___360 ------ Politične stvari. Govor poslanca Kluna. v XVI. seji deželnega zbora, 20. septembra t. L, o gimnaziji v Kranji. Slavni zbor! Predno se spuščam v meritorično razpravo o predlogu, kateri nam podaja upravni odsek, zdi se mi potrebno očitno zavrniti neki napad na čast posameznih gg. poslancev, kakor tudi na čast slavnega zbora. Nekemu se je zljubilo naše poslance, ki so se potegovali za obstanek kranjske gimnazije, pred svetom grditi z osnovanim natolcevanjem, da so govorili za to le na videz, da bi bili slepili prebivalstvo kranjskega mesta in gorenjskih občin, da pa jim je bilo za obstanek le toliko, kakor za lanski sneg in bi raje imeli drugo gimnazijo v Ljubljani, nego obstanek gimnazije, v Kranji. V svojem in svojih tovarišev imenu, ki so me v to pooblastili, moram to sumničenje tukaj zavračati. Kar smo mi delali in sklepali za obstanek kranjske gimnazije, delali in sklepali smo po svojem najboljšem prepričanji in najboljši zavesti, da je kranjska gimnazija naši deželi in našemu ljudstvu potrebna. V tem prepričanji nas niso omajali ne razlogi, s katerimi je gospod ___ 361 ___ naučni minister opravičeval svojo dotično naredbo, ne puhli ugovori, katere smo lani slišali z one strani te visoke zbornice, ker je gospoda menda pozabila, da je pred 10 leti z nami vred priznala potrebo gimnazije v Kranji. Zelo čudno pa je obnašanje gimnazijskega ravnateljstva kranjskega, katero je hotelo to za nas toliko znamenito vprašanje enkrat za vselej spraviti z dnevnega reda ter je v dopisu z dne 2. aprila t. 1. stavilo slavnemu deželnemu šolskemu svetu predlog, naj koncem tega leta zapre spodnjo gimnazijo v Kranji. K sreči naš deželni šolski svet tega predloga ni priporočal slavnemu ministerstvu, ampak je prosil, naj 3. in 4. razred še letos ostaneta. Sicer pa se ne bi čudil, gospoda moja, da je gospod naučni minister odpravil kranjsko gimnazijo, ampak jako čudno bi bilo, ako bi je ne bil odpravil. Leto za letom so prihajala višjim šolskim oblastim poročila, da so profesorji v Kranji zgolj uboge ničle in duševni revčki, s katerimi si ravnateljstvo nič ne more pomagati; da je silno malo zanesljivih dijaških stanovanj, da stariši v najredkejših slučajih podpirajo prizadevanje šole za vzgojo itd. Kdo bi se pri takih okoliščinah čudil, da je pri vladi obveljala misel, da je kranjska gimnazija najslabša gimnazija v celi Avstriji, in da je gospod minister, misleč nekoliko srednjih šol odpraviti, v prvi vrsti segel po gimnaziji v Kranji. Napravite novo gimnazijo v Ljubljani, pošiljajte taka poročila višji šolski oblasti, kakor so dohajala o gimnaziji kranjski, in kmalu jo doleti enaka osoda, ko je po krivem doletela gimnazijo v Kranji. Ni moja reč, tukaj se potegovati za čast gimnazijskih profesorjev. To pa vendar moram povedati, da so vsi pošteni značaji, da jih je nekaj bilo že prestavljenih na gimnazijo ljubljansko, in vsi strokovnjaki priznavajo, da je bila večina njih tudi spretni profesorji. Enako neosnovana, kakor to natolcevanje, bila sta tudi druga dva razloga, ki sta več ali manj pomogla k razpustu kranjske gimnazije, z^e lani se je v slavnem zboru povdarjalo, in kdor Kranj natanko pozna, bode temu pritrdil, da je dovolj poštenih stanovanj v Kranji, ki bi v slučaji, ako bi se tam napravila viša gimnazija zadostovala tudi za to. Ravno tako vsi dobro vemo, da so naši kmetje silno skrbni za odgojo svojih otrok, in kdor je imel s šolo opraviti, je sam skušal, kako so hodili stariši povpraševat po učenji in obnašanji svojih otrok, in kako hitro je pomogla očetova ali materina beseda. Gorenjski kmetje od te splošne lastnosti naših kmetovalcev ne delajo izjeme. Ugoden vspeh učencev izstopivših iz kranjske gimnazije nam priča, da stariši svojih otrok ne odgojujejo tako brezskrbno, kakor bi se sploh mislilo. Ako disciplina na kranjski gimnaziji ni bila hvalevredna, kakor bi se pričakovalo, tičijo vzroki drugod in ne pri stariših in v stanovališčih. Znano je v Kranji, da je nastal prepir med šolsko in cerkveno oblastjo zaradi verskih vaj; o tem se je govorilo po celem Kranji in je gotovo tudi vplivalo na disciplino teh učencev. Neki učenec je pljunil