Tečaj L
Izhaja dvakrat na mesec.
Velja celoletno 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr., za četrt leta 80 kr. Posamezni listi se prodajajo po 12 kr. — Dopisi naj se frankujejo. — Rokopisi se ne vračajo. — Vredništvo in opravni*tvo je v Ljubljani na glavnem trgu št. 12 v I. nadstropji.
Oosp. vitez Kaltenegger
je c. k. finančni prokura-tor in ustavoverec par ex-cellence. Prvo, namreč pro-kurator je postal vsled cesarske, strugo — k čemur spada tudi mestni zastop in poslanstvo — vsled Dežma-nove milosti. Tretja imenitna in posebno dobro-dejna lastnost njegova pa je, daje bogatega Pongraca svak, česa — Pongracevega bogastva namreč — pa on čisto nič ni kriv.
Po rodu je Nemec, po značaji pa konstitucijonalen govornik. Njegovi govori se odlikujejo s tem, da se vlečejo kakor kurja čreva, glas pa ima tako tenak, da se komaj tri pedi daleč sliši — pa ravno to je sreča za poslušalce , kajti zanimivega itak ne pove ničesa, vsaka druga beseda pa je „Ver-fassung", ktero besedo je lani v enem samem govoru nad 50krat rabil.
Nemčurji mu spodtikajo,
humoristično-satiričen list.
da je jako bistroumen, izvrsten pravnik i. t. d. — pa v javnosti tega še nikdar
zbor in Kaltenegger kaj poroča, se posluži lepe navade, da jako poetično glavo rokama podpre in kedar kaki list obrne, vsigdar prst (kazalec) oblizne, kar je neki pikantno in jako „appetit-lich".
Udeležil se je tudi znanega „Parteitaga", večkrat že govoril v steklenem salonu v kazini, bil je med nemčurskimi deklaranti, zadnji čas „per nefas" v deželnem zboru, iz kterega bo menda pri prihodnjem zasedanji srečno odstranjen.
To so glavne zanimivosti o njem, da nam jih ni več znanih, ni naša krivda. Sicer mu pa želimo, da bi še dolgo ostal, kar je, namreč „Gfrettbruder".
v Sršeni".
(glej sicer spakedrr o podobo)
Birokratišk cinizem.
Ljubljansk odvetnik dr. M ... se pelje nekega dne v Kamnik, da bi se prepričal, bi li kazalo ondi imeti uradne dneve (Amtstage). V ta namen gre k ondotnemu c. k. okrajnemu sodniku Elsner-ju ter ga praša za do-tično mnenje in poudarja, da v Kamniku ni nobenega odvetnika, da se drugod uradni dnevi dobro splačajo in d t. se prebivalcem mnogo potov prihrani. Gosp. Elsner pa pravi: „Ja \visseu Sie, bei uns ist sckon der Kon-schegg, der macbt alles und wir verstehen uns ganz gut Er liat das unbedingte Vertrauen."
„„Kdo pa je ta Konšek, praša dr. M . . . ?""
„Der Konscbegg war hier 10 Jalire Bezirksvorstand und hat, wie gesagt, das unbedingte Vertrauen."
„„Aber, ieh bitte, anderwarts nennt man dies Win-kelschreiberei!""
„Freilich, aber der Konscbegg bat einmal das unbedingte Vertrauen, was wollen Sie machen?" konča Elsner.
Tako podpira c. k. okrajni sodnik Elsner zakotnega pisača Konscbegga, kar občinstvu nikdar na korist biti ne more, kajti zakotni pisači več računijo, nego odvetniki, vrli tega pa je njih delo sploh malovredno, kar je pa še najslabeje, popolnem nepostavno.
Zahtevamo tedaj odločno od gosp. Elsner-ja, da se bo držal postave in ne bo več potulie dajal nobenemu zakotnemu pisaču in tudi Konsehegg-u ne, če bi tudi imel „unbedingtes Vertrauen", ktero zaupanje se pa v slovenščino prestavljeno le pravi: p o tu h a c. kr. okrajnega sodnika in uradnikov sploh.
€rosj)od Anton Heinricli
aus Liebenthal je c. kr. profesor na gimnaziji v Ljubljani in to je njegova najboljša lastnost. Ko še ni imel te dobre lastnosti, to se pravi, ku je bil So sujjlont, jo mu rižil neko pesem, ktero je krstil „die Schlacht bei Novara." Neki porednež je o tej pesmi, posvečenej rajnemu Ra-decky-mu rekel:
„Wilre Radecky nieht gestorben an Alterschwache und Gicht,
So gewiss an Professor Heinrich's Heldengedicht!"
