivnica pil Mariboru. . ! Krasno posestvo 36 oralov, a-rondirano, , in pol ure od Ma ribora v Slov. gor., na glavni cesti, obstoječe iz hiš za gospodarja, za oskrbnika in vini-fiarja, hlevov ter fuadus instruk-tus se prod« prostoročno. Pšs mene ponudbe na komisiiski biro A. Reistnan, Maribor, Vo-jašniška ul. 6. 1370 2 Pr^da se posestvo, eno uro od rudnika in železniške postaje. : Njive, travniki, vinograd, gozd. gospodarska poslopja. Redi se 3 govedi. Anton Zvar, Presladol p. Rajhenburg. 1375 Proda se posestvo v Ceršaku' 9 ora'ov, sadonosnik, travnik' njiv 5 oralo-, 4 orale gozda Ceršak 26, p. S v. Ilj v SI. g. 1382 Posestvo, obsegajoče 18 oralov, med tem 7 oralov lepega bukovega gor.da, hišna in gospodarska poslopja, vse v dobrem stanu, se takoj ugodno proda. Poizve se pri Karolu Kniplii, ' posestniku, Svečane, p. Marija Snežna. 1384 3 Dne 12. decembra 1924, predpoldne ob 9. uri prične zastavnostna licitacija vrednostnic zastavnih listin št. 14745 do 17316-dragocenostnih zastav, listin št. 19780 do 22.573 ki niso najkasneje do 8. novembra. 1924 prepisane ali dvignjene. Dne 10. in 11. novembra je zavod za vsak strankin promet zaprt. orehe, lujavi, zeleni in beli fižol kupuje „GLIVA" Ljubljana, Gasposvetska cesta 3. Wolfova ul. 12. POZOR! Dve novozidane hiše o okolici Maribora, v vsaki 2 sobi in 2 kuhinji (3 sobe, i kuhinja) in druge prostornosti, stanovanje takoj prosto, z 1 '/> orala vrta in zemliišča, se takoj, daleč pod lastno ceno, torej smešno ceno prodajo. Naslov v upravništvu. Vsemogočni je odpoklical k sebi našo preljubo mamico, oziroma, taščo in babico, gospo Ano Zanier roj .Tani«^, veleposestnico in trgovko v št. Pavlu, ki je boguvdano preminula danes zjutraj v 78. letu starosti. Zemeljski ostanki predrage rajnke se bodo položili v četrtek, 30. oktobra ob 10. uri k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Blagopokojnico priporočamo vsem, ki so jo poznali v trajen spomin. Sv. Pavel pri Preboldu, 22. oktobra 1924. ŽALUJOČE RODBINE: Roblek, Cvenkel, dr. Tajnšck in Adela dr. Dečko-va. . .iL.-ctU•, ,■ ■ • ■■..... .. ...;.'• ■ .■ i ,.v '«3S!*"-' ¿o'. . i»-;•. . .vi:' .... '.-Mil . Kroiaii in krojačice! Kroje (muštre) izdeluje po poljubnih -likah in po najnovejši modi za dame ia gospode Knafelj Alojzij strokovni učitelj za kroiaStvo, Ljubljana, Križe vniška ulica 2, I. nadstr. 1347 2 Vino, motno zavreto, pokvarjeno in sploh vse vinske napake se popravi. Naslov v uprav-ništvu. 1334 3 Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na pmdaj po znižanih cenab manufaktur na trgovina Frsnjo Maier, Ma- -ribor, Glavni trg. 1266 6 Brnsioui britve, škarje, nože itd. Električna brnsarna (v briv-nici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19. 1116 Odeje, koče, posteljno perilo, | posteljno perje, barhe-it) rlatno, hlačevino, preproge prodaja po j zelo zniž*n h cenah manufak- i turna trgjvina Franjo Mater, 5 Mar bor, Glavni trg. 1267 6 i Največje vrtnarsko podjetje v1 Jugoslaviji »Vrte, Džamoni;a in drugo«i, družba 2 o z.. Maribor. Največji izbor "letne i ih sadnih dreves (cepo ) v aajplemenitej 5ih vrstah in r vseh oblikah, Ple nenite vinske trte na ameri-kansk h podlogah, kakor tudi, cepe ia podi 'ge istih. Secee se-lenjave, cvetja in gospodarskih ■ rastlin Cvetje v loncih in razno usrssno grmovje ter drevie imamo celo leto! Zahtevajte cenike! I2&3 10, Šix»ite list! Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevnih censh ter pres sa poveorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Krar.j 87O 36—1 Znižane cenej Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine iaa «a prodaj mauuiakturoa trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene! 1268 6 Najlepše slike za nagrobne xamne natančno posneto na por» ' celan, izdeluje oaitrpežneje zr.a-- ni nmetn zavod Ant. Hofmann, Karlovi Vari. Naročila za Jugoslavijo sprejema in preskrbuje Informacijski biro »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 1. Ceniks na razpolago. 1013 M MM IMMMO« fI MMMMUMMII» N4 » Ml!» JOS. VRANI kralja Petra c. 25 frrpj TO (Bivša graik* '8*149 ^IliAJM fc* mitnica) priporoča ivojo bogato zalogo dtoSt&SlKCS w do ričega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in is vršuje 7aa popravila točno in solidno. Ctebm m N2ol kupuje Sever & Somp, Ljubljana, Walfova uL 12, se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. Generalna zastopstvo flLFfl SEPARATOR m. pmm Telefon 24—13 ZAGREB Gnnduličeva 66 Največje skladišče vseh mlekarskih pairebfžin. Separatorji, kante za mleko, maslenke, brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje aa sir in maslo. vsaka vrsta ASI GRAVE Ä^rf, SLOVES^ ^rrtrv^rr^' kamgara "in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, ce-fir, hlačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v veli ksnski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R STERMECK1, Celje, št. 333 — Itustrovani cenik za čevlie, klobuke obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene! Za obilni obisk se priporoča 1360 2—1 Ed?S6»n Kino A. Kreutz, Ormož. - '■vsi*' i Kdor hoče knpitt zelo poces mJ gre t prodajala« tiskarne sv.cirm v maribosoi Ka?.noyano obrekovanje. »Opeke iz Račja nikar! Ta dela ti škodo in kvar.« Tako Jernej Vidu je čenčal. — A Vid — kakoT volk je zarenčai, lažnjivcu klofuto je prismolil, z besedo tako je zasolil: »Opeke jaz kupil sem mnogo, preskusil je celo zalogo. Opeka iz Račja edina po ceni je, dobra in fina.« 704 Saaaena oljnatih.semen ' Nakup deželnih pridelkov Lf BREZOVNIK, trgovina mešanega blaga Glavni trg Voji&iiK Glavni trg Ustanovljena 1897. Priporoča svojo bogato zalogo manu-faktute. svili nih robcev, svile za predpasnike, vcino za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! Naknp jajc Nakup mlekc umetni v kaučuku ali pa v zlatu, zlate kapice in mostki ceno, takojšna zajamčeno solidna izvršitev, strojžki za napravljanje nepravilno rastočih zob. Uatmeno vprašati pri gospej N. Mogilnicki, ženi zd-avaika od sedaj v lastni novi hiši: drevored zraven gostilne Fran Kincl v Št.Jurju ob i. ž. Istotam se izvršuje ruvanje zob brez bolečin, vsakovrstae plombe od najcenejših priprostih do najfinejših, 13^3 Pozm i EDiSOH-KIHO V ORMOŽU ppedstavlja dne 1. in 2. in 3. in 4. novembra 1924 Kristusovo življenje in trpljenje v prekrasnih šestih dejanjih. Veličastni prizori iz Palestine, Betlehema, Nazareta in Jeruzalema. Predstavljalo se bode vse življenje Kristusovo od rojstva do vnebohoda našega Gospoda. Ta film je eden največjih znamenitosti. Tega je svetovni tisk proglasil za prvega, pri kojem