Leto XVm.
f Celju, dne 30. oktobra 1908
Štev. 125.
Uredništvo jena SchUleijevicesti št. 3.—Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vTa^ajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nasočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Nekaj o starostnem in in-validitetnem zavarovanju.
(Porožilo I. Lešuičarja na obCnem zboru krajevnega odbora „Nar. str." v Mariboru dne 24. okt. 1908.)
Konec.
Namen socijalnega zavarovanja je, ako že ne popolnoma odstraniti, pa vsaj ublažiti gospodarske škode, katere navstajajo človeku vsled bolezni, nezgod ali starosti.
Temeljno vprašanje za spolaitev tega namena je, kako naj se odmerijo podobne škode? In sicer se gre za določitev škode v gotovem znesku. V ta namen moramo imeti neko objektivno merilo. Enako je treba tndi za odmero zavarovalne premije objektivnega temelja. Za delavce in uradnike je to merilo plača, ozir. letni dohodek dela, ali kakor v programu nemške zavarovalnice, meje plačilnih razredov. Za obrtnike in kmete nam popolnoma manjka podobne objektivne podlage, po kateri bi se ravnala večina zavarovane rente in tndi višina prispevka ali premije. Pa ne samo to. Za v spe h delavskega zavarovanja pri nas in v vseh drngih deželah je bilo odločilno, da je bilo mogoče pobirati prispevke delavcev s po sredovanjem delodajnikov, torej ne naravnost od delavcev. Na to okolščino ne morem dovolj glasno opozarjati. Pri pobiranju davka se je vendar pokazalo, kako težko se da doseči od malih obrtnikov in kmetov kakršnokoli pravilno plačevanje v gotovini. Z ene strani je tem gospodarsko slabim slojem težavno poskrbeti tudi male zneske © pravem časn, z druge strani je temu kriva netočnost in do neke mere tndi zanikernost, ko se gre za državne davščine. In kot take bi gotovo smatralo prebivalstvo tndi zavarovalne premije, ako bi se direktno iztirjevale. Zveza zahtevanih premi) z zavarovanjem in njegovimi dobrotami zgine, premijo se bodo smatrale kot davek kajti stik za varovanca z zavarovalnico je pri državni organizaciji vendarle birokra-tiški. Iztirjavanje premij bode sigurno vzbujevalo v prebivalstvu ogorčenje in jezo proti državni napravi in stroškom, kateri so s to obveznostjo zavarovan cev k plačevanju premij združeni. In ta nevolja bo velika. Najslabše je, da bodo pri invaliditetnem in starostnem zavarovanju samostojnih oseb oniprispevki, o katerih nabiranju smo že govorili, zelo visoki, mnogo višji nego pri zavarovanju delavcev. Glavni vzrok tiči v tem, da je grupiranje po starosti pri samostalnem prebivalstvu mnogo neugodnejše nego pvi delavcih. Premije, katere so bile po preračunih v programu izračunane, so nas na Pfvi
pogled iznenadile po svoji nizkosti ter so oživele deloma vnemo k intenzivnejšemu stremljenju, da se razširi zavarovanje tudi na obrtnike in kmete. Te premije so v vladnem načrtu sledeče: pri letnem zaslužku do 240 K bi se dobila let i a renta po 120 kron proti tedenskemu plačilu po 10 vin.; 240—480 K — 150 kron — 20 vin.; 480—720 K — 180 kron — 30 vin.; 720—1200 K — 210 K — 40 vin.
Če pa stvar natančnejše proučimo, se nam pokaže, da so te premije za 15—20% nižje, nego bi bile pri enakih rentah nemškega inv aliditetnega zavarovanja ter premije pokojninskega zavarovanja priv. uradnikov. Kdor se je pa preril skozi matematični del pojasnil v vladnem programu, ta ve, kje mu je iskati vzroka te presenetljive prikazni. Ta tiči v tem, da bazira tehnični zavarovalni načrt na izločitvi obrtnikov in kmetov iz zavarov. obveznosti. Ako razširimo zavarovanje na te kroge oseb, morali bi tarifne mere povišati. Ne da se pa misliti, da bi zastopniki delavstva v to privolili, da bi delavci doplačevali na zavarovanje samostojnih oseb ter bi bilo potemtakem potrebno zavarovanje obrtnikov in kmetov organizirati samostojno, kar je sieer potrebno tudi iz drugih razlogov. To pa pomeni, da bodo premije najmanj za 50% višje nego so premije v programu. In ako pomislimo, da nasprotno od delavcev, kateri plačajo polovico prispevkov (drugo polovico plačuje delodajnik), do-čim bodo morali mali kmetje te premije plačevati sami, moramo priznati, da je prejšnja pripomba o neprijetnem bremenu kot kakoršno bodo te premije smatrane, zelo upravičena.
Največje težave bode delalo pri razpravi zakona vprašanje o organizaciji zavarovanja. Od nje je odvisno, kako se bode zavarovanje samo izvedlo, kako ga bodo izkoriščali simulanti (kar je s pojmom zavarovanja nerazločljivo zdru-ženo), kak bode stik med zavarovanci ia med organi zavarovalnice, skratka, vprašanje organizacije je za razvoj zavarovanja lundamentalno. Za delavsko zavarovanje je predložila vlada v programu zelo duhovit organizacijski načrt čeprav je nastal tndi proti posameznim določbam, kakor n. pr. omejenju samouprave, velik odpor. Temeljna misel obstoji v tem, da bi se vporabilo bolniške blagajne za spodnjo stavbo, podlago, kot organe, ki bi posredovali zvezo med zavarovanci in centralnim zavodom pri pobiranju premij, določanju škod ter evidenci invalidov. Za obrtnike in male kmete ni mogoče uporabiti podobnih že razvitih institucij, ker jih ni. Direktna zveza z zavarovanci je nemogoča, že
zaradi ogromnih uprarvnih stroškov. Samostojna organizacija v zavarovanju teh slojev prebivalstva vzbuja vprašanje, ali naj se ustanovi jeden centralni zavod ali naj se ustanove deželni zavodi, z drugimi besedami vprašanje centralizacije ali avtonomije. O tem se bo težko sporazumeti.
Velike težave bo delal tudi zavarovalno - tehnični načrt, katerega važnost se po navadi čisto prezre. Le natanko izdelana matematična fundacija zamore dati zavarovancem sigurnost, da bodo premije za vse čase zadostne za spolnjevanje zavarovanih obveznosti. Sigurnost, katera bi pri zavarovanju morala biti glavna stvar. Dalje ne smemo zabiti na to, da gre pri starostnem in inva-liditetnem zavarovanju za miljarde, katere se pri lahkomiselnem osnovanju prevalijo na davkoplačevalce. Za matematični načrt delavskega zavarovanja imamo statistične podlage, katere, čeprav nepopolne in netočne, vendar dovoljujejo preračuniti premijo, katera z neko verjetnostjo zadostuje osi-gurati namen zavarovanja. Za invaliditetno in starostno zavarovanje samostojnih oseb nam pa primanjkujejo vsi podobni pripomočki, ker nimamo Nemčije, katera s svojim zavarovalnim za-konodajstvom koraka vedno pred nami ter nam podaja vse potrebno. Navezani smo na statistične temelje sprejete iz drugih vrst zavarovanja. Zaradi večje varnosti bodemo morali premije znatno zvišati.
Vse te težave se dajo pa premagati, vendar je potrebno, da se jih zavedamo. Zakon o socijalnem zavarovanju naj že bo tak ali tak, bode prav gotovo največje delo, s katerim se je kedaj ukvarjal avstrijski parlament, delo, „katero se da po svojem pomenu za vse javno in socijalno življenje v Avstriji in po svojem obsegu primerjati samo še z ureditvo novega državljanskega zakonika." Pri tem se bo treba izogniti kolikor mogoče napakam, katere imajo baš v zavarovalnem zakonodajstvu vsestranske posledice ter se dajo le težko popraviti. Zavarovanje proti nezgodam in pokojninsko zav. priv. uradnikov nam lahko služi za vzgled.
Omenim naj še bremena, katere prinese novi zakon narodnemu gospodarstvu in državi. Ker nam manjka kakršnihkoli konkretnih dat o tem, kak bode učinek, omejujem se na te-le pri-pomnje: invaliditetno in starostno zavarovanje delavcev bo stalo avstrijsko državo 100 milijonov na leto, ako se raztegne zavarovanje tndi na kmetske delavce, delavce na domu in nestalne delavce in ako bodo uvedene prehodne določbe. To obteženje države izvira glavno iz tega, da bode država prispevala po 90 kron vsaki tekoči renti. Kako bo obteženje
našega celega gospodarstva, da se do neke meje soditi po načrtu starostnega zavarovanja na Francoskem, po katerem bi imeli ljudje v starosti nad 60 let vživati rento v najvišjem znesku letnih 360 kron. Poreba bi znašala kapital 1 milijarde. Pri nas bi se gibala pri projektiranem razširjenju zavarovalne obveznosti na male obrtnike posestnike itd. potreba za invaliditetno in starostno zavarovanje med 250—400 mil. kron na leto, to seveda v dobi popolnega razvoja zavarovanja.
To poročilo podajem zaradi tega, da bo naša javnost raznn običajnih praznih fraz slišala tudi nekaj stvarnega o novem zakonu, čegar načrt bo kmalu predložon državnemu zboru in se bodo vnele o njem dolge debate, ki bi nam bile drugače nerazumljive. Izrekam le še željo, da bi posegli v to debato tudi naši slovensko-štajerski poslanci in varovali koristi našega delavstva pa tudi malih obrtnikov in posestnikov, ki tvorijo ne le večino spod-nještajerskega slov. prebivalstva, temveč tudi večino volilcev ter opravičeno pričakujejo, da se spomni enkrat tudi njih naša politika. Navadno se jih le rada odkriža. — S to željo sklepam.
Podružnica „Glasbene Matice" v Celju.
Na širnem polju umetnosti je pri nas še velik del prazne, nezorane ledine, na kateri raste mesto dehtečih cvetic pusto vresje in gladež. Nismo sami krivi vsega tega, a krivi bi bili, ako ne bi porabili vsake prilike, da spremenimo košček te ledine v prijazen vrtiček — dom boginje umetnosti.
Prijatelji, Slovenci! ravno sedaj se nam nudi taka prilika. V Celja, za katero se bije že tako dolg in vroč boj, se snuje podružnica slovenske „ Glasbene Matice". Kdor ve, koliko zaslug ima »Glasbena Matica" v Ljubljani za slovensko glasbo in petje, tega bode gotovo razveselila ta novica. Saj je ona tisto ognjišče, na katerem se leto za letom prižiga nova ljubezen, sovo veselje do petja in glasbe, ona je tisto svetišče umetnosti, kateremu se moramo zahvaliti, da smo dospeli v glasbi in petju tako visoko kakor morda v nobeni drugi umetnosti. Uspehi koneertov „Glasbene Matice" so nam priča o vi-sočini, na kateri stoji naša glasba in naše petje. In sedaj hoče ta slovenski konservatorij razširiti svoj delokrog tudi na Štajersko. V Gorici že imamo tako podružnico „Glasbene Matice" in za Goričani smo prišli na vrsto mi, štajerski Slovenci. Kolikega pomena je to za nas, ve vsakdo, kdor je kdaj občutil, kaj pomenita glasba in petje v človeškem življenju. Petje je, rekel bi, umetnost duše. Pastir na paši poje in s petjem izraža veselje, katero vzbuja
krasota narave v njegovi duši, fantič hodi piepevat pod okno svojemu dekletu in ko odide v tujino, se ga tudi ona spominja v sladki pesmici. Ob zibelki poje mati otroku, skozi celo življenje, v veselju in žalost;, ga spremlja petje in ob grobu mu zapojo prijatelji
in znanci v slovo......
......da vid'rno se nad zvezdami!
Toda petje in glasba nimata samo osebne, individualne vrednosti, kot sredstvo, s katerim si človek lajša gorje v nesreči, se tolaži v žalosti ter izraža svojo radost in blaženost v sreči, glasba, kot izraz naših najprisrčnejših, najintimnejših občutkov je obenem najprimernejše in najbolj izdatno orožje v obrambo tega, Kar nam je najdražje, v obrambo svojega jezika in svoje zemlje, po kateri nam sesa tuja grabežljivost in brutalnost. Pesem kot izraz duše in srčnih čutil sega vsakemu naravnost v srce. Zato je dobro slovensko petje za« obmejne Slovence dvojnega pomena.