Pozneje je v „Vodnid-Album" zagrešil tri pesmi, v kterih je pel hvalo Kranskej, kar ga pa ni zadržavalo čež nekaj let izreči, ka je Kranjska, „ein Schvveineland," kteri izrek pa zbog tega nekoliko svoje hudobnosti izgubi, ker gosp. Heinrich sam prav rad v Kranjskej prebiva.
Zadnji čas pa se je ta mož, ki bi a tout prix bil rad imeniten in slovit, vrgel na etimologijo, ter svoje eti-mologične smeti stavi na ogled v predelih ,.Laibacherice." V nekem takem sestavku z nečuveno predrznostjo trdi, da ime „Ljubljana" ni pravilno, ampak „Blana," češ, da mi Slovenci le zarad lepšega ali za kratek Čas rabimo predstavek „Lju." Ta etimologija je ravno taka, kakor če bi kdo trdil, da se mora mesto slova „Pantalon" le izgovarjati „Anton" i. t. d.
Kot učitelj na gimnaziji čestokrat zajaše politiko, spravi se zdaj na Slovence, zdaj na Slovane sploh, vmes nad Francoze, slednjič na slovenske poslance, ktere počasti epitetom „Crnuhen." Slovenskim dijakom pa pravi, kedar je posebno dobre volje, „Strohkopfe." Iz tega se že jasno vidi, da je prof. Heinrich jako uljuden in dvorljiv. Pa pred kratkim se je še posebno obnesel. Pozabil je bil namreč na katedru knjigo, ktera je bila po vsem podobna logaritmom druzega profesorja, kteri slednji jo je iz pomote, misleč da je njegova, vzel seboj. Ko prof. Heinrich knjigo pogreša, se neizmerno razsrdi nad dijaki, imenuje celi razred „tatove", ter grozi, da jih bo razglasil po vseh časnikih, da zve „ganz Deutschland," kakove „šufte" ima ljubljanska gimnazija.
Prvo uro po tem prigodku se je omenjena knjiga pri Heinrichovem kolegi našla in mi objavljamo to prigodbo,
da bo, če ne Nemčija, vsaj Slovenija vedela, kako olikane učitelje ima v Ljubljani.
Gospodu Tomažič-u v Ipavi.
(Napev kakor: „Sem rajtal študirat".)
Sem rajtal žvižgati In biti gospod, Je ljudstvo branilo: „Le beži od tod!"
Pa če si rajtal žvižgati In delat' Škandal, Pa bi ne hodil v društvo In doma bi ostal.
Sprehaja se kmet nedeljsko popoldne med svojimi njivima in opazuje, kako žito zori. Kar zagleda, kako se nepovabljeni vrabci veselo čivkaje gostijo na njegovej pšenici. Ves srdit pobere kamen in ga vrže za vrabci rekoč: „Pojdeš, ti prekleta žival, hudičeva!"
Gospod fajmošter ravno tako kakor kmet se spreha-jaje začujejo te besede in posvare kmeta rekoč: „Ne kolni vrabca,vkaj ne veš, da je božja stvar?"
„Ce je božja stvar, zavrne kmet, naj ga pa bog na svojej njivi pase!"
V nekem mestu na Kranjskem so svirali v neki go-stilnici ciganje in bil je vesel direndaj. Nazoči častnik, Slovenec po rodu, se obrne do znanega slovenskega profesorja ter ga zabavljivo praša, so li ciganje tudi Slovenci? A ta mu hladnokrvno odgovori: „ Ciganje niso ravno Slovenci, pa marsikteri Slovenec je — cigan!"
Osem blagrov.
1.	Blagor mu, kdor nema svojih lastnih misli, ker drugi zanj mislijo.
2.	Blagor mu, kdor se drži načela: „jurare in verba magistri", ker mu službe gotovo ne odidejo.
3.	Blagor mu, kdor je že kdaj svoboddo pokusil, ker je nam Slovencem treba ni.
4.	Blagor mu, kdor ni ljubljanski porotnik, ker mu ni treba poslušati dolgočasna razlaganja predsednika Lušina-a.
5.	Blagor mu, kdor se b r e z p 1 a č n o za tajnika „Matice" ponudi, ker potem gotovo plačo dobi.
6.	Blagor mu, kdor je bil že kdaj v ljubljansko „Feuer-welir" vpisan, ker se potem brez dvoma vzame v deželno službo.
7.	Blagor vsem tistim, ki so ustavovernega duha, ker njih je — nemško cesarstvo.
8.	Blagor mu, kdor je že na „Sršene" naročen, ker se mu več treba ni.
JfMnenje o drugi seji des. zbora kranjskega.
