Književnost in umetnost. Mednarodni Jezik in Slorenci. Bilo bi odveč v današnji dobi tako razvitega in še vedno bolj rastočega mednarodnega prometa in vedno se množečih mednarodnih stikov in kongresov posebe poudarjati in dokazovati silno potrebo po mednarodnem pomožnem jeziku. Že pred 200 leti, ko še vendar ni bilo dane predloge in danih pogojev, je prišel veliki filozof Leibniz na idejo mednarodnega jezika, ki od tedaj ni več zaspala. Bazni geniji in slovničarji so izkušali to idejo udejstriti, t. j. ustvariti take svetovne jezike. Večina teh je ostala le na papirju, zakaj bili so ustrarjeni ali na podlagi številk, ali iz oekaterih znanih ali le izmišljenih zlogov sestavljeni in zavoljo tega za občevanje nerabni. Pozneje so izrajali tud. načrte na podlagi Iatinščine in narodnih je1 _ikov. Tu omenjam, da je Slovenec Majar hotel pred kakimi 50 leti uvesti vseslovanski jezik, ki ga pa Slovani v svoji znani složnosti niso sprejeli. Približno pred 30 leti je pa zaslovel Volaptlk kot svetovni jezik. Izumil ga je bil duhovnik Schteyer na podlagi angleščine, a iztrebil je oziraje se pri tem ua kitajski narod, vse glasnike _r" iz besedi in tako korapliciral alovnico, da so Jse tega jezika celo Angleži težko priučili. Ko je ta jezik zaradi svojih hib propadel, je stopil na plan Esperanto, ki ga je izumil ruski zdravnik dr. Zamenhof, Esperanto temelji na principu največje mednarodnosti, to je, besedni zaklad je takšen, da ga ima že največje število Evropejcev. Slovnica njegova je jako enostavna, a le žal, da je besedni zaklad omejen na kakih 950 korenov. Navzlic temu g& je 1. 1900. povodom kongresa -učenjakov modroslovcev v ta namen izvoljena komisija potrdila kot za mednarodni promet in za znanstvene uamene najbolj prikladaega izmed drugih predloženih načrtov, a s tem pogojem, da se malo popravi, t. j. olajša slovnica in pisava ter se mu doda, kar mu manjka, [osobito teč mednarodnih korenov in nekaj jako važnih tvorilnih pripon. '* A ker Zamenhof predlagane mu reforme _i hotel izvršiti, češ, da bodo rodile neslogo in skismo; je šla komisija saraa na delo tcr preustrojila Esperanto na podlagi, oziroma s pomočjo drugih predloženih tozadevnih (jezikovnih načrtov. In ta popravljeni Esperanto ali Ido se je v kratki dobi 17» leta toliko razširil kot Esperanto v 15 letih. Ido ima idealno enostavno slovnico, Jje jako miloglasen in lahko govorljiv. Vsak količkaj izobražen človek se ga — da ne pretiravam! — v besedi in pisavi rpriuči v 100 (reci sto!) urah. Kdor se ga priuči, ima že dandanes korist od njega, če že _e materialno, pa intelektualno, zakaj z njim se nam pojasni marsikatera tujka, ki si je, kdor ne pozna romanskih jezikov, ne more dodobra raztolmačiti. Tudi se z njega pomočjo že more nekaj porazumeti s kakim izobraženim Lahom, kar se mi je že v kratkem dvakrat pripetilo. A za nas Slovence kakor sploh za vsak mali in tlačen narodič bi bilo še zavolj druge koristi priporocljivo, da bi se vsaj nekateri iz¦obraženci priučili temu oficialno potrjenemu svetovnemu jeziku. Pot bi nam bil na ta na•čin odprt do drngih narodoT in posrednje tudi do drugojezičnih listov, koder bi se po posredovanju kakega znancaidanca od časa do časa objavil kak članek, tičoč se naše prosvete ali pa uaših prežalostnih politiških razmerah, s ¦_imer bi si pridobili gotovo simpatij, kar bi nam morda prilično tudi drugače moglo hasniti. Kdor želi zastran omenjenega mednarodmega jezika kakega pojasnila, mu radevoljno ustreže J. K o v a č i 6 , nadučitelj pri Sv. Vidu ,pod Juno, Koroško. Zvonček objavlja v zadnji letošnji šteTilki to izbrano vsebino: 1. Pripovedka. Jos. T a n d o t. Pesem. — 2. Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. P e s e k. Povest. — 3. Koristen svet. Fr. E o j e c. Pesem. — 4. Slabi časi. Podoba v barvi. — 5. Naš Ludko. Ivo Trošt. Povest. — 6. Bela astra. D už a n a. Bajka. — 7. Junak iz Libnrnije. I v o T r o š t. Povest s podobo. — 8. Vi pravite.. . Jos. Vandot. Pesem. — 9. Končev Jožek in čmrli. J. P—n. Poves. — 10. Ledene rože. Bogumil Gorenjko. Pesem. — 11. ¦Olej, Juri študira naprej! Kaj novega spet nam povej! Podoba v barvi. — 12. V spominsko -Djigo. Jos. Vandot. Pesem. — 13. StarŁkova zimska.Bogumil Gorenjko. Pesem. — 14. Modri Matiček. Fran Košir. Povest. — 15. Siničke. Bogumil Gorenjko. Pesem. — 16. Pouk in zabava. Senčna podoba. — Usmilite se ptičic ! — Ura za slepce, — Zrcalo za želodec. — Najglobokeji rov pod zemljo. — Veter. I v. K i f e rle. Uglasbena pesem. — Eešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — Ob sklepu desetega letnika. — Uredništvo in upravništvo pišeta ob sklepu desetega letnika: -Zvonček", ki se je slovenski mladini tako priljubil, zaključuje z današnjo številko svoj deseti letnik. Ne pretiravamo ntč, ako trdimo, da smo se prvo desetletje resno trndili, da ustvarirao slovenski mladini list, ki naj bi bil v vsakem pogledu čim popolnejši. Vkoliko se nam je to ob danih razmerah posrečilo, naj sodijo naši bralci in uaročniki! -Zvonček" se pripravlja sedaj, da stopi y drugo desetletje svojega obstanka. Ob tej priliki se obraea prftdvsem do svojih. dosedanjih prijateljev in naročnikov z vljudno prošnjo, naj _iu pridobe čimveč novih plačujočih naročnikov. Ne stalo bi nikogar mnogo truda, ako priporoči v krogu svojih znancev in prijateljev naš list. Z malo požrtrovalnostjo se lahko zgodi, _a pridobi našemu ltstu vsak dosedanjih naročnikov vsaj enega novega naročnika. Tako bi «e našemu listu utrdila in okrepila njega gmotna podlaga, da bi lahko v drugem desetletju napredoval po vsebini in obliki. »Zvonček" prosi vse dosedanje svoje sotrudnike, naj mu ostanejo zvesti tudi nadalje. Naj obenem poskrbe, da se pomnoži število naših sotrudnikov. Vsakomur stoji pred očmi resnica, da je delo, ki ga storimo v korist mladini, najplemenitejše in najuspešnejše! .Zvonček" obljublja, da bo tudi v prihodnjem letu zvesto in natančno izvrševal svojo nalogo: zabaval, učil in vzgajal bo slovensko mladino z besedo in podobo. Slovenci smo tibožen narod. Svojih otrok ne moremo obla- godarjati z denarjem, zato pa moramo skrbeti, da jim obogatimo duha z vedo in oplemenitimo srce s krepostmi. To je bogastvo, večje od zlata. .ZTonček" prosi, naj se mu takoj prijavijo novi naročniki, da nam bo mogoče natisniti dovolj izvodov pr?e številke prihodnjega letnika. — Storimo vsi svojo dolžnost, pa bo dobro za naš list in za tiste, ki jim je namenjen!— Uvažujte te besede in ravnajte se po njih!