Baš mi Štajerci potrebujemo kot obmejni Slovenci v petju in glasbi iz-vežbanih moči, ki bi lahko sodelovale pri naših prireditvah in tako. pripomogle k povzdigi narodne zavesti. Kaj dvigne v srcu bolj narodni ponos, kakor če slišimo mogočen zbor, ki nam umetniško dovršeno zapoje narodno himno ali kako drugo mogočno skladbo.
Zato se moramo z največjo ljubeznijo okleniti glasbene šole vsi, brez ozira na stranko, ker je za nas vse s kulturnega in narodnega stališča naravnost neprecenljive važnosti. S tem ne bomo postavili samo nov altar umetnosti, ampak tudi novo ognjišče svoje kulture, novo ognjišče svoje narodne zavesti. Ne le izobraženci, ampak vsakdo, kdor čuti v sebi veselje in zmožnost za glasbo in petje, je vabljen med pevce, pevke in učence glasbe, drugi pa naj bodo vsi podporniki ali člani šole. S tem bo storjen nov korak naprej, odprta nova pot v boljšo bodočnost.
Udje „Matice" plačajo na leto po 5 K ter imajo prost vstop k trem koncertom, katere priredi „ Glasbena Matica" sama ali s pomočjo tujih moči. Učenci plačujejo za pouk v glasbi po 2 K na uro, lahko se pa udeleži pouka četrt ali pol ure ter plača primerni del. Za zborovo petje se plača za celo leto samo po 2 K.
Kdor želi podpirati „G1. Matico"' in pristopiti kot član, naj vpošlje 5 K na naslov začasnega predsednika gosp. prof. A. Jošta v Celju, na kar se mu dopošljejo vstopnice za tri matične koncerte.
Češki in nemški dijaki.
Minulo nedeljo dno 25. t. m. napravilo je 80 nemških buršev demonstrativni „'.s svojimi čepicami na glavi po Pf: .opu, glavni ulici praški z očividnim in netajenim namenom izzivati s tem praško meščanstvo. Rek-tora nemškega vseučilišča in tehnike s profesorji vred so te mladiče v njih demonstativnem početju podpirali, še?, da gre tu za piavice nemškega naroda. V obrambo teh 80 nemških buršev je bilo v Pragi v nedeljo na nogah: 400 žandarjev, 800 stražnikov peš, 60 stražnikov na konjih, 26 kompanij pehote in dva švadrona konjikov.
Istega dne je priredilo češko visokošolsko dijaštvo manifestacijski shod za drugo češko vseučilišče v Brnu. Češko dijaštvo je stopilo roko v roki s svojimi profesorji na ulico, da bi z velikim manifestacijskim sprevodom opomnilo vladajoče kroge, da dočim smatrajo nemški dijaki za življenjsko nalogo nemške kulture dovoljenje ali nedovoljenje „bumla"', smatra češko dijaštvo kot svojo kulturno nalogo za-
htevo drugega češkega vseučilišča, do katerega ima češki narod neoporečno pravico. In baš v onem trenotku, ko se je nemški dijak suval in tepel s policisti za svoj ,.burni", dvignil je češki dijak zakonitim potom, ponosno in brez strahu, resno in mirno, mogočen protest proti krivičnemu kratenju druge češke univerze, katere potrebnost je ves civilizirani svet že davno priznal.
Profesorji v družbi z dijaki čeških visokih šol so se poslužili ulice k manifestaciji za zgodovinsko in dejansko nesporno in neudušljivo pravico češkega naroda do izobrazbe in kulture, nemški rektorji, profesorji in dijaki razpihujejo in uprizarjajo poulične izgrede za baje historično in neoporečno pravico pestrih dijaških čepic. V tem kontrastu tiči sijajni uspeh češkega razumništva minole nedelje. Cela manifestacija se je vršila resno, veličastno in dostojno. In tako je prav. Češka javnost ne sme govoriti z Avstrijo in Evropo z razbijanjem giken na nemškem gledališču in kazini. Neodgovorni elementi, katere navadno brezvestni hujskači ob takih prilikah razdražijo in nahuiskajo k ekscesom, so bili v nedeljo porinjeni s pozorišča. Češkemu dijaštvu in njih profesorjem se imamo zahvaliti, da se je ta manifestacija zvršila z vso ono dostojnostjo, ponosno in samozavestno odločnostjo in resnostjo, kakeršna je v boju za izobrazbo in kulturo naroda edino na mestu.
Pred sprevodom je češko visokošolsko dijaštvo imelo tabor v Klemen-tinu, na katerem je rektor vseučilišča prof Heyrovsky rekel o zahtevi češkega naroda po drugem vseučilišču: „Pro-testujemo proti temu, da bi iz vprašanja druge češke univerze delalo politično vprašanje, to je čisto znanstveno vprašanje. Ker nam pa naši nasprotniki ne znajo in ne morejo oponirati z znaustvenimi razlogi, zatekajo se k ne popolnoma dostojnim sredstvom. „ Potreba druge češke univerze je jasna. Češko vseučilišče v Pragi šteje nad 300 dijakov več nego tri nemške univerze (v Pragi, Gradcu in Črnovcih) skupaj! Učnih moči imamo toliko, da zasedemo jutri že vsa mesta, ako se nam danes da druga univerza. Drugo vseučilišče dobimo, moramo je dobiti — in že v proračunu za bodoče leto mora biti postavka za češko vseučilišče v Brnu, dolžnost poslancev je, da zato poskrbe! V tem boju ostanimo združeni profesorji in dijaki v eni bojni vrsti; ohranimo to vzajemnost, ker samo tako dosežemo svoj cilj!"
Sprevod po mestu se je završil jednako dostojno in resno. Po zvršeni manifestaciji se je vse razšlo in v desetih minutah ni bilo več nikogar na ulicah. Tako se vrše kulturne demonstracije.
Politični pregled.
Domače dežele.
Nemški burši, katere podpirajo profesorji praških nemških visokih šol, nemški poslanci in nemški listi po celi državi, še vedno demonstrirajo po Pragi ter hočejo po vsej sili, da bi jim prepustilo praško meščanstvo Pfikop in vse glavne ulice za njih maskarado ali buml. Vlada je vzela vso skrb za po-mirjenje razburjenih duhov v svoje roke in vodi z Dunaja vso akcijo sama. tako da sta češki namestnik in ravnatelj policije v Pragi samo izvrše-valna organa načelnika vlade ali notranjega minisjerstva brez svoje inici-jative. Miri se po starem receptu na ta način, da se pošilja cele bataljone pehote in'cele švadrone konjikov razganjat ljudi, ki gredo po svojih oprav-
kih po PFikopu in sosednih ulicah. Posledica je ta, da noben trgovec, ne Nemec ne Čeh, ne proda vse te dni v vseh teh ulicah ni za vinar blaga. Ne-volja je vsled tega že velika in bilo je že nekoliko shodov, katerih so se udeležili trgovci obeh narodnosti in so resno zahtevali, naj se vendar napravi tem večnim buršovskim provokacijam večine meščanstva konec, ker bodo sicer morali svoje trgovine popolnoma zapreti ter odpovedati nadaljne plačevanje davkov. Nemškim „politikom" ni to seveda prav nič mar. Oni še nadalje hujskajo svoje mladiče, da bi češko meščanstvo tako razburili,- da bi se končno spozabilo in začelo v resnici ekscedirati. Do danes ni še na ulicah razven nemških buršev, nikakih demonstrantov, ampak le radovedneži. Nemci pa bi radi na vsak način izzvali izgrede, da bi vlada proglasila nad Prago obsedno stanje, s katerim grozi, da bi imeli tako še en doknadni dokaz za to, da je bila njih obstrukcija v deželnem zboru opravičena in pa še posebno zato, da bi lahko rekli, da so Čehi antidinastični, dočim so oni sami vzorni avstrijski patrijotje. Taki so ti čudni gospodje, neka mešanica policij-ssega ovaduha, provokaterja, pijanega
razgrajača in — navdušenega veterana.
*
V delegacijah je govoril o pripo-jenju Bosne in Hercegovine v imenu imenu soc. dem. del. Seliger. Povedal je, da se njegova stranka nikakor ne more za to navduševati, ker so škode, katere trpi država sama in vsled bojkota na Turškem tudi prebivalstvo in še posebno delavstvo v Avstriji neizmerno velike. Na tisoče avstrijskih delavcev je vsled bojkota avstrijskih produktov na Turškem že brez dela. Avstrija ne skrbi za avstrijske delavce v inozemstvu in še posebno ne na Nemškem, kjer nemški delodajniki lahko prelomijo pogodbe, sklenjene z avstrijskimi delavci, kakor se jim zljubi, ne da bi imel delavec najmanjšega sredstva, priti do svoje pravice. Tu naj bi Avstro-Ogrska pokazala svojo moč kot velesila in ne samo proti Srbiji in Črni gori, skrbela naj bi 'za to, da bi tudi Prusko spoštovalo določbe trgovinske pogodbe. Končno je odgovoril grof Dzieduszickemu, ki je predlagal, naj se odpravi splošna in jednaka volilna pravica za državni zbor ter da naj se volijo državni poslanci kakor nekdaj iz deželnih zborov. Seliger je dejal, da naj si gospoda zapomni, da bo znalo delavstvo prav tako braniti splošno in jednako volilno pravico, kakor si jo je znalo priboriti. Za njim je govoril dr. Kram&f. Povedal je vladi nekoliko že splošno znanih resnic, kakor to, da si ni znala bosanska vlada v tridesetih letih svojega delovanja v Bosni in Hercegovini pridobiti src tamošnjega prebivalstva. Priporočal ji je, naj opusti stara napačna pota in naj da prebivalstvu prostost, naj napravi-iz njih polnopravne državljane, ne pa podanike s polovičnimi pravicami.
Od Slovencev sta govorila o Bosni in Hercegovini tudi delegata Šusteršič in Korošec. Šusteršič je zahteval celo ravnopravnost vseh veroizpovedanj, Korošec pa, da naj se da v bodočem deželnem zboru tudi bosanskim kmetom
in delavcem primerno zastopstvo.
*
Bodoči deželni zbor v Sarajevem bo štel 52 voljenih poslancev in 28 vi-rilistov. Med izvoljenimi poslanci bode 22 Srbov, 18 mohamedancev in 12 Hrvatov, med virilisti bo ;o 4 pravoslavni
3	katoliški in 7 mohamedanskih cerkvenih dostojanstvenikov, 3 sekcijski načelniki, 7 okrožnih predstojnikov in
4	zastopniki veleposestva. Po tem si lahko mislimo, kako bode v tem deželnem zboru „ljudstvo" zastopano.
Najnovejša poročila o političnem položaju pravijo, da je mislil baron Beck sklicati koj po svojem povratu iz Budimpešte rainistersKi svet, ker so pa dohajale iz Prage ugodnejša poročila, ni bilo ministerske seje. A ko bi bilo prišlo vprašanje o proglasitvi izjemnega stanja nad Prago na dnevni red, bi bili češki in poljski ministri in baje tudi en parlamentarni nemški minister proti temu, kajti če bi bilo proglašeno izjemno stanje nad Prago, moralo bi se istotako proglasiti nad Budjejovicami in nad vsemi onimi nemškimi mesti na Češkem, kjer so Nemci počenjali ekscese proti češkim manjšinam. Govori se, da je tudi min. Prade podal ostavko in da je navstala kriza celega kabineta. Baron Beck si bo prizadeval sestaviti nov kabinet, ako bi ne bilo mogoče koalicijsko ministerstvo s Čehi, bode poskušal sestaviti kabinet samo z Nemci in Poljaki. Ako pride do izjemnega stanja v Pragi, sestavi pa uradniški kabinet in bode vladal na temelju § 14.
Štajerske novice.