sodeluje na licu mesta nad 20.000 ljudi. Ne zamudite torej si ogledati to mojstrsko filmsko delo. Predstave se vršijo vsak dan od 3. do 5. in od 8. do 10. ure, v pondeljek in torek pa za šolsko mladino in odrasle in starše posebej od 1. do 3. in od 3. do 5. ure. THE REX CO, ÜradiSie 100. LJUBLJANA Gradiči 100 Mn », 889 hit « (?stUM«a®t»*' K Trgovina z msiufaktaro k Specijaina trgovina pmmatnlli pisalnib in kopirnih strolev« HUflMitv Vgralnife aparatov in raznovrstnih pisacfi^g&g i^n treb^/čiH, $t*Sgr Pisalni stroji na obrok© J m JPepček in Tinček. Pepcek in Tinček, iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta,, Pepček Tinetu veselo novico pove, d,a šel z mamo v trgovino k „Drofenifo v Celje" je. Po kaj ? ga vpraša Tine vljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno ker le tam se da taJco poceni kupiti, da za,morem namesto ene dve obleki nositi! mnemmsm&tmsmiito^m»:^ Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se raduje! VELilPf JU« Le zadovoljnost k pravi sreči vodi? Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsodi. A to se tiče tudi tebe mati, hi tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in drs*>o! »Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče in zadovoljnost ključ je do sreče. Sode prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in naj* cenejše mehanična sodarska delavnica R. Pichler-ta slu, Marlbm Frančiškanska ulica 11, v meroizkusnem nradn Iz seboj prinešenega lesa se vsakovrstni sodi takoj izdelujejo. — Popravila hitro in po zmernih cena .. Kostanj va drva za tanin kupuje stalno po dnevnih cenah tvrdka . a» • » Ernest «Carine, Celi», Zrinjsko-Frankopanska ulica št. 4. Ponudite z dopisnico množino vagonov in nakladalno postajo za dobavo do konca tega leta. Kostanjeva drva morajo biti razžagana na 1 m do 1.20 cm. Posamezna po lena ne »mejo biti izpod 10 in nad 30 cm debela, lahko so pa grčava in kriva. 1336 6—1 ItltlttfflKKItKKIKIttttCItttttltf Opekarna taitersbercj pri Marboru lüa gucwtoo ítebrosíojeóe sustopnik« za raípesíafauj« Maj* izvrstno pomane, pri 1250 stopinj vročine žga«« ^L»De»ritu-oaeke ísa afcer: xtúuc, zarexace, wienerberáke, üvojn» »sre-Bane hi bahrasíe, za kalera trpežnos* ¿ain¿i 100 ?©t! Ugodni piačiliu pogoji. Gotovo še ne veste ■MfNwenrarsamran da kupite vsakovrstno usnje izvrstne kakovosti ia nv;-boljše podplate, lastne izdelave (špecialiteta!) po m.y nižjih dnevnih cenah ediaole x trgovini JOSIP PIRICH, MARIBOR Aleksandrova casta 21, Istotam se Kupujejo sirove Siože vseh vrst po najba.V < dnevnih cenah in se sprejemajo vsakovrstne kože ff malenkostnemu plačilu v ustrojen je. Sprejemajo u rove goveje, konjske, telečje, svinjske, pasje, ovčji- i kozje kože tudi v izdelavo na boks-usnje. Cenjeno t J'-» žinstvo se opozarja, da izdeluje zgoraj navedena tvrüSf* ▼se kože v lastni tovarni, ki je opremljena z najaMrfteiu nejšhni stroji, po nižjih cenah kakor drugod. Povdss ano, da se izdelujejo svinjske kože cdinole pri imenovani Svrdki na boks-usnje, kar drugje dosedaj i« 10—1 ne delajo. i» MLINI najpopolnejši na kamenje in presjalniki za mlenje od p&* proste do najfinejše moke, na ročni ali drugi pogon ¡8« aflot gepelj, vodo, motor i. dr. — Več pri Slavko Kvartet, Celje, Za kresijo št. 16. 