za svojim veroučiteljem samim, ne da bi se mu bilo to za zlo štelo tam, kjer imajo čuvati nad disciplino, čemu tudi, ab ovo----------. Tudi se mi je pripovedovalo, da seje profesorjem, ki so zvedeli za kaznovanja vredne prestopke, očitala malovredna de-nuncijacija. Pri takih razlogih se ni čuditi, da je bila disciplina malo vredna, čuditi se pa moram, da se je krivda dajala starišem in sorodnikom ter tistim prebivalcem v Kranji, ki so imeli dijake na stanovanji. V prepričanji, da je kranjska gimnazija za našo deželo potrebna, nas še bolje potrjuje izkaz letošnjih učencev na gimnaziji ljubljanski. Dasiravno se je pri sprejemu jako strogo ravnalo, in 24 manj zmožnih odpravilo, šteje prvi razred 241 učencev, to je 55 več, kot pričetkom preteklega šolskega leta. Ako te prištejemo onim, ki so v Kranji ostali, bilo bi to zadosti za dobro obiskovano kranjsko spodnjo gimnazijo in ljubljanski gimnaziji še bi ostalo toliko, kolikor zadostuje za gornjo gimnazijo. Očividno je torej kranjska gimnazija vplivala na število učencev ljubljanske gimnazije, brez ozira na to, da se je pomnožilo tudi število učencev na realki, kjer je letos v prvem razredu 115 učencev, to je 32 več kakor prejšnja leta. Ljubljanska gimnazija je vsled na novo doraslega števila tako velikanska, da se ne more primerjati nobeni drugi gimnaziji v celi Avstriji; šteje sedaj 21 razredov, ker prva šola ima 4, druga, tretja in četrta po 3, peta do osme pa po 2 razreda, in profesorjev ima toliko, kakor naš slavni zbor udov, namreč 37. Gospod minister je izprevidel, da ljubljanska gimnazija ne bode mogla zadostovati učencem, ki hočejo prestopiti v srednje šole, on obeta vsled tega potem obrtne šole, in drugo kar še potrebujemo. Potem bi število tako narastlo, da ne bi bilo v nobeni pravi primeri z drugim prebivalstvom ljubljanskega mesta. In ker se zlasti dijaki višjih šol ne dajo v škatljicah hraniti, utegne se pri jako vskipečem značaji naših mladenčev kaj lahko pripetiti, da se mladi ljudje začno brigati za reči, za katere se ne smejo brigati, in prično marsikaj, kar ima zanje slabe nasledke, katere šole prepozno čutijo. Ravno zato so manjši kraji nekoliko pripravniši za srednje šole, ker ni toliko zapeljivih prilik, kjer politično strankarstvo, kakor se ravno glede Kranja omenja v že prej omenjenih poročilih, ni tako napeto in narodni prepir učence tem manje od-vračuje od učenja, ker jim tako lahko ne pridejo v roke politični ščuvalni listi — na katere liste se misli ali na nemške, ali na slovenske, tega vam ne morem povedati, pa to vsak med vami lahko ugane. Še iz drugih ozirov ne bode lahko, kakor misl gospod minister, napraviti v Ljubljani drugo gimnazijo Sedanje gimnazijsko poslopje ne zadostuje; nekateri ------ 362----- razredi so v prostorih, ki bi bili primernejši za vlažne kleti, nego za šolske sobe in ne zadostujejo ne zdravstvenim, ne šolskim zahtevam. Pa tudi, ko bi zadostovali, bilo bi težko drug zavod spraviti pod isto streho. Kdor se spominja še časov, ko sta bili gimnazija in realka pod isto streho, ve, koliko je bilo prepirov in ravsa med učenci, in vodstvo je težko vzdrževalo red, in zato se zmiraj uresničuje neki star pregovor; dva petelina na enem kupu ne storita dobro". (Smeh.) Treba bode, ako se v Ljubljani napravi nova gimnazija, misliti na to, da se preskrbi novo poslopje, to pa ne bode le malo stalo; za dovolitev novega zidanja treba bode privolitve državnega zbora in zatorej sem se jaz v lanskem zasedanji usojal slavnemu zboru priporočati, naj raje pri ministerstvu zahteva obstanek kranjske gimnazije, kar bi bilo za državne finance mnogo bolje, nego v Ljubljani napravljati novo gimnazijo. In jaz mislim, da boie visoki državni zbor, pre-tresujoč mojo resolucijo, gotovo tudi gledal na denarno stran in morda ravno iz teh razlogov podpiral naše težnje in ministerstvu priporočal, naj .iaje pusti kranjsko spodnjo gimnazijo, nego napravi v Ljubljani novo; in to bode tem raje storil, ako vidi, da stem ne ustreza le državnim financam, temveč tudi želji našega ljudstva in potrebam naše dežele. Zato prosim, gospoda, da sprejmete predlog, kakor vam ga je stavil upravni odsek.