—	Senzacijonelna sodna obravnava se vrši v tretjem dejanju igre „Svetinova hči'1, ki se bo predstavljala na Vsih svetov dne 1. nov. v „Narod. domu" w Celju. — Pa tudi vsi drugi prizori so jako zanimivi. Posamezne vloge so razdeljene med najboljše moči. Vodstvo igre pa je tudi v spretnih rokah g. ravnatelja Rafka Salmiča, kar nam jamči dovolj, da se bo predstavljalo v zadovoljstvo občinstva. Igra je dnevu prav primerna in je dosegla na drugih odrih velik uspeh. Udeležite se, Slovenci iz mesta in okolice, polnošte-vilno, s tem si najhitreje zasigurate tudi stalne morebiti vsakotedenske predstave. Ne samo vi imate zahteve do igralcev, temveč tudi igralci tlo veta. Izpolnjujte jih obojni!	,
—	Značilno. Znano je vsem našim čitateljem kako grdo in kruto neosno-vano je napadal znani dopisnik v ma-borskem ^Slovenskem Gospodarju" neprestano Zadružno Zvezo v Celju in še posebej njenega ravnatelja gosp. Franjo Jošta. Slednji je dolgo časa prenašal vse hudobne napade, ne da bi bil na nje reagiral meneč, ako se zlobni dopisnik ne poboljša, mora s časoma vendar uredništvo samo uvideti, kam dovedejo taka iz trte izvita in tendencijozna zavijanja. Ker pa huj-skarijam in obrekovanjem le ni bilo konca, je vložil ravnatelj Jošt na prigovarjanje prijateljev tožbo proti Slovenskemu Gospodarju". Glede te tožbe nečemo pisati nikakih inkriminacij, četudi smo v vsem prav dobro poučeni. Vsekako bi bila obravnava spravila na dan stvari, katere bi nekomu ne bile ljube, če bi bilo do iste prišlo. Slovenski Gospodar", ki je smel teden za tednom blatiti pošteno delo in poštene narodne delavce, pa je zlezel pod klop, prosil ravnatelja Jošta, naj tožbo umakne in mu obljubil častno zadoščenje.
Slednji je vzpričo ptujskih, mariborskih, celjskih in ljubljanskih dogodkov privolil izvensodno pobotanje proti temu, da je plačalo uredništvo „ Slovenskega Gospodarja" na zahtevan je ravnatelja Jošta družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani znesek po eden sto kron, da plača vse stroške njegovega zastopnika. Vrhutega je moral priobčiti ^Slovenski Gospodar" v svoji številki 44 od 29. oktobra 11. sledečo častno izjavo: „Podpisano uredništvo „Slovenskega Gospodarja" obžaluje, da so se priobčili v štev. 24. našega lista z dne 11. junija 1908 in sicer v dopisu ,.Liberalna Zadružna zveza v Celju in — koroški Slovenci"
neosnovani napadi na Zadružno Zvezo v Celju in njenega ravnatelja gosp. Franjo Jošt-a ter lojalno preklicu je vse v navedenem dopisu se nahajajoče žalitve. V Mariboru, dne 24. oktobra 1908. Uredništvo „Sloven-skega Gospodarja".
Za ljudi, ki imajo še iskrico narodnega poštenja, bi bilo po vsem tem samoobsebi umljivo, da bode sedaj še zlasti vzpričo ovršivših se žalostnih dogodkov poslednjih tednov mir in da znani „Gospodarjev" lažnjivi dopisan, ne bode namakal peresa več v gnojnico. No, kdor bi bil to verjel, se je šmentano zmotil. V isti številki „Go-spodarja", ko mora tako zgrevano priznati, da je lagal in kradel čast poštenim ljudem, izliva zopet cele golide gnojnice na ljudi, katerim ni vreden odvezati stremena na čevljih. Nam se ne zdi vredno se prerekati s takimi dvomljivimi eksistencami. Kadar pa jih bodo obesili njihovi lastni sedanji kruhodajalci, takrat bodemo mi zopet govorili. In do tistega časa ni več daleč!
—	Skupno gospodarsko delo.
Pod tem naslovom priobčuje zadnji „S1. Gosp." o celjski „Zadružni Zvezi" nekatera neresnična dejstva, katera v sledečem suho popravimo. — Slučaj Podčetrtek: Vprašajte ,. nadrevi-zorja", on vam bo povedal sam, da je celjska Zveza že pred enim letom začela pripravljati tla za rajfajzenovko v Podčetrtku. — Vprašajte g. župnika v Podčetrtku; on vam bo povedal, da ga je g. Cvetko povabil na sodelovanje. Gosp. župnik Pivec pa je dejal: „Ne maram nič slišati o tem; imam že dovolj s Svetoemsko posojilnico!" Kakor hitro je bila stvar zrela, sklical se je ustanovni sestanek. Ko pa je g. župnik to zvedel, je takoj postal drugega mišljenja glede Svetoemske posojilnice, pisal pismo v Maribor in že čez nekaj dni se je v podčetrškem župnišču ustanovila nepotrebna konkurenčna rajfajznovka. — Tako je in nič drugače! Nadalje navaja znani mazač Brezno ter pravi, da je ta posojilnica v konkurenco svetolovrenški rajf-ajzenovki. Se vidi, da vam je edino le do neresnice in do ničesar druzega, kajti iz Sv. Lovrenca nad Mariborom pa do Brezna je tli ure hoda, — če imate kaj pojma o rajfajzenovkah, potem bodete vedeli, da je višek nevednosti, govoriti v tem slučaju o konkurenci"! Šikolje: Ustanovila seje tam rajfajznovka popolnoma brez vednosti ,.Zadružne zveze v Celju". Ko so bila pravila že vložena, je še le Zveza zvedela za celo stvar. Seveda je na to mladi rajfajznovki šla takoj na roko, ker se je prepričala, da je zasnovan mladi zavod na zdravi podlagi. — Vi bi si namreč vse prste obli zali, ako bi imeli v vaših zadrugah tako izvrstne može, kakor so v rajfajzenovki v Ši-koljah. — Torej gospodje, le mir! Vaše politično-zadružne članke bodemo pa lepo shranili — za slabe čase!
—	Klerikalnim zadrugarjem gotovo slaba prede. Zadnje mesece delajo samo z lažmi, da se še nekoliko vzdržč. Toda laž ima kratke noge, torej pride tudi za njih čas pokore. Zraven lažij so se spravili s hujskanjem nad celjsko ^Zadružno Zvezo". Najbolj jim diše koro«ke posojilnice, ki so izmed vs^h sloven kili najbolj bogate. Že 18. t. m. bi se imel vršiti Podljubeljem sestanek koroških posojilničarjev, kjer bi bili lm skali dr. Brejc, dr. Krek, dr. Korošec in „nadrevizor" Pušenjak. Ker pa .je iukratn?! v ost Podlju-beljem vsled prepovedi odpadla, preložil se je tudi poso;i!niški sestanek in se je vršil 26. t m. v Celovcu Udeležil se ga je 'npirator dr. Krek iz Ljubljane, od ,.Z družne Zveze v Celju" pa se je udeležil, vkljub temu,
d a slednja ni bila vabljena, g. Miloš S t i b 1 e r. Dr. Krek je govoril skrajno zvito, govor je bil poln zavijanj in neresnic; bahal se je, da mu je sam naučni minister Marchet čestital na izvrstnem uradništvu „Zadružne zveze v Ljubljani", da je njegov klub v državnem zboru sploh izmed vseh najbolj vpliven in da mu torej ne bo težko za Korošce dobiti velikih podpor itd. itd. Stibler je med drugim dejal, da je danes izključeno združiti vse slovensko zadružništvo v eno zvezo, ker ste obe ljubljanski Zvezi osnovani v okvirju političnih strank. Dr. Krek, ta veliki parlamentarec, začne skakati in vpiti! Stibler pove naprej, kako laže „Zadružna zveza v Ljubljani" o svojem „zadružnem napredku'1 in je opozoril koroške Slovence, da vse koroške posojilnice ne bodo šle v Ljubljano in da bo posledica hujskanje, kakoršno vganja že danes ,,Zadružna Zveza v Ljubljani" po Kranjskem in Štajerskem. To pa bo za Koroško v narodnem oziru usodepolno. Dr. Krek je imenoval apel na narodni čut obrabljeno frazo, Stiblerja pa drznega mladega človeka. Ker je pa ostal Stibler čisto miren vkljub vsemu nesramnemu Krekovemu zabavljanju, je to veleum Janeza Evangelista tako razdražilo, da je skočil po konci, tekel k vratom in tam vpil nad Stiblerjem „frkovec, frkovec!" „Frkovec" je bil tudi zadnji pozdrav največjega slovenskega parla* mentarca in propagatorja kršč. soc. izobrazbe strmečim zborovalcem. Kajpada, g. dr. Janez Ev. Krek se lahko bori pod zaščito imunitete s ,.frkovci". Naj pa vpraša g. dr. Iv. Benkoviča v Brežicah, kako se taka junaštva po zaslugi in pravici plačujejo! O vedenju dr. Brejca, pravnega zastopnika „Zadružne Zveze" celjske pa je odveč govoriti. Omenimo le še. da piše kmet iz Gornje Koroške te znamenite besede: „Ko je g. Stibler odšel, oglasil sem se jaz, a sem se bal, da me dr. Brejc kosmatega ne požre. Ljudi j za ugovarjanje namreč niso mogli potrebovati temveč le za kimanje." — Tako se na Slovenskem širi zadružništvo in zadružna misel od ljubljanskih klerikalcev! Tako se pri nas zahrbtno in nepošteno postopa celo od ljudi, ki se imenujejo „voditelji ljudstva". Ali nimamo dovolj moralne moči v sebi, da bi se otresli mož, ki nas sramotijo pred fcelim svetom?
—	O celjskem vodovodu se slišijo zopet čedne stvari. V našem mestu, kjer so tako vzorni gospodarji v obč. svetu, da se je lani prekoračil celo proračun za napravo novega stranišča mestnem vrtu, ne more seve iti brez prekoračenja proračuna pri vodovodu. Proračun za vodovod znaša že horendno številko 800 tisoč kron; pa se bo še povišal, ker so že sedaj potrebne poprave pri rezervorju na Miklavževem hribu. Celjskim meščanom svetujemo, naj le pridno hajlajo in — plačujejo! Se bodo enkrat že izpametovali!
—	Kompromis pri bodočih de-želnozborskih volitvah. „Narodni list'4 piše v tej zadevi: „V očigled težkemu narodnemu položaju in velikemu gospodarskemu boju nasproti Nemštvu na Spod. Štajerskem se v taborih obeh slov. strank resno razpravlja vprašanje kompromisa za bližajoče se deželnozb. volitve. Na obeh straneh je čutiti tudi resno vgljo za pošten kompromis ali dogovor. . Če bo pa (v Km. zvezi vsled hujskanja prenapetnežev) obveljala tam volja „bojevitejših" elementov, se Narodna stranka tudi ne bo imela kesati." „Slovenec" izvaja v uvodniku dne 29. oktobra: »Večkrat se dandanašnji čuje klic po kompromisu med slov. strankama za štaj. deželnozb. volitve. Priznati moramo, da je nemška megalo-manija in nemškutarska okurtnost na
Slovenskem ustvarila položaj, ki je za kompromis pripraven.." List izvaja nadalje, da je kompromis demoraliza-cija za volilce, ravno za stranko. Predvsem za Km. zv.", katera neki povsod napreduje in se utrjuje. Km zv. ima tudi danes že skoro vse mandate v žepu. Zaupaiki da se bodo v kratkem izrekli o tem vprašanju. — Kakor izvemo, so imeli zaupniki Km. zv. včeraj svoj sestanek v Mariboru. V poučenih krogih se trdi, da se ne bode sklenilo ničesar definitivnega, temveč se bo odločitev prepustila voditeljem. Toliko v informacijo!
—	Interpelacija poslancev Stall-nerja, Wastiana in tt. v deželnem zboru. Stallner, Wastian in tovaršija so v deželnem zboru interpelirali namestnika grofa Claryja, če mu je znano, da Slovenci strogo bojkotirajo nemške trgovce in če mu je znano, da so šolske sestre v Celju razdelile šoiaricam plakate, ki hujskajo k bojkotu Nemcev. (V tej zadevi je že imel deželni šolski svet sejo in se je sklenilo, da se bodo takoj storili ..potrebni" koraki.) No, zgodilo se ni ničesar drugega, kakor da se je dalo izven šole in poduka nekaterim deklicam plakate z inserati slovenskih trgovcev in obrtnikov v Celju. To ni nobena hujskarija in nobeden greh. Ako se ni svoj čas ničesar ukrenilo proti temu, da je načelnik okr. šol. sveta ptujskega žganjar Stra-schill po šolah v okraju priporočal z listki svojo žganjarijo, se more tem manj kaj ukreniti proti šolskim sestram. Sicer pa pozivamo gg. Stallnerja, Wa-stiana in tov., naj nadaljujejo!