1286 4— i Izšla je Bl&znikova (fELIKI pRATI K £ K7I lelie i za navadno leto l9"-5, ki ima 365 dni. ,VELIKA PRATIKA' je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-števan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato i pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stan - 5 D. Kjer bi jo jj ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J Wmz*\kd msI tiskarna in litograiični zavod liublisoa. Breg Stil : Ni zamudite kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakiurn., r, blago, kakor: kretone, dru- 'f ke, tiskovino, volneno blago J| za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse druge || potrebščine pri tvrdki Martin Šumet priporoča »vojo bogato xaiogo steklens in porcHSaisastf posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, saznovirKfcib Sip itd. orna.® 5» toča&m, pcwjfcwiáfl^,, snw» ............. mwmiiin«» i»»nii»»miiiii—iiiiiiiihiiiimihiihiiiii un.....* n BPimanni iwm n 11 m «n> hiki m h i i i.....i im mi i m esswrro '■• rk¡m .m**** mm- se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvat Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kaisovosK »Salonit« je za ponrivanje streh in izoliran)«. sten proti vlagi najboljši materijai sedanjost* „ kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošiljt brezplačno: d. d. z» cement P*rtlawd, Ljnbl¿íy&<&. Zastopniki se sprejmejo. "' S''"** ■-'■ <¿1 > , Konjice, Slovenija, tfj odnle pri 11,za n« i- ki obrestuje hranilne vloge po m m Žetsd, bito lir, j borove in jelove STORŽE, hrastov mah, lipovo seme in vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje do najboljših cenah tovarna »GOBAN« d. a o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 85, - j Telefon interurb. 924. 1349 2 : nnmmmtmnn' oziroma po dogovoru. ! # HaleSIfe «teititr le m Liudski DosoillRid v CalJii reglstrovinl zsdrupl 2 «eenfelene zaveze Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se najyišje obrestuje. - Bentni in invalidni davek plačuje posojilnica. v..,'.-- í . • - <•■. • . - , m ¿iüS^hí'-.vS-'1«; sfciíi- ' ■ ' tf' , '. - t* apfi ■fffit^JM" \ - M feíg,- .;••) .¡¥-: ■ ¿»-''''J i Potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je v sredo, dne 22. oktobra 1924 opoldne, previden s svetimi zakramenti, v 85. letu izdihnil svojo blago dušo narodni prvoboritelj prečastiti gospod rr»-—1 mm te»,-i-jSií-' v -i UDr. tto.©ol_ X_iS.-«rosl. G-regorec biseronvašnik, kanonik sUassburškega koleg, kapitlja, dekan, 40 let župnik v Novi cerkvi nad Celjem, duhovni svetovalec, hišni profesor bogoslovja, dolgoletni državni poslanec, urednik, odlikovan t redom sv. Save IV. step., itd. itd. v . % • — » " Jr1''- vb* > ' Pogreb velezaslužnega narodnjaka in premilega dušnega pastirja se vrši v soboto, dne 35. oktobra 1924, ob 10. uri dopoldne. Nova cerkev, dne 22. oktobra 1924. - . ' -i Daluuuj&ki duhovniki. v» - . *-'. .J^ i~ H . . , t v Tr^iT^''.^ ■ - ' »v^ v * ■-> , ■'.«T■ v " .--•i-. " . ' - y --;■<;■.:•.•• "i v";*'- , ... 'j-'.* ' * • ." '.t ' ' - :* ' 'i i»eooooeooeeeeeoeeeeeeeeeeeeee&deeoseeoeeeeeeeeeeooe* aag^: M .-... Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica v Mariboru. SV V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu» Pooblaščeni prodajalec srečk državne ram loterlle* Odgovorni urednik: Vlado Pnšenjak.