„Sed non erat his locus!"
Mlad dečko hodi bos po vodi. Oče, zagledavši ga, ga posvari rekoč: „Hinko, nikar po vodi ne hodi, boš kašljal!" — A dečko brzo zavrne: „Saj vrat ni moker, noge pa ne kašljajo."
Muzealna diploma
in
kustozoT Jezik.
Gospod župnik Zalokar in Dežman sploh nikoli nista bila „ debela prijatelja," ker je le Zalokar debel, Dežman pa suh, a toliko prijaznosti je bilo vendar med njima, da sta se na ulici pozdravljala.
Sedaj je tudi to minulo.
Kako, Vam v kratkem povem. Gosp. Dežman namreč pošle nekega lepega dne svojega slugo k gosp. Zalo-karju. naj plača letni muzealni donesek. Gospod Zalokar pa odpre neko shrambo, izvleče iz nje svojo muzealno diplomo ter jo poda slugi rekoč, naj jo nese Dežmanu s tem, da on (Z^okar) neče dalje biti ud muzeja; „ker nas Dežman tako opravlja v „Tagblatt-u", nočemo nič imeti opravkov ž njim." Sluga je doma menda vse na tanko povedal. Kajti ko gre drugo jutro gospod Zalokar k sv. Petru maševat in koraka po Poljanah, začuje za seboj znani naravoslovski „trab" Dežmanov.
In res, Dežman ga kmalo dohiti, gre tebi nič — meni nič memo njega, ko ga je pa kake tri do štiri korake prehitel, se (Dežman) obrne in pokaže Zalokarju — jezik. Gospod Zalokar je zbog te nenavadne prikazni skoro odrevenel in še dan denes premišljuje, je-li gospod Dežman ravnal samo kot razžaljeni kustos ali pa kot mestni župan.
Naj bode ta istinita dogodba našim bralcem v poduk in kratek čas.
Doxatovka v Postojni
je, kakor znano, rekla, da ko bi nemški ne znala, bi bila bolj neumna nego krava. Za koliko je njena namet vslerl znanja C?) namsu^g,™ jeziKa poskočila, tega sicer ni povedala, navejeni izrek tudi le za njeno nesramnost priča, vendar je toliko gotovo, da jej je ipavska „Feuerwehr" zbog tega izreka poslala zaupnico. Posvetovali so se možiceljni, kako bi to reč prav sijajno zvršili. Najbolj zvita buča nasvetuje „Korrespondenzkarte." Nekteri temu ugovarjajo, češ, da ni dovolj dostojno. Naposled spravijo vkup 5 beri: pet soldov av. veljave in pošljejo pismo v kterem se Doxatovki za izrek zahvaljujo, po načelu „Similio simili gaudet."
Nastaja pa vprašanje: Kaj, ko bi kteri izmed ipavske „Feuerwehr" tudi nemškega jezika zmožen ne bil? Ali bo potem Doxatovki še hvaležen za njeni izrek? U. A. W. G.
Pozor! Pozor!
{Dalje.)
V denašnjem oddelku se kažejo naslednje čudovite
reči:
1)	Cel „Witz" iz Novic, v podobi besede „poštirkan" odbor (verstarkter Landesausschuss).
2)	Mlin, na kterega bi nemčurji radi napeljali ustavo-verno vodo.
3)	Oslovska čeljust, kteroj je Samson Fiiistre (žalibože, da ne ljubljanskih!) pobil.
4)	Polovica plajšča, ktero je sv. Martin beraču podaril.
5)	Podoba gospoda J u rj a Savaschnigg-a, ko pride ob 11 uri po noči navzet vinskega dulia pred svojo hišo in ne more vrat odpreti. (Jako šaljivo!)
6)	Zasluge deželnega glavarja grof-a Auersperg-a za Kranjsko. (Do zdaj še nikjer videne!)
7)	Glas vpijočega v slovenskej puščavi.
8)	Skladnica papirja, ki se je popisala zarad Riester-jevega pesa.