—	Za celjski odsek „Prosvete" se je nabralo v nabiralniku v „Na-rodnem domu" 3 K. Srčna hvala!
—	Občni zbor podpornega društva za uboge učence c. kr. samost. nem. slov. gimnazijskih razredov se vrši dne 7. novembra 1.1. ob 2. uri popoldne v konferenčni sobi (šolske ulice št. 21). K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	„Katol. podporno društvo v Celju", katero kakor znano vzdržuje slov. dekliško šolo v Celju, je dobilo od dežele običajnih 2000 K podpore. Ob to podporo se spodtika graški „Arbeiterwille", kateremu gotovo ni znano, da niti vlada niti dežela ne pustita, da bi si celjski okoliški Slovenci postavili lastno javno dekliško šolo.
—	Martinov večer priredi „Slov. del. podp. društvo" v Celju dne 8. nov. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Graben 7). Vabljeni so vsi člani kar naj prisrčne j še na Martinovo gos in izvrstno ljutomersko kapljico.
—	Costa pred desetimi leti in sedaj. Pred približno desetimi leti, po otvoritvi „Narodnega doma" v Celju, je stal celjski milar Josef Costa na Rotovški cesti in sta se z znanim Raschem pogovarjala o nemških pobojih na Slovence. Takrat je Costa dejal: „Kaj je treba Slovencem („Win-dische" se je izrazil) imeti kako slavnost, prav se jim zgodi." Takrat je bil Costa edini milar v Celju in mu je seveda .neznansko rastel nemški greben. Danes pa je g. Costa dosta ponižnejši. Kar je začel g. Pfeiffer v Gaberju izdelovati svoje izborno pralno milo, ki se lahko meri s Schichtovim, je začel Costa laziti od trgovca do trgovca in ponujati svoje milo. Danes seveda, vsaj proti slov. trgovcem, ne odobrava napadov na mirne Slovence, kateri mu lahko zabrusijo v obraz: „Kaj je treba Slovencem Costove žajfe!"
—	Več luči! Mnogo Gaberjanov se pritožuje, da na cesti od Straškove gostilne proti Grahu ni nobene luči Pričakujemo, da občina ta nedostatek v kratkem času odpravi.
—	Glasovi ta slovenska ponižnost
dostikrat zakrivi, da se nas na mero-dajnih mestih ne spoštuje in ne upošteva tako kakor bi bilo treba. Jeden mar-kanten vzgled: Pred kratkim se je revidiralo nekje na Spod. Štajerskem slov. denarni zavod. Deželna vlada je poslala tje slov. uradnika — a gospodje v zavodu so ga nemški pozdravili in govorili z njim — nemški. Da tako postopanje ljudi, ki nemški ogovarjajo prav vsakega uradnika, ne more pospeševati nastavljanja Slovencev v javnih uradih, je pač samoobsebi umevno.
Novo slovensko podjetje. — Pfeifer-jeva tovarna za milo v Spodnji Hudinji pri Celju. Opozarjamo na inserat v današnji številki, v kateremse objavlja, da se ;je ustanovila v Spodnji Hudinji, v neposredni bližini Celja, slovenska tovarnaza milo in perilna čistila. Kakor se nam poroča, jePfeiferjevomilo izvrstne kakovosti in se lahko meri z vsakim drugim, tudi s Schichtovim pralnim milom. Pfeiferjevo milo so že upeljali celjski trgovci in tudi trgovci iz naših trgov se oglašajo. Treba je izvesti načelo ..Svoji k svojim" tudi glede dobave blaga in naročati ter kupovati povsod in vselej le domače izdelke, ako jih imamo, kajti le na ta način si ustvarimo slovenska podjetja in se gospodarski osamosvojimo.
—	Okrožni rudarski urad v Celju. Prestavljen je komisar Oto Santo Passo odtod v Ljubno na Zgor. Štaj in Bruno Bauer iz Halla na Tirolskem v Celje.
—	Zahvala. Gospod Alojzij T e r č e k , knjigovez v Celju, daroval je bralnemu društvu na Bregu zopet sedem lepih knjig za knjižnico. Gosp. Terček je daroval za omenjeno knjižnico do sedaj že nad 50 knjig in se imamo sploh samo temu velikodušnemu darilcu zahvaliti, da nam je bilo mogoče knjižnico ustanoviti. — Izrekamo mu torej za ta njegov narodni čin v imenu bralnega društva tem potom iskreno zahvalo.
—	Iz Laškega trga. Pri zaroki Stelcer-Verdev se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 14 K, koji znesek se je vrgel v družbin nabiralnik v „Piynici § 11".
—	Utonil je bi. Vojnika posestnik Ja"kob Ahtik. Padel je v pijanosti z brvi v potok. Minoli petek ga je zagledala neka šolarica mrtvega v vodi.
—	Konkurz je napovedal Jvan Rizmal, neprotok. trgovec v Št. Jurju ob Taboru. Upravitelj konkurzne mase je g. Mih. Jerovšek, notar na Vranskem, njegov namestnik pa g. Fr. Oset, trgovec, na Vranskem.
—	Predaprobacijo je dalo nančno ministerstvo v rokopisu predloženi »Zgodovini za obče ljudske in meščanske šole", katero je spisal gosp. Josip Brinar, nadučitelj v Gotovljah.
—	Dvojezični napisi v Braslov-čah. Poročajo nam od ondot: Kakor v mnogih drugih narodnih trgih na Spod. Štajerskem, imamo tudi v Braslovčah nekaj nemškutarjev ali bolj mlačnih Slovencev z dvojezičnimi napisi. Ti vzbujajo v trgu in okolici med narodnjaki veliko nevoljo. Odločno zahtevamo, da se tisti napisi odstranijo ali pa se bodo prizadeti naznanili v časopisih in se bodo izvajale posledice.
—	Iz Gornjegagrada. Tukajšno izobraževalno ? društvo je priredilo zadnjo nedeljo gledališko predstava. Za to podstavo se je agitiralo po nekaterih župnijah v okolici, seveda s prižnice. Človek bi si mislil, da je pri teh veselicah v moralnem oziru jako preskrbljeno. Poglejmo si. — Nekateri fantje in dekleta iz Noveštifte so šli iz Gornjegagrada ob 7. uri zvečer in so prišli domov ob 12. uri, nekateri še celo pozneje. Na tak način
bode mladina rada posečala vaše veselice, pa ne zaradi gledaliških predstav in izobrazbe. Da bi gospodje opomnili stariše, da mladina brez spremstva starejših ne sme hoditi po noči okrog, zato niste imeli besede. Seveda, ker .pri takih ljudeh jč v prvi vrsti „kšeft", če se prav mladina pohujšuje. Samo da nese. Občudovati pa moramo spretnost g. Berka kot aranžerja pri rizobraževalni" predstavah. Upamo, da ga bode kmalu, prav kmalu škofijstvo odlikovalo za njegove velike zaslug ter ga — premestilo. Ako pa se to ne zgodi, pa še utegne svet iz Gornjega-grada kaj zanimivega slišati.
—	Nove narodne koleke v spomin na ptujske dogodke 13. septembra je izdala „Družba sv. Cirila in Metoda". Izdelani so v narodnih barvah z napisom: Ptuj. Nadejamo se, da bodo posebno štajerski Slovenci pridno segali po njih ter jih v velikem številu ob vsaki priliki širili po Slovenskem.
—	Nemški ptujski mestni očetje. Ptujski občinski svetniki so dovolili pred kratkim v obč. seji gimn. podp. društvo znesek 100 K — pod pogojem pa, da ne sme dobiti od teh 100 E nobeden slovenski dijak niti vinarja. Ta predlog je stavil zobozdravnik dr. Treitl. Tega si bodo Slovenci zapomnili, ptujske obč. svetnike pa tudi. Zaradi tistih 100 kron ne bo menda nobeden slov. dijak zaginil. Ptujčanom pa se bo njihova osvetoželjnost in zagrizenost že §e utepala.
—	Iz Središča. Na središkem kolodvoru se dobe vse tiskovine samo v nemškem jeziku. Upamo, da se temu v najkrajšem času opomore.
—	Joh. fiottl. Hausvvald & Co. —
Heb v zadnjem času strastno agitira za svojo kavino primes. Po Spod. Štajerskem hodijo njegovi agenti, ki se dobrikajo kmečkim ženicam in jih prosijo, naj kupujejo samo kavo v žolto-rdečih zavojih, češ, da jih izdaja češka tvrdka. — Povdarjati moramo, da je Hausvvald & Co nacijonalna nemška tvrdka in pričakujemo, da take kave naši trgovci ne bodo naročali, Slovenci pa ne kupovali, saj imamo slovensko iz Ljubljane.
—	Utonila je na Hajdini pri Ptuju pretekli teden v Studenčnici vdova Rodošek iz Skorbe, ko- se je zvečer vračala na dom. Drugo jutro so jo nažli mrtvo v vodi.
—	Za povzdigo štajerskega pe-rotninarstva je dovolil deželni zbor štaj. kmet. družbi 2 tisoč kron.
—	Zmečkala je v Rogatcu 4 letnega Friderika Buta gramozna truga, katera se je po nesreči zvrnila nanj. Deček je bil pri priči mrtev.
—	Otvoritev dr. Vošnjakove ljudske knjižnice v Slov. Bistrici. Vzlic raznim zaprekam se je obnesla otvoritvena slavnost, prirejena pred vsem v čast dr. Josipu Vošnjaku nepričakovano dobro. Če že ne toliko v gmotnem pa tembolj v moralnem oziru se je dosegel uspeh, ki je vse navzoče, osobito pa slavljenca dr. Vošnjaka vzraddstil v srce. Okusna ureditev dvorane v hotelu „Avstrija", prisotnost dr. Vošnjakova in lepo izvršen program, vse to je pripomoglo, da je končala slavnost tako, kakor to zasluži mož kakeršen je dr, Josip Vošnjak. Skromno sicer a dostojno je pokazala mlajša generacija, da v6 ceniti zasluge moža prvoboritelja. ki je vse svoje življenje posvetil svojemu narodu.
Uprizoritev njegove enodejanke „Oreh" je bila v vsakem oziru dovršena; kmeta, Rezika, Blaž in Lesjak so igrali s pravim razumevanjem in zelo naravno. O vseh igralcih se je izrazil dr. Vošnjak zelo laskavo.
Slavnostni govornik g. Ig. Založnik je v jedrnatih besedah označil
I pomen in namen javne ljudske knjiž-I niče ter razložil zakaj so ustanovitelji knjižnici dali dr. Vošnjakovo ime. Orisal je na kratko življe in delovanje slavljenca ter omenjal zasluge ki si jih je stekel za slovenski narod. Ob koncu govora sta mu izročila gdč. Feigelova in g. Vršič krasen šopek s trobojnim trakom. Ginjen do solz se je zahvaljeval dr. Vošnjak ter ob enem porabil priliko, da je v mladeniško navdušenem govoru dal duška svojim čustvom. Za njim je še nastopil gosp. Peter No vat, ki je z znano popularnostjo ocenjeval Vošnjakove zasluge.
Končno se je še uprizorila Što-kova šaloigra „Trije tički". ki je vzbudila mnogo smeha. Vsi igralci so rešili svojo nalogo zelo povoljno ter želi obilo priznanja.
—	Dr. Vošnjakova javna ljudska knjižnica r Slov. Bistrici se je otvorila 25. t. m. Knjige so namenjene mestu in okolici in se posojujejo vsako nedeljo od 9.—10. in il.—12. ure dopoldne v čakalnici Posojilnice (hotel „Av8trija"' I. nadstropje). Knjižnica obsega 228 vezanih knjig ter je urejena prav moderno po vzorcu mariborske judske knjižnice.
