268. številka.
Ljubljana, v torek 23. novembra.
XIX. leto, 1886
Uhaja vsak dHn iteirr, izimli nedelje in prazinke, ter velja po posti prejeman za avstriJ8ko-o{»erak«i dež-Je M v*o leto 15 ?<ln.., *a pol leta 8 tfld., za četrt leta 4 gld.t uden mesec 1 g\d. 40 kr. — Za Ljubljano bre>, pošiljanja na dom za • s«- leto 18 »rid., za d« trt leta 3 gld. :}* » kr. za y den roeste. 1 «ld   10 ttr. Za pošiljanje na dom računa se
10 kr. za nu-sec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, katmr poštnin* znaša. Za oznanila plačuje |« od čutiristupne petit-\rste po ii kr., če s«- ofeuanil" iedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvuKrat, in po 4 kr. --e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvule fraukirati. —   Rokopisi s.  ne vračajo. Uredništvo in u p r a vn i št v o je v Rndoita Kirrusa hn'i,   Gled.iiiSki atolo«'". U p r a v n i h f v    naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reMaii.acue, oznanit*, t. j. v«e >e.';.amigtr;ttivne m*v:*.ri.
po
Iz Rusije.
6. novembra st. st. (Izv. dop.) Dobri naši prijatelji vselej skrbe, da nam ni dolg čas. Čakali smo in čakali, kdaj bode konec komedije bolgarskih podkupljenih šarlatanov, dočakali smo, da so izbrali za svojega kneza princa Val-demara, videli smo, kako se je ta princ odrekel in direktno in kako je njegov oče odrekel se zanj di rektno, češ, da pri sedaniih okoliščinah on ne more dopuščati, da bi njegov sin prejel krono Bolgarije. Rusija je ostala čisto na strani; njej ni bilo treba izreči svojega „veta", kajti objavila je naprej, da nc priznava nobenega kneza, ki ga izbero sedanji bolgarski anarhisti in nihilisti. Da izbere princa Val-demara „Veliko narodno sobranje", ki bi bilo izbrano brez palice, temnice, sabel in kamenja, nikdo ne dvomi, da bi Ruuija priznala in potrdila princa Valdemara.
V Bolgariji je torej tiho, regenti, ki so se znebili jednega nemnogo delujočega in priličnoga člana Karavelova, se zanimajo zdaj lahko s tajno korespondencijo svojih pokroviteljev in kujejo načrte za bodočnost. Za to sta namestu njih spregovorila pred Evropo dva moža, ki držita v roki politiko dveh velikih držav, učitelj markiz Salisburv in učenec njegov grof Kalnokv, prvi za čaša mi vina, drugi pred delegacijo v Pešti.
Ko bi ne bilo i/vestno, da je dotični govor govoril markiz Salisburv, mislil bi vsakdo, ki bi ga slučajno čital, da je to „leitartikel" Dunajskega „Extrablutta" ali drugega židovskega lista: gromeče fraze in babje kvante o ruskih rubljih so tako pre mešane in prepletene mej soboj, da se člo\ek mora čuditi, kako se je markiz Salisburv mogel tako ponižati, tako konipromitovati in izgubiti v slepej strasti in mržnji do Rusije vsako dostojnost, ki je posebno prva potrebna lastnost državnika velike države. Govor njega je pa tudi smešen, dokler ostane — govor; besede in zopet besede, ali dela ni; osoda Bolgarije globoko žali vest in čuvstva Evrope, govori spoštovani premier. Mi poznamo „vest" in „čuvstva" Evrope in nesmo še pozabili, kaj je Anglija delala, ko je Rusija osvobojala Bolgare; nesmo zabili, da je Turčija vojevala se na angleške denarje;  uesmo zabili, da je Anglija odobravala
zverstva turških bašibozukov nad Bolgari! Poznamo „vest", poznamo »srce* Salisbu-vja in njega prijateljev, ki so pred nekaj leti pošiljali podmito, javno in tajno Turčiji, da bi strla Bolgarijo in Rusijo, pa zdaj pošiljajo zlatom obremenjenega osla Bolgariji, da bi on od tod izbrcal Rusijo, ki je u s t v a r i 1 a Bolgarijo.
Ruski poslanik v Londonu nazval je govor Salisburyja premim izzivom k vojni; liberalni Londonski listi pa imenujejo govor svojega ministra — kolosalno glupost (kolossale Dummheit).
Govor Kalnokvja je poln protislovija; meni je najbolj ugajalo zajavljenje avstrijskega ministra pred delegacijo, da je Avstrija že po svoji sestavi obvezana, držati se konservativne politike; tako priznanje avstrijskega ministra zelo jasno dokazuje, da so nazadnje tam, kjer je treba, zapazili, da je Avstrija — mozaična država in da nekateri koščeki te mozaike leže na starem kleji: potreseš sliko in oni odlete; nehote je treba hoditi varno in po prstih okolu take slike; kaj pomaga, ako je prekrasna, če pa nema nobene krepke notranje zveze.
Nemcem v „reichu" bržkone ne bodo po godu Kalnokvja izjave, da si pri sedanjih političnih okol-ščinah ne moremo misliti Nemčije brez mogočne Avstrije na strani. Nedavno izšla je knjižica v avstrij-skej armiji, pamrlet, ki je imel namen, pokazati Avstriji posebno to, da ni — mogočna in da jej je treba resnične zašlo:nbe. Nemci imajo navado, vselej, kadar Avstrija kaže željo, tirati svojo samostalno politiko, opomniti jo, da ona brez Germu-nije ničesar ne pomeuja. — Pamtiet piše o stanji avstrijske vojske v zelo nelepih kraskah. Tukaj v Rusiji smo ta pamrlet čitali in kdor pozna nemnogo avstrijsko vojsko, prizna, da je pamflet napisal človek, ki podrobno do mozga in kostij pozna avstrijske razmere. Berolinski dopisnik „Mosk. Ved", /daj poroča svojemu listu, da je to brošuro pisal madjarski honvedski general, ki ima prvo besedo v honvedskem ministerstvu, in dostavlja, da so opazke, akoravno kričeče, vendar še premehke, kakor se poroča z Dunaja v Berolin, češ, res je tako iu še hujše. Da je Avstrija brez denarjev, to tudi zna ves svet. Ona ima dve silne moči: pokorno časnikarstvo, ki je iz jasel dispozicijskega fonda, in diplomacijo;  ti dve moči bodeta delali vse, kar je mo-
goče, no vojne Avstrija ne če, ker je ne more hoteti.
Kalnokv govori, da Avstrija ni balkanska država. Ako ni, zakaj se rine v Bolgarijo? Zakaj je objela Srbijo z rokami in nogami? Zakaj drži Bosno in Hercegovino? Ali tega terja Berolinski dogovor? Govoriti večno o tem dogovoru iu ga držati pred očmi Rusiji, ni samo smešno, no celo jako frivolno od tistega, ki ta dogovor tepta pod nogami. Ali je Plovdivska revolucija soglasna z Berolinskim dogovorom? Ali Sofijsko laži regentstvo ni protivno dogovoru, li ono odgovarja terjatvam „nezavisne" bolgarske konstitucije? In vendar se Avstrija nosi s Stambulovci, kakor durak s pisano torbo.