„Izv. telegrami „Sršenom."
i Izlpave: Dr. Spazzapan je kot ud tukajšnje „Feuer-wehr" ravnokar vložil prošnjo, da sme svoje ime primerno premeniti, namreč v: dr. Spazzacamin.
Iz Ljubljane: Deželni odbor je ravnokar enega razpisanih primarijatov na ljubljanski bolnišnici oddal dr. Vošnjaku.
Iz Postojne: Gospa Doxat-ova je dobila za svoj znani izrek iz Nemčije nov red „kisle repe z babjimi jeziki."
— Dr. Deu še vedno upa, da bode za poslanca izvoljen.
Iz Kranja: Denes prišlo od ministerstva iz Dunaja pra-šanje, zakaj slavnoznani in veleučeni gosp. Dolenc ne kandidira. Odgovor je bil plačan. Dolenc je sra-možljivo odgovoril: Moj čas še ni prišel."
Iz Ljubljane: En fundamentalni člen snubi zedinjeno Slovenijo. Luka Svetec je prihitel iz Idrije, da o ženitni pogodbi napravi notarsko pismo. Honorar bo baje državno poslanstvo in nova parovka.
Izreki slavnih možakov.
Dež. predsednik pl. VVurzbach: „Sa samirkatje, da se men ne pische: Vi pa Vam, Jest sem slachtna kri, pa ne kmet, na spoznam te slovaske voslarije; jest nisem Slovak sem Austrianski schlachtenz tok je men sa pisat: Oni pa ne Vi, tu režem enkrat sa uselei." (Dne 24. decembra 1870,)
C. kr. okrajni glavar Fladung v Kočevji (izvleče iz žepa knjigo z napisom: „Neuestes Komplimentirbuch fiir k. k. Bezirkshauptleute und solche, die es noch werden vvollen" ter roni+ira.) „Wor liat da« Maul aufgemaciit ? Halten Sie 's Maul!"
Poslanec Kromer (v dež. zboru): .,Das sind lauter national-klerikale Leithammel"!
Neki odbornik društva Slovenije: „Dr. Mencinger ja ne more biti kandidat, on je ja Štajerc!"
Horak: Hatt ich in Reichsrath auch geholten Red, ale hobme gbabte Instruction, dass solite reden nur aner Anziger, sunste liatt ich auch geholten Eed!
Glas izmed občinstva: „Se tega nam je manjkalo.
Kaj je največa hitrost?
Če kdo iz tretjega nadstropja vrže jabelko na ulico in potem tako hitro po stopnicah teče, da ga zdolaj že v usta vjame.
Jean Jacque Rousseau je v svojem slovitem „con-tract social" rekel, da ko bi prišelrod samih bogov na zemljo, bi se republikanski vladali, ker je to najboljša državna oblika.
Podpisani prosijo tedaj vsa usmiljena srca, da jim blagovoljno naznanijo način, kterim bi se mogli premeniti v take bogove.
Evropski Narodi.
Narodna.
(Zapisana na ljubljanskem rotovžu.)
Mladi Micki prstan zlat, Stari babi štrik na vrat!
Slvitev.
Me začel je nos srbeti, Ko sem ravno šel na dom. To gotovo kaj pomeni, Se nocoj jezil se bom.
Ko pa tako premišljujem In ne pazim pred seboj, Se nad kamenom spodtaknem, Nos oblit je — krvijoj!
Matematična vprašanja.
Ce gospod Obreza na Vrhniki že 24 let ni naredil občinskega račtma, po čim prodaja ondotni c. kr. okrajni sodnik Mule j suhe češplje?
Ce je iz deželnega muzeja k sv. Petru deset minut hoda,^kako dolg je Dežmanov jezik?
Ce gosp. deželni predsednik pl. Wurzbach uradnikom le po eno svečo na enkrat zaupa, po čim je tedaj petrolej, kterim mesto plina vežo razsvitluje?
Če „Novice" o dr. Poklukarji toliko vrst napišejo, kolikor besed je govoril, nasproti pa dva govora dr. Z a r-nika^izpuste, kolika je tedaj njih objektivnost?
Ce kdo za misijon v Afriki podari pet goldinarjev, koliko^ bi moral dati za narodne namene ?
Ce so ljubljanski gospod škof iz Dunaja seboj pripeljali 76 centov knjig, zakaj volijo v štajerskem veleposestvu Carneri-ja in Lohninger-a?
J anko. Stanko.
Janko.
Stanko. Janko.
He brate kam hitiš?