—	Nemškutarska zmaga. Kakor poroča „Slov. Gosp.w, so v Slaptincih bi. Sv. Jurija ob Ščavn. pri obč. volitvah zmagali štajercijanci. Pač zato, ker se narodni volilci niso prav nič pripravili.
—	Skočila je v Dravo v Mariboru posestnica Marija Polaček. Pri Sv. Martinu pod Vurberkom so jo potegnili iz vode.
—	Mariborski demonstrantje, katere je dohitela dne 16. t. m. roka pravice, skušajo z najpodlejšimi sredstvi — z lažjo — dokazati, da so odmerjeno jim kazen pošteno zaslužili, da pa se njim zdi premila. Obsojena Skoliber (2 in pol meseca) in Sterniša (l mesec) izsilila sta tekom časa po obsodbi frd priče Felser izpoved, da slednji sploh ni videl demonstrantov in da ga je (Felser j a, glavna priča) Pavel Nemetz zapeljal in pregovoril h krivemu pričevanju, česar posledica je bila, da je bil Pavel Nemetz, osumljen krivega pričevanja, minuli torek aretovan. Koliko je vredna izpoved Skolibra in Sterniše, je razvidno iz tega, da je Felser, pozvan k zaslišanju v zadevi pogovora s pričo Nemetz, pobegnil. Preiskovalni sodnik je takoj uvidel položaj, kojega temelj je zopet laž, in izpustil pričo Nemetz dne 29. t. m. iz preiskovalnega zapora.
—	Vžitnina za Maribor in Kr-čevino znaša za bodoča tri leta 132 tisoč kron, in sicer vžitnina na vino in mošt 52 tisoč kron, na meso pa 80 tisoč kron. Pobiranje vžitnine je zopet prevzelo pogoditveno društvo za vžit-nino, kateri si je izvolilo hotelirja Sauerja za predsednika in mesarja Wagnerja za namestnika.
—	Noblesa mariborskih Nemcev. Mariborski občinski svet je zadnjo sredo svečano sklenil, da ima pač ljubljanska občina prokleto dolžnost plačati celo škodo, katera je nastala tamošnjim Nemcem po demonstracijah, dočim mariborska občina tega ni dolžna storiti. Baje zato ne, ker so se v Ljubljani pripravile demonstracije od „dolge roke", v Mariboru pa so bile le izraz »ogorčenega ljudstva". Seveda je to le navaden soflzem (pri naših Nemcih človek pravzaprav lahko rabi ostrejši izraz), ki pa kaže jasno dovolj nobleso mariborskih Nemcev.
—	Nemški in slovenski uradniki v mariborski davkariji. Trobilo vsenemškega Wastiana v Mariboru, „Marb. Zeit.", je pred kratkim iztrebilo svojim bralcem žalostno vest, da je v mariborski davkariji že — čujte in strmite — celih 8 slovenskih urad-
nikov, dočim je bilo pred leti še 2/3 trdih Nemcev. Seveda je „Marb. Zeit." pozabila povedati, da hodi v mariborsko davkarijo 3U slovenskih davkoplačevalcev plačevat svojih davkov. Kako pridejo ti do tega, da bi ponižno hodili od uradnika do uradnika in spraševali, kdo razume slovenski? Mlajši nemški uradniki itak ne razumejo besedice slovenski. Pravilno bi bilo, da bi znali uradniki v jezikovno mešanih krajih oba jezika v besedi in pisavi ter bi morali dokazati to svojo zmožnost z legalnimi spričevali o skušnji, ki bi stala vsaj na višini srednjih šoL To bi se naj takoj zahtevalo in mariborska davkarija bi se „poslovenila" še mnogo bolj. Isto sredstvo bi bilo tndi najboljše sredstvo proti vsenemfiki uradniški zalegi, katera se je vgnez-dila tako prešerno po spodnještajer-skih državnih uradih in sodnijah.
—	Nemški državni jezik je „po-polnoma neumnost". Kakor poroča tetka „marburgerica", je dejal minulo nedeljo na shodu v Pobrežu poslanec Malik, da je nemški državni jezik popolna neumnost. Ma-liku se je menda za trenutek v glavi posvetilo. Na istem shodu ne je Malik jezil nad slovenskimi vojaki v Celju, ker niso z Nemci z rokavicami ravnali. Pravzaprav pa Malika menda le jezi tista, katero je slišal, ko se je možicelj postavljal kot drž. poslanec: „Veste, kaj, g'pud, to lahko vsak reče". Neki Jeroš, (hm) je pozival v Pobrežu Malika, naj kandidira tudi v deželni zbor. Seveda so izrekli navzoči nemškutarji in mariborski vse-nemški „purgari" Maliku zaupnico.
—	Iz Maribora se nam poroča: Na mariborskem učitelj i šču obiskujejo letos trije nemški kandi-datje v 4. letniku slovenske ure kot obligaten predmet. Na to-le dejstvo se opirajo nekaka sumničenja v ,Slovencu' češ da hoče gosp. ravnatelj Schreiner priskrbeti tem kandidatom na lahek način usposobljenost za slovenske šole. To sumničenje je popolnoma brez podlage. Po naših dobrih informacijah je res samo to, da so prišli dotični kan-didatje prosit g. ravnatelja za dovoljenje, da smejo obiskati s slovenskimi kandidati skupno slovenske ure, ker se tam mnogo več nauče nego v kurzu za Nemce. To jim je g. ravnatelj dovolil. Jasno pa je, da ne morejo biti dotični nemški kandidatje na isti stopnji, na kateri so njih slovenski kolegi, ker doslej slovenščine niso obiskovali kot obveznega predmeta, torej tudi njih semestralni red ne more imeti iste veljave. Tem kandidatom gre red po merilu iz kurza za Nemce in ima tudi samo to veljavo.
Končno ni nikakega dvoma o tem, da se prepriča vsaka komisija, ali je kandidat resnično zmožen dobro proučevati v tem ali onem jeziku, predno se mu da spričevalo usposobljenosti. O maturi bi torej g. ravnatelj Schreiner z dotičnimi kandidati sedaj niti ne mogel govoriti, še manj pa 'jim obljubljati, da bo se z njimi mileje postopalo pri izpitih nego s slovenskimi kandidati.	Resnicoljub.
(Mi in slovenska javnost na Sp. Štajerskem jemlje to pojasnilo z zadovoljstvom na znanje. Kaj druzega tudi nismo pričakovali. Op. uredn.)
—	Štajersko sadje na Dunaju. Graška zveza kmetijskih zadrug bo prodajala odslej vsak četrtek v veliki dunajski tržnici (III, Hauptstr.) štajersko sadje, katero prevzame zveza od svojih članic v komisijonelno prodajo.
—	Iz Dunaja. Dne 27. t. m. je razpravljalo državno sodišče o pritožbi posestnika Janeza Černoš proti določbi okrožne sodnije v Celju. Cernoš je zahteval od župnika Matije Vavpotiča
v Podsredi 19 kron nazaj, katere mn je župnik za poroko preveč računal. Okrajno glavarstvo je Černoša s to zahtevo zavrnilo, na to se je Černoš k sodniji v Kozje podal, kjer je bil župnik v povrnitev omenjenih 19 kron obsojen. Okrožno sodišče v Celju pa je na pritožbo Vaupotičevo, razsodbo razveljavilo, če§, da redno sodišče ni kompetentno soditi v tem slučaju. Državno sodišče pa je danes razsodilo, da je v tem slučaju kompetentno redno sodišče, torej okrajna sodnija v Kozjem.
Vaupotič in dr. Benkovič si na tej novej „priboritvi" pravice zopet lahko čestitata. Kdo bi jima pa tudi zavidal? — Posebno Vaupotič si je pridobil novih snovij za svoje nedeljske „pridige", katerih pa z malimi izjemami nihče več poslušati noče.
—	Konjerejec germaniziza. Pod tem naslovom smo pred nekaj tedni prinesli več primerov, kako v Gradcu izhajajoče glasilo deželnega konjerej-skega društva v slovenski izdaji pači naša krajevna imena. Prosili smo takrat tndi nekega gosp. deželnega poslanca, naj kot odbornik omenjenega društva skrbi, da bo imela slovenska izdaja vsaj takega prestavljalca, ki zna pravilno slovenščino in ki pozna slovenska krajevna imena v slovenskih krajih; kaj izvirnega ali pa v resnici poučnega za slovenske konjerejce ta list „Konjerejec" tako nikdar ne objavi. Koliko uspeha je imela intervencija, je zopet pokazala 10. št. „Konjerejca"; navajamo le nekoliko primerov, vseh ne moremo in ne maramo, ker bi bilo — preveč: Wollan, Riez, SchOndorf, Rabendorf, Pnschendorf, Picheldorf, Klappendorf, Steindorf, Wantschen, Schaladein, Krapping, Schlusseldorf, Grabendorf, Kerschbach, Urscbendorf, Wagendorf. Eichmauthdorf, itd. itd ... Toliko raznih — dorfov je na Slovenskem Štajerskem, da se človek kar čudi!
—	»Gospodarski Glasnik" in „Konjerejec" — slovenski izdaji „Kme-tijske družbe" in "Konjerejskega društva" v Gradcu, se razpošiljata — pod popolnoma nemškimi naslovil Tudi ljubljanski „K m e t o v a 1 e c" brez nemških krajevnih imen ne more shajati!
—	„Omladina" — zaplenjena. Zadnja številka tega izbornega dijaškega lista je bila zaradi članka ,.20. september 1908" in ene notice zaplenjena. Priporočamo najtopleje „Omla-dino", edini napredni dijaški list posebno sedaj, ko so začeli klerikalci izdajati že tretji klerikalni list za dijaštvo rMentor". Čegar je mladina, tega je bodočnost!
Druge slovenske dežele.
—	Velik polom v Celovcu. V Celovcu je prišla v konkurz nemška banka I. Winkler. Oškodovani bodo za več kot poldrugi milijon večinoma siromašni vlagatelji, delavci, obrtniki, potem trgovci, uradniki in tudi oni, kateri so imeli svoj depot v banki. Ta polom je zelo hud tuš za celovško nemštvo. Winklerja so zaprli.
—	Slovenska zmaga. Slovenci so sijajno zmagali v Slov. Plajberku na Koroškem. Nedavno Rožek, sedaj pa SI. Plajberk — Slovenci v „tužnem" Korotanu napredujejo!
Smrt na potu z volilnega shoda. Minulo soboto so se vračali v Trstu trije mladeniči z nekega volilnega shoda v okolici močno natrkani domov. Pri tem je 17 letni mehanik Jože Drašič zašel v soline in utonil.
—	Boj med vojaštvom in policijo v Gorici. V :estavraciji Steinfeld na Goričšeku blizu Gorice se je vnel minulo nedeljo med policaji, kateri so hoteli aretirati dva razgrajajoča dra-
Priloga ..DOMOVINE" št. 125.
LISJEK.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.'
