—   182   -
Novičar iz mnogih krajev.
Cesar, komaj demii pridši, se bojo berž v Varšavo podali k ruskimu čaru, kamor jih bojo minister-stva predsednik knez Švarcenberg, grof Griine, in ru-sovski poslanec spremili. V tem shodu se bo neki sklenilo, kaj se ima zastran razpartij med Heskim knezam in ljudstvam, in sploh zastran nemških zadev početi. Naša in Pruska vlada še v vsih teh rečeh niste edinih misel; vunder je verjetniši, de se boste prijazno zedi-nile, kakor v vojsko spustile; obema manjka tudi denarja za to. — Še zmirej se veliko govori in piše od tistih bukev, ki jih je nek major, Babarscv po imenu, na Dunaji na svitlo dal, in v kterih za nar veči nesrečo spozna, de so nam cesar vstavno vlado dali! wNar nevarnisi beseda v vstavi pa — pravi ta rakovec—je ra vnopravnos t narodov; možgane tistiga moža (ministra Štadiona}, v kterih se je ta beseda rodila, so zmešane — ali ni to znamnje Božje ?tf — Le satan peklenski zamore tako govoriti, — zato je pa tudi le en glas zoper hudobnost tega pisavca, kteri želi, de bi se Av-strii vstava nazaj vzela in deržava v strašno brezno pre-kucij pahnila! Cesar sami so ukazali, de ima ta prekucnež bliŽDJo cesarsko službo zapustiti, in izdane bukve so prepovedane. V tem ravnanju vidimo očitno, de se nam ni obvzetja vstave bati. Tudi armada je silno nejevoljna zoper tega pisavca. De bi la kmalo deželni in der-žavni zbor imeli!