T „Feuerwetir" ISC lil C J m	kw oo noktovo
deželne službe razpisane, in — pa saj veš — potem mi ne more spodleteti. Hm, hm! Apropos, si že čul da je tudi major Schusters ud odbora za olepšavanje ljubljanskega mesta?
Ne, pa kaj je ta mož za olepšavanje že storil ? I kaj še tega ne veš? Parovko je sebi na glavo nataknil, ali ni to olepšanja dovolj?
Stanko. Da, da! (Odide.)
Mirko. Marko. Mirko.
Marko. Mirko.
E brate, ravno prav, da te dobim? Kaj je?
Povej mi, kdo ima v Ljubljani največ dela, največ poslov?
I kdo? vsaj Saferjev Dolfi ne? Kaj še! Veš kdo? Pa saj ne uganeš, zato Ti pa povem in dokažem prav po Svetecevo: Največ poslov v Ljubljani ima čitalnični tajnik, kajti prvič: Ni utegnil priti k občnemu shodu čitalnice. Drugič: Ni imel časa, da bi bil izračunil, koliko besed in veselic je bilo 1. 1871 v čitalnici. Tretjič: Ni utegnil prešteti novce, kteri so se darovali pogorelim Viž-marcem, zbog tega tudi zneska povedati ni mogel.
Marko. Lejte si no, kdo bi si bil mislil? In pri vsem tem vendar tako natanjčen!!! Servus! (Odide.)
ZastaTica.
Štirje so, štirje bodo, mnogo jih želi biti, pa vendar prav za prav do zdaj še nobeden ni. Kaj je to? —
•piufiujoq p[8uvpLqnfi vu iCivmtuj
Čuden napis na grobu.
Na nekem pokopališči na Kranjskem se bere naslednji napis:
„Tukaj počivata Juri in Janez Janša, prvi je umrl, drugi je pa utonil."
Profesor Konscbegg je zadnjič šetaje po „Zvezdi" svojemu kolegi rekel: „N. N. ist ein langer, aber kein grosser Mann!" Ko bi se te krilate besede obrnile na gosp. profesorja Konschegga, bi se moralo reči: „Pro-fesšor Konschegg ist ein kurzer, aber viel zu langer Mann — am Gymnasium!"
Umirajoči vojak/)
Smrtno ranjen na bojišči
Mlad sloni junak,
Onemogla leva roka
Izpusti barjak.
Desna meča več ne zmore,
Truplo pade — znak,
Rano rokama pritisne
In šepeče tak':
„Teci teci, duša moja
Teci, teci, vroča kri!
Truden sem živenja, boja,
Krute truden sužnjosti!
Boje bili smo krvave
Za trinoški nam barjak,
V zemljo idemo brez slave,
Nad domovjem pa je mrak!
Oh, domovje mrak gost krije
T?nWi7Q in nevednosti,
Nikdar sreče žark ne sije,
Prave nij zavednosti!
Teci, teci, duša moja,
Teci, teci vroča kri!
Da vsaj zadnja kaplja tvoja
Se spomin mi uduši!
Da me misel več ne muči,
Kako sem se bojeval,
Kako sam v lastni kuČi
Spone narodu koval!
Konec čutim — duh otttaka —
Skoro gasne luč sveta.
Naj moj dom rodi junaka,
Ki mu srečo, prostost da!"
Noč je zemljo pogrnila Junak smrtno spanje spi. Oj, da taka bi čutila Vsi živeči gojili!
*) Iz prijateljske roke smo prejeli 6 pesem, ktere dasi niso dovršene, vendar zaporedoma priobčimo, ker mislimo, da utegnejo vsaj nekterim čitateljem biti po godu. Vredn.
JListnica vvetlnVštva.
Gosp. A. K—č v N. Hvala. Prosimo nadaljevanja. — G. F. S. Pri najboljšej volji ne moremo Vašega poslanega tiskati, ker ima le namen, osebno jezo ohladiti. — Gosp. M. A. Prihodnjič. — Gosp. P. K. Vaša naročnina, kakor sploh vsaeoga naročnika se računi od novega leta (1872) naprej.
P. n. gg. naročnike, kteri so naročnino še na dolg, prosimo, da svojo dolžnost skoro poravnajo, sicer jim ne bodeiuo več lista
pošiljali.
.Sršeni."
Odgovorni vrednik in založnik Ivan Železnikar.
Natisnil F. Skaza in drugi v Mariboru.