Tako se dviga izmed pisane množice glasnikov slovenske cerkve mar-kantia osebnost prvoboritelja, gojenka dobe. ko so napadali mladi s trdnim prepričanjem, da so našli edino rešilno pot ter dajali polnega duška stoletja se zbirajočemu gnjevu ljudske duše, stari pa posnemali z nerodnostjo pre-plašenca isti gnjev, kakor sodobniki nestrpna in nedoletna proti drugomi-slečim, neizbirčna v izrazih in hitra v sodbi o nasprotnikih, a kljub tem odjekom istočasne morale simpatična. Sodobni protivniki niso mogli iztakniti v Trubarjevem privatnem življenju Ahilove pete, kamor bi mogli nameriti z uspehom svoje puščice, in tega v odkritem boju tudi niso poskusili. Verodostojni znanci so opozarjali na prikupne črte njegovega značaja: po sodbi kranjskih deželnih stanov je bil pobožen in bogaboječ duhovnik in pre-dikant, ki je malo maral za posvetne naslade in se zato tudi iii dal po želji dobička in izgubi posvetnega blaga »izneveriti svoji veroizpovedi"1; župan in svetovalstvo v Kemptenu so ga priporočili ob slovesu z besedami: .... ničesar ne želimo bolj, nega da ostane še nadalje in uo konca svojih dni naši cerkvi .... kateri je z božjo milostjo plodonosno dosedaj načeloval . . .; mladi Juri Dalmatin pa pravi o svojem učitelju: ,,... mož veiike veljave in največji pospeševalec mojih študij, katerega moram radi neverjetne človekoljubnosti po pravici častiti kot očeta". Pred kritiko se zrcali iz žitja in delovanja Trubarjevega: sovražnik sanjarij in razglablanj, ki mu niso obetala sadu, in ljubitelj trdnih tai z jasno začrtanim potom du cilja: konservativna slovenska narava, ki se prepušča naravnemu razvoju, ne ljubi drznih skokov in počasi prebavlja nove ideje, da jih vzljubi tem stiastneje; poštenjak, kise mu je zaguu^ilo življenje na stroške nevednosti sobratov; zdrav moralist, ki se ni sramoval človeške narave, a zahteval od sebe in drugih življenje, katero se da zagovarjati brez ovinkov pred lastno vestjo in sme ležati kot odprta knjiga pred javnostjo; povsod previden praktikus, ki je iskal zveze z obstoječimi razmerami; resnicoljub, da je pripovedoval na vsa usta tudi to, česar ni znal, in ponosen mož, ki ni skrival svojega prepričanja in se ni znal hliniti; pogumen borec v svojem poklicu, ki se je odzval povabilu v domovino, akoravno je vedel, da še ni preklican progonski list, radi katerega je na tirolsko - bavarski meji komaj ušel hlapcem deželnega kneza, in ki ga tudi morilka kuga ni pregnala od vernikov; človekoljubni utilitarist, ki mu je bilo, ljubše, da ima sosed obdelano polje in site otroke nego da gleda v cerkvi slabe svetniške podobe, vendar topel zagovornik estetičnih ozirov, kadar nikogar ne oškodujejo, n. pr. ko je presojal nove cerkvene pesmi; resen človek, da najdeš redko v njegovih pismih, še redkejše v njegovih spisih šaljivo frazo, in se ti zdi, te stisnjene ustnice niso poznale glasnega smeha, a zraven dedič slovenske širokobesed-nosti; slovenska vdano - pobožna duša, ki kliče pred vsakim važnim korakom svojega Boga na pomoč, predstavlja vsak svoj uspeh kot delo njegove roke in neprestano trepeče ob misli: „... hudobni smo, varni, nespokorni, Bog nam da kakor drugim narodom občutiti svojo šibo ..."; nesebični prist&š svoje
ideje, ki je smel pisati svojemu učitelju: „... četudi ste krivi vi in vam jednaki s svojimi knjigami, da moram živeti v revščini in da sem izgubil domovino in mastne dohodke treh pre-bend, vas vendar radi tega ne sovražim ampak ljubim ...", ter z mirno vestjo povdarjal: „.. . ne praznujem, ne kopičim denarja, ne živim dobrih, mirnih in zdravih dni .. ."; neumorni delavec, kateremu je postalo delo potreba in ki je korakal s suverenim prezirom preko polen, ketere so mu metali na stezo nehvaležni, moralno ohlapni dobičkar Konsul, častihlepni intrigant Klombner in vsled njihovih intrig tudi nervozni dlakocepec Ungnad, v delavski gorečnosti pozabljajoč osebnosti in ponujajoč vedno zopet roko v skupno delo majhnega, v socijalnih nižavah životarečega naroda v bistvu demokratski sin, kateremu tudi cerke/ ni bila „ena zidana hiša oli veža, oli ena družba, oli tovarištvu tih velikih inu oblastnih inu bogatih papežev, kardinalov, škofov, farjev inu menihov. . temuč ... ena boga maihina, preprosta inu zaveržena družinica iz vseh žlaht ludi, nej več iztih, kir za plutmi inu na cestah leže..."; prijatelj duševne zabave, ki je nabral v teku sedemnajstletnega pastirovanja v domovini za 400 gld., v teku prihodnjih sedemnajst let pa zopet za 200 gld. knjig ter s svojimi potrebami duševne hrane daleč nadkriljeval zlasti nižjo sodobno katoliško duhovščino, ki Često še poštenega brevirja ni gleštala.
Trubar ni genij, ki se je dokopal z lastne moči med silnimi duševnimi boji do svojih nazorov, ki stopa drznih korakov daleč pred sodobniki in išče novih odgovorov na stara ter trosi nova vprašanja, pač pa delaželjni slovenski talent, ki se je prepustil toku časa, ko ga je zagrabil in nesel seboj, a ohranil spomin na domača tla in radi tega živo potrebo, da okoristi s tem, kar je videl na svojem potu in spoznal za dobro, ono skupino ljudij, iz katore je izšel. Križ božji, Trubar Primož, otrjk dobe, katero loči troje stoletij od prosvetljenosti in romantike in francoske revolucije, rodoljub — narodnjak?! Zamotane stvari so to, in težko, hudo opasno je govoriti dandanes o njih! Tistim nerodnim posebnežem, ki imajo ušesa, da slišijo, oči, da vidijo, in ki jim je resnica več nego stranka, ponavljajo zaprašeni svedoki Trubajevih dni dejstva: Trubar se je ponašal s svojim kmečko-rokodeljskim poreklom ter vsprejel v spomin na vsakdanje orodje svojega očeta tesarsko sekiro v svoj pečat; vedno in povsod je priznaval, da je slovenskega rodu in da je slovenščina njegov ma-terni jezik; delal je neumorno doma in v progonstvu, da privede na pot, izven katere po njegovem mnenju ni bilo večnega in časnega blagra, ravno ono ljudstvo, katerega članom se je prišteval in označil domovinsko ljubezen in reformatorsko gorečnost kot harmonično delujoči gibalni sili svojega delovanja: ,,. . . Slavim in hvalim Boga . . ., da si je izbi al iz posebne milosti in dobrote javno tudi v moji ljubi domovini, ki me je rodila najprej medeno, potem pa iz (krstne) vode duševno, z govorjeno in pisano besedo evangelija iz raznih stanov cerkev, katera ga prav časti in spoznava; in da jo tako čudežno proti peklenskim vratom brani, in čimdalje bolj širi in utrjuje . . ."; z narodnim imenom svojega ljudstva je nazival njegovo novo cerkev; bolelo ga je, ko je videl, da se njegov wa-terni jezik vsled tega ne piše, ker se smatra prerobatim, in ves srečen je
pel Bogu hvalo, ko se je po mudežnih poskusih prepričal, da se da »tudi naš jezik lepo in dobro kakor nemški pisati in čitati"; določil je slovenščino kot edini učni jezik ljudske šole na kmetih in podlago pouka meščanskih in plemiških šol na slovenskem ozemlju; smatral je za svojo dolžnost, da seznani po možnosti tudi v tujini svojega sina z ..gmajn zastopnim jezikom" daljne domovine . . . Tako zaprašeni svedoki tistih dni! Kje je zapisano, da je reševal kedaj s polno čašo v roki »milo slovensko domovino?! Kje je zapisano, da se je bližal narodu, ker se mu je zahotelo prestola in kadila?! Kje je zapisano, da je trgal v čast rodu na plesišču podplate?! Kje je zapisano, da sta mu postala rodoljubje in žepo-ljubje istovetna pojma?! Zamotane stvari so to, in težko, hudo opasno je govoriti dandanes o njih! Pa povedati se mora: Trubar ni bil rodoljub in narodnjak v novem pač pa v tistem naravnem smislu, kakor je recimo vrabec vrabčeljub! Eden izmed onih ljudij, ki čutijo krvne vezi s svojim rodom a ne vprašajo, ali je ta rod mnogo- ali malobrojen, ali leži za njim mogočna ali neznatna zgodovina, ali se mu obeta sijajna ali temna bodočnost, ampak si poiščejo svoje torišče ter vrše svojo dolžnost, ker slutijo, da delajo preko svojega roda za človeštvo.
Dalje prihodnjič.
Črtica o časopisju.
Prvi Časnik. — Vpliv prometnih in tehničnih izumov na Časopisje. Časopisje postane sedma evropska velesila. — Vpliv na gospodarstvo, politiko, v pravnem oziru in prosveto. — Časopisje dela javno mnenje. — Slabi strani Časnikov. — O žurnalistn. Njegova primera z umetnikom. — Odkod veliki ugled angleškega Časopisja. — Nekoliko statistike.
150 let po iznajdbi tiskarstva je pričel izhajati prvi redno izhajajoči časnik v Strassburgu, današnjem glavnem mestu Elsas-Lotrinške province Nemš ega cesarstva V muzeju ondot-nega mesta hranijo 50 takih zapored išlih številk z leta 1609. Devet let kasneje je izšel prvi časnik v Be-rolinu.
Ali s tem še nikakor ni bila dana podlaga tistemu mogočnemu faktorju, ki je v resnici časnikarstvo v današnjem celem javnem življenju. Pač so poročali listi tudi pred dve sto leti o novicah lažnih krajev, ali ob pomanjkanju železnic, brzojava, telefona in brzopisja si lahko mislimo, koliko časa je minulo, preden je prišel kurir s pismom novic iz Pariza v Berolin, iz Trsta na Dunaj itd.
Toda tudi vse te najbistroumneje prometne iznajdbe ne bi mogle zagotoviti časopisju onega pomena, ki ga ima danes, da niso tehnične iznajdbe tiskarskih strojev in drugih, za izdajo časnika potrebnih priprav napredovale tako silno, da nam še danes prinese vsak dan naravnost presenetljive izume na tem polju. V trenotku, ko so bile izpeljane po celem svetu brzojavne in telefon.-ke žice, ko so vezali posamezne dele sveta podmorski kabli in ko je dospel tiskarski stroj do te stopnje, da more v vsaki uri natisniti po mnogo tisoč izvodov je postalo časopisje — kakor se mnogokrat imenuje — sedma evropska velesila.
Časopisje vpliva predvsem na gospod arsko življenje današnjih kulturnih narodov. Čudovito spretno organizirano brzojavno poročanje o stanju letine po raznih deželah, poročila borznega gibanja, cene blagu v posameznih mestih itd. vpliva predvsem na splošni svetovni trg. V inseratih išče trgovec kupca in obratno. Po vseh večjih
mestih so nastanjene posebne mednarodne brzojavne agenture, ki nimajo drugega posla, nego pošiljati časnikom vesti, ki imajo katerokoli zvezo s politiko ali gospodarstvom. Večji časniki so lastniki posameznih telegrafskih žic, le da si zasigurajo tem načinom čim hitrejšo objavo poročil iz tujih mest.
Enako velik, ako ne še večji, je pomen časopisa za politično gibanje kulturnih narodov. Po eni strani s tem, da podaje čim vernejo sliko političnih dogodkov lastnega kakor tujih narodov, po drugi strani s tem, da vzgaja in dela kot kritičen organ takozvano »javno mnenj s". Kritična beseda, zapisana v razširjenem liscu, ima vse drugačen pomen in veljavo kakor privatno izraženo mnenje. Na tisoče in tisoče čitateljev stoji vsak dan pod mogočnim vplivom sugestije časopisja. Prava beseda in zapisana v pravem času v listu, ki si je znal pridobiti s svojo preteklostjo in z načinom svoje pisave ugled, ni podrla samo posameznih mož, ki so stali še včeraj na vrhuncu svoje politične slave, ni strmoglavila le celih ministerstev ampak je tudi premenila že cele postave in cel ustroj posameznih držav.
Važen je pomen časnikarstva tudi v pravnem oziru. Mnogo odredb, prijav, ukazov itd. zadobi svojo pravnomočnost šele s tistim hipom, ko so izšli v časopisju, kakor predpisuje zakonik. Časopisje vpliva čestokrat tudi na največje pravde in kriminalne zadeve. Ne samo občinstvo, tudi sodnik stoji nehote pod mogočno sugestijo »javnega mnenja", ki ga dela časopisje. Da se mnogokrat zgode pri tem najhujše zlorabe s strani časopisja, zlasti če se gre za neprijetne jim osebne ali politične nasprotnike, leži na dlani.
Izključno reproduktivno, pa zato nič manj važno je delovanje časopisja za znanost, umetnost in nove izume. Časnik prinese danes v najvišjo gorsko vas poročilo kulturnega gibanja, ki bi drugače nikdar ne našlo poti do širokih mas ljudstva.
Da more časopisje ravnotako nqi-niti tudi mnogo zla, je bilo omenjeno že zgoraj. Slabo časopisje more po-suroveti cele narode, zatreti jim vsak občutek sramu. Zato se je že mnogo pisalo in govorilo o »splošno uničujočem vplivu časopisja." Proti temu pač drugače ni pomagati kakor s spodobno in nad vse osebnosti zvišeno kritiko v — dobrem časopisju. Časnik jo danes važen kulturen faktor, nenadomestljiv in neobhodno potreben vsakemu človeku, ki noče zaostati za časom, ki noče umreti v nevednosti — vzlic vsem svojim slabostim in hibam.
Da je velik del časopisja in to zlasti pri narodih, ki bi najbolj potrebovali dobre, vzgojevalne liste, v resnici zelo slab in nikakor ne odgovarja kulturni misiji, katero hoče reklamirati vsak list zase — dober list opravlja v resnici kulturno delo neizmernega pomena — je po veliki večini kriva nizka obrazba časnikarjev. Žur-nalist, ki ima v sebi čut svoje velike odgovornosti in ki mu delo pri časopisju ni samo vprašanje kruha ampak tudi vprašanje lastne vesti in časti, ne more biti in ne bo nikdar zadovoljen s tem, kar zna. On ve, da napreduje čas jako hitro in če noče s časom naprej i on, zastara črez noč. Časnikar se mora torej učiti dotlej, dokler hoče delati pri kakem listu. Kdor nima v sebi take potrebe in komur zadostuje tistih par besed, ki jih posname po drugih listih ali ki jih napiše na napade svojih nasprotnikov, tak greši na lastni osebi kakor na celem krogu svojih čitateljev naravnost neodpustno.
Vsled tega spoznanja se je že z mnogo strani zahtevalo, da naj se podvrže vsak, ki hoče postati časnikar po poklicu, ravno tako izpitom, kakor morajo delati to zdravniki, advokatje in drugi poklici. Večina žurnalistov in tudi peti mednarodni časnikarski kongres v Antverpenu na Nizozemskem, se je izrekel proti taki zahtevi, češ da je časnikar ravno tak poklic, ki ga ni mogoče vezati na norme, kakor umetnik, pisatelj itd. V resjici ima žurnalist z umetnikom mnogo skupnega. Razloček samo ta: umetnik je tem boljši, čim bolj dela iz svoje fantazije: časnikar tem boljši, čim več se opira na dejstva in čim manj se lovi v svoji fantaziji. Vzlic temu obstojajo na posameznih visokih šolah tudi posebne stolice za časnikarstvo. Na vseučilišču v Curihu v Švici je mogoče celo napraviti doktorat iz časnikarskih ved.
Največji ugled na celem svetu vživajo angleški časopisi, v katerih je raztresenih tako malo neresnic ali celo laži, da je v največjem nasprotstvu z ostalimi državami. Na Angleškem pa tudi vsakega časnikarja, ki ne more dokazati, da je grešil le v dobrem mnenju, strogo kaznujejo. Sodba traja včasih le par minut, ker pravi angleški sodnik, da se pri zlobni pisavi ni nič 'opravičevati.
Najbolj je razširjeno časnikarstvo v Združenih Državah severoamerikan-skih, kjer izhaja 23.000 raznih časnikov, na Angleškem 5000, na Francoskem 9000, na Italjanskem 3500, na Nemškem 4000, v Avstriji 2300, na Ogrskem 1500, na Ruskem 1400, na Japonskem 1600.
Književnost in umetnost.
— llustrbvani narodni koledar, 20. letnik, za leto 1909. Uredil prof. dr. Ant. Dolar. Last in založba Zvezne tiskarne v Celju. Stane s poštnino vred broširan 1 20 K. v platno vezan 1'70 K. — Zvezna tiskarna si je pridobila letos znova lepo zaslngo s tem. da nudi slovenskemu občinstvu lep, eleganten koled r, kateri dela čast vsakemu salonu, a služi istotako dobro kalenda-
ričnim potrebam in zabavi. Letošnji sešitek izkazuje lepo zbirko pesmi in krajših beletrističnih sestavkov prvih sedanjih slovenskih literatov: dr. Ivo Šorli, Ivan Cankar, Vojeslav Molč, Vladimir Levstik, Anton Novačan — vsi so se oglasili in vsak je podal nekaj lepega koledarjevim odjemalcem in zvestim naročnikom v dar. Vojeslav Mole svoje lepe verze z njemu lastno bohotno dikcijo, Cankar svojo žgočo satiro v „Slabi družbi", dr. Ivo Šorli svojo lepo zaokroženo noveleto ,,Flora", Vlad. Levstik pripoveduje nekaj iz svojih pariških spominov, A. Novačan pa se zgubi med tista nesrečna bitja po deželi, ki iščejo svojega boga . . . Priložen je kratek in pregleden političen pregled, ki se ozira na naše politične iu kulturne uspehe in neuspehe v 1. 1908. Koledar najtopleje priporočamo vsem ljubiteljem lepe knjige, osobito, ker ga krasi nekaj lepih slik. Slovensko občinstvo naj pridno sega po njem — ne bo mu žal!
— Dijaški almanah 1908/9. Pred kratkim je izšel drugi letnik tega krasnega dijaškega koledarja, ki je največjega pomena za dober razvoj slov. dijaštva. Poleg natančnih informacij za visokošolce in srednješolce ima statistiko slov. srednješolstva in visoko-šolstva v letih 1881—1908. Zanimive številke, ki nam marsikaj pojasnijo v razvoju slovenske inteligence in sploh javnega življenja! V najmanjšem številu akademikov v letih 1885 — 1893 vidimo vzroke mrtvila devetdesetih let; število tehnikov je doseglo šele 1902 ono iz leta 1876. In še marsikaj drugega je, kar bi moralo zanimati vse slovensko razumnistvo. Krasni so na primer članki „Za vzori svobodnega, izobraženega človeka", „Svetovni nazor in šola", Slovenski dijak in tujina" (napisal g. dr. B. Vošnjak). „Uvod v obrambno delo" bi si moral prečitati vsakdo, ki nam hoče kaj koristiti v narodnem življenju, J. A. Glonarjevo navodilo ,.Kako se učimo slovanskih jezikov" pa priporočamo posebno tistim dijakom, ki se uče esperanto, zanemarjajo pa slovanske jezike. Iu vendar je znano dejstvo, da nihče ne zna flobro slovenski, ki ne pozna še vsaj enega slovanskega jezika.
Ta Almauah nam je zopet pokazal, da po pravici smemo mnogo pričakovati od narodnoradikalne dijaške struje, ki ga je izdala. To so predobro sprevideli klerikalci in jih ovirajo, kjer se le da. Izdali so svoj Koledarček za ' dijaštvo, ki pa se niti od daleč ne da
primerjati z Almanahom. Dolžnost vsega naprednega razumništva je, da v velikem številu naroča „Dijaški Almanah", ki stane samo 1 K. Prepričan naj bo vsak naročnik, da mu ne bo žal.
—	Kako dobimo dobro vinsko kapljico? Nekaj nasvetov goriškim vinogradnikom ob času trgatve. Spisal Ant. Štrekelj, ravnatelj dež. Km. šole v Gorici. Založba dež. odbora goriškega. Cena (?). — Čas trgatve je sicer že minil, a knjižica ima glede kletarstva in umnega konserviranja vina mnogo lepih nasvetov, kateri so tudi pri nas vpoštevanja vredni. G. Štrekelj je z njo ustvaril lepo in, kar je glavna stvar, poljudno in lahko umljivo knjižico v našem gospodarskem slovstvu.
—	Katoliški verouk, prva knjiga. Spisal dr. Iv. Svetina, prof. in katehet v Ljubljani. Cena 2 K 8b h. Ta knjiga obravnava o ,,resničnosti katoliške vere" in je že od naučnega minister-stva kot učna knjiga na gimnazijah odobrena. Oprema knjige je zelo lična.
—	Dva Pavla. Burka s petjem v dveh dejanjih. Spisal Zvonimir Masle. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani. Cena 80 vin. Ta lepa burka je že ob natisu v „Ježu" vzbudila veliko zanimanja, tako, da se je že v mnogih krajih takoj sklenilo, da se jo uprizori. Za odre na deželi je jako pripravna in se bode gotovo vsepovsod igrala. Uprizoritelji imajo plačati od vsake uprizoritve dve kroni narodnega davka družbi sv. Cirila in Metoda. Knjižice se dobe pri gosp. Zvonimiru Masle v Postojni.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 5. novembra 1.1. predpoldne po 10. uri v Ljutomeru. Na dnevnem redu je razun navadnih točk predavanje ,.Med brati Čehi" (Cvahte) in poročilo o zborovanju Zaveze v Gorici (Mavrič.) — Pol ure pred zborovanjem je pevska vaja. Ker se že dolgo nismo videli ter se imamo pogovoriti mnogo važnega, pridite v čim večjem številu!
Odbor.
—	Akad. teh. društvo »Triglav" v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor v sredo 4. novembra 1908 ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela „Schimmel" (Reitschnlgasse) — Slovanski gostje dobrodošli!
— Akad. teh. društvo „labor"
v Gradcu si je izvolilo za zimski semester sledeči odbor: cand. iur. Korun Milan, predsednik, stud. teh. Erovat Vek., podpredsednik, stud. iur. Šorn Fran, tajnik, stud. teh. Miklič ilatko, blagajnik, stud. med. Brezovnik Mirko, gospodar, stud. phil. Frankovič V, kniž-ničar; stud. iur. Božič Jakob h stud. phil. Mlakar Ljudevit namestnika. Stud. teh. Fischer Fran, cand. med. Schober Rado in cand. iur. "Zorjan Matko, pregledniki.
Po volitvi se zahvali predsednik za zaupanje, ki se mu je izkazalo s tem, da se ga je izvolilo v drtgič in pozdravi v prisrčnem govoru tovariše prvoletnike, ter jim izroči slovesno društveni trak. Starejši tovariši, ga jim pripno na prsa.
Prvletnikom govorita nato tov. Hočevar in tov. abs. fil. Glonar v krasnem govoru kažeta jim pot po kateri naj stopajo. Doživeli bodo razočaranja, a ta jih ne smejo strašiti. Skrbe naj za samoizobrazbo, za katero se jim nudi mnogo sredstev. Gledati pa morajo tudi, da se olikajo akademikom primerno. Svari jih pred družbami, ki so jih nevredne. — Oni so prvoletniki, ko dožive društva prvo petletnico. H koncu jim želi, da naj vodijo društvo srečno do druge petletnice.
V imenu prvoletnikov govori tov. stud. med. Brezovnik. Spolnila se je ta večer želja, dolgo že negovana na tihem. Postaii so člani društva in zanj hočejo zastaviti svoje moči. Ne smemo biti brezbrižni, ker zamori brezbrižnost v društvu agilnost in idealizem posameznika. Življenski zakon vsake obstajajoče socijalne celote je enotnost in notranja harmonija. To bodi njih prva in največja skrb. Starejšim tov. se zahvali za prijaznost s katero so jih sprejeli v svoje vrste in jim obljublja, da jim hočejo biti udani tovariši, a društvu samemu zvesti člani. Tov. predsednik zaključi nato ofiici-jelni del in v veseli družbi je potekel prvoletniški večer.
— Na občnem zboru slov. tehn. društva „Adrije" je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Lev Brunčko, stud. iur.; podpredsedhik: Ernest Kobč, stud. iur.; tajnik: Riko Fux, stud. iur.; blagajnik: Otmar Skale, stud. iur.; knjižničar: Fran Šlibar, stud. phil.; časnikar: M. Čop, stud. iur.; gospodar: Ivan Mreslavič, stud. iur.; namestnika: Fran Mramor, stud, iur. in Fran Ste-genšek, stud. iur.: preglednika: Janko Mačkovšek, stud. techn. in Fr. Tavželj, stud. med.
rr.mpjasKsiamm
s!ss
11=
m
blD
i w
TRGOVINA, CELJE, Rotovška ul. 2.
r—
2'40
1'60
4'40
-'80
160
Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega
telesa. (IV. pomnoženi natis)..........K
Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih iu slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg. vez. ,,
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih..................
Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajoči!) posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. „
Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar-
čanov IV. uatis.................
Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi
natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno ....	„
Zbrani spisi P. Pajkove. I. zv. broširan..........2'—
Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2'—, eleg. vezan	„	3"—
Zabavnik, spisal A. Brezovnik......................„	1'40
Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Bele:............—'80
Luči, Funtek, broširane K 1'40, vezane.......„	2.20
Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane.....„	2'—
Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan ...	„ 5'— Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji"
in ,.Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš.	„ —"50 Naš dom. II. zvezek. Vsebina: ,,Zadnji grof Celjski" in
„lskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . .	„ —'50
Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in
„ L orna in na tujem", broši.an ........ ,, —'50
Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: „Ciganka", izvirna povest
ter razne humoreske, broširan.........
Naš dom. V. zvezek. Vsebina: ,,Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", „Ljubezen do domovine", „Pesem o hudourniku", „Karin" in ,.Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: „Pevčevo srce", „Krvava
svatba v Kijevu", „Prijatelj Lovro"......
Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: ,,Palica Petra Gašparja Sveteckega", „Zvonikar", ,,Sodba", „Poezija in proza", „Vij"................
Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane.....
Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde
nanovo zasajati in obdelovati, broširan.....
Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitische Betrachtung
broširano..................
Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam,
vezano v platno ...............
Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam, broširano.........
Red za šolske sluge...............
Šolski red....................
Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem b^gu, kovinah itd.
kartonirano.................
Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič.....
K —'50
„ —60 „ -'50
„ -'50 „ -'24
„ —'60 „ 1'20
„ —60
4 —
—'20 —'24 — 30
1 — —'40
i
OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin.
I
slS
Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. S
gonea, in vojaki krv avi boj. Dragonci katerim so prišli na pomoč drugi vojaki, so rabili svoje sablje; dva poli-, caja sta težko ranjena. Policaji so streljali z revolverji; 10 vojakov je ranjenih. Šele močna vojaška patrulja je napravila mir in red.
Dopisi.
Iz Celovca. Kdor hoče biti kulturen, mora biti snažen. To je najmanj, kar se more pričakovati od kulturnega „folka" kakor je n. pr. nemški. Nemci povsod vsilujejo svojo kulturo. Zamorci v Afriki jo prav dobro občutijo. Mi Slovenci smo je do grla siti.
Vendar k stvari.
Tn na kolodvoru je mladenič, ki se peča z razprodajo piva, hruha in •klobas. Že pred leti sem opazil in opozoril mladeniča na nedostatnost glede umivanja vrčkov. Voda, čeprav zelo umazana, se vendar rabi za opla-kovanje vrčkov. Sline največjih či-karjev se mešajo tu s slinami elegantne gospode. Proti večeru je voda že tako umazana, da se človeku gabi. Vendar se vsak vrček sproti v tej mlaki oplah-ne. Kar je nas Slovencev, ki imamo oči povsod, smo skoraj vsi to pivo, pomešane s tevtonskimi slinami, opostili. Ne tako Nemci. Oni slastno uživajo ta miš-maš, čeprav se jim pred nosom opiahnnje vrčke v pominjah. V nemških gostilnah se isto godi, ali na skrivnih prostorih, da svoj ijudje tega ne vidijo. — Meni so se potniki smilili, zato sem se obrnil celo do nekih Nemcev, o kojih sem pričakoval, da imajo kaj čuta do snage. Dosegel nisem ničesar. Še žival se rajši okoplje v čisti vodi nego v mlakuži, naš Nemec pa sili zopet v prvotnost nazaj. — Kdor pride na kolodvor, naj si ogleda tisto posodo z vodo in nikdar več si ne bo naročil tam vrčka piva. Pomije naj pijejo Nemci, za kar jim voščim dober tek!
Svetovne vesti.
—	Pasivna rezistenca uradnikov na Severni železnici je končana,
—	100 dinamitnili patron so našli izletniki v zaprtih škatljah v nekem izsušenem ribniku pri Varaždinn. Začela se je preiskava.
—	Nekaj za naše klerikalce. V neki belgijski vasi so demonstrirali klerikalci ob priliki blagoslovljenja novega „ katoliškega" doma proti na-prednjakom. Ti so se branili in v pretepu je bil jeden naprednjak, oče velike družine, z nožem zaboden. Morilca so vjeli.
Dva trgovska
dobro izurjena v trgovini z drobnim blagom se takoj sprejmeta. Ponudbe na upravništvo »Domovine". 6043-1
Službo išče
kot oskrbnik, šafar, poslovodja itd., t ekonomiji, sadjereji, gozdarstvu, lesni industriji in lesotržstvn vsled mnogoletne prakse popolnoma verziran mož. Vefcč korespondence, knjigovodstva ter obeh deželnih jezikov v govorn in pisavi. — Ponndbe pod »Natančnost" na upravništvo »Domovine".
Sprejme se takoj
moc
proti dobri plači, prednost ima isti, kateri lahko takoj vstopi.
Trgovina los. Druškovič,
Slorenjgradec. «oa 3-1
Absolviran spodnjegimnazijec išče primerno
službo.
Ponudbe pod Abs. sp„ poštno
ležeče, Celje.	5919-2

Kupim vsako množino v ■ 1	1 ■
direktno od producentov, tudi v manjih količinih. — Ponudbe je pošiljati tvrdki:
Ivan Pfeifer
tovarna za milo v Sp. Hudinji pri Celju. m> 1
papirne stroke za Celje in okolico, ki je pri spece-ristih dobro uveden, sprejme proti povzetju Robert Seeger, trgovec na debelo s papirjem v Gradcu.
Za zimsko sezono!
57711-2 Krasne
obleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke y velikanski izbiri.
Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
lfelika zaloga
tu- in inozemskega blaga za naročila po meri.
Izredno nizke cene!
JOSIP HOČEVAR, Celje, Kolodvorska ul. 5.
SVOJI K SVOJIM!
Konečno se je začelo tudi pri nas uveljavljati načelo osamosvojitve na gospodarskem polju. Treba je pa, da se dosledno izvede v vseh . strokah, torej tudi v zavarovalni. In ker je tega upati, išče banka »Slavija" 586 3-2
potovalnih in krajevnih zastopnikov.
Ponudbe sprejema generalni zastop banke „ Slavije" v Ljubljani.
neveste
prstani in druga ženitovanska darila
Rafael Salmič
v »Narodnem domu" y Coljll
Velikanska zaloga ur, prstanov, uha-
J nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov.
Velika delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike	za8toni
Točna postrežba! Nizke cene I
565 11-2
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
iar
MMM
5L
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.
|\	I Edini narodni brivec je
Pozor! B°šti-u,čar
7 Maribora Koroška cesta št. 7, zraven Cirilove tiskarne.
566 3-3
Edina slovenska puškarska tvrdka
m
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva pajnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
216 50-32
najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Odhod iz domačega pristanišča Trsta: CarpatijalO. novembra, Ultonija 17. novembra, Slavonija 1. derembra 1908. — Iz Liverjsola s Lnsitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 14./11., 5./12., 16./1., 6./2., 27./2., 20./3. Mnuretanija dne
2./1., 23.(1., 13./2, 6./3. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andreji Gtitaskis, Ljubljana
Slcmiekov« ulic« it. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega
Ježi« ftnoper), želod, diVji Kostanj, sploh Vse deželne pridete Kupuje
Anton Kolenc V Celju.
Krepak deček
pošteni It starišev z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v uk y trgovino z mešanim blagom in eden trezen
konjski hlapec
starejši, se istotako sprejme pri S&arei&s ©imperšeku, trgovcu v Sevnici ob Savi.
598 3-2
HggSSSSlIS
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in go-
Ispode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko J spadajočč blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—17
Ilustrovani narodni koledar
je ravnokar izšel in je dobiti v
Zvezni tiskarni v Celju.
t)ena: broš. K 1"—, s poštnino vred K 1"20 eleg. vezan K 1 50, s poštnino „ 1'70
okrožnega zdravnika
Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinski dolini, z letno stalno plačo 1640 K.
Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. novembra 1.1.	y
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 15. oktobra 1908.
596 5-3	Načelnik: Fr>. Jas^an.
5®«
Da se ustreže želji tako vinogradnikov kakor tudi vinskih kupcev, upeljala je „ Posojilnica v Vojniku, reg. zadr. z n. zav." vsakolotne vinske sejme. Prvi tak
iii
bo v četrtek, dne 12. novembra 1.1)08.
Na prodaj pride priznano dobro vino iz Črešnjic, Platij, Novak, Dramelj itd. Kupci pridite v obilnem številu!
593 3-2
Posojilnica v Vojniku.
M'

m
lan Hočevar
Glavni trg št. 10 12
Priporoma direktno IrsamvA kila po K 2--, drugih vrst po impertiramo arabsko «5«®® K 2-40, 2-80, 3-20, 3'SS itd.
trikrat na teden L91fn kila po K 2*80, 3-20 isi 4---Fino
svežo praženo	ter okusno italijansko namizno
olje, 5^s°ki°kS!e' Ogrske salame, švi-
_	radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico,
Carski Sil g žveplo, rafijo in Bartelnovo klajnoapno.
ara---------s iiečovsiiškiti jam.
rramog „ ccs«i» vozovih.
Prodaja na drobno in
263 —29 II

- ■■ :;
mmmmmsam

Poslano
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne moram prodajati, res je pa, da so mi popolnoma pobili 3 table z napisi in okua na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno prodaja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.
. Sierme&ki, Celje
Trgovska hiša z manufakturnim blagom na debelo in drobno. —————
Ako potrebujete
si
m
migm
~m
peči vseh
le za
roazeine mline tiskaSnioe, gnojnične sesaike,
psf tudi za šole predpisane in take z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križ® isa drugo v že« iezninarsko stroko spadajoče bšago, kakor tudi nepremočljive vozne m komatne plaiate
■zkuševališču
Savinski iiker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER dolmi, Štajersko.
13 130—118
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Vizitke priporoča Zvezna tiskarna.
IVAN RAVNIKAR, Celje ,
Graška cesta št. 21. j^ita. Sh
Telefon št. 17.
Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami.
Priporoča svojo veliko zalogo kineškega, ruskega in ceylonskega čaja; naravnost importiranega jamajka ruma in konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 183	štirikrat sveže žgane.	34
Nanovo sem vpeljal raznovrstno pecivo za čaj, imperijalski in savinski sir kakor tudi pristne kranjske klobase in vsak dan sveže surovo čajno maslo, sardine, morske postrvi v olju ter razne druge delikatese. Za božične praznike še posebno priporočam razne vrste južnega
sadja in pristno strd. Bogata zaloga stearinskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo soiidno in vestno.
Zavitke priporoča Zvezna tiskarna v Celju.
PO
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron; === rezervnega zaklada. =====
OJILNICA V
v lastni hiši Narodni dom
Posojilnica uraduje ysak dan od 9. do ( 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. = j
L-__J
CELJU
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju.
80 48-40
pt-
rzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Edino narodno kamnoseško
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba.
Stavbena in ametna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del i kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Speeijalna delavnica in
podobarski atelje ca umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :::
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	sss
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;: lavanje napisov v iste. :::


-r
JnžnoštajersKa hranilnica V Celjn
v Narodnem dcimu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestnje po štipi odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko - in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, rastličnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, sknpno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se	79 43.40
ilrinnctn ione Izd hnanilniPD pri fla,a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUollUalllJCrans llllUlIlllllb varovance in zahtevajte pri sodiščih, mnnflČfliDnrbn hnanilninn
===== da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v jUallualUjbPSlUl IirulllllIIlD.


ZVEZNA TRGOVINA V CELJU
ROTOVSKA ULICA ST. 2.
E53 E59
ROTOVSKA ULICA ST. 2.
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnlkov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih
knjig, zavitkov, papirnatih vreč Itd. Itd. ♦ ♦ ♦
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
£§ trgovina s papirjem, pisalnim ga
in risalnim orodjem ase I ^ ... , „
, * 4	I K seziji priporoča:
lastna zaloga 1 Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.
šolskih zvezkov in risank
največja zaloga VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO solidna in točna postrežba.
70 Za Jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje zaloleno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po JV* najnižjih cenah
Karo! Vanič k Celje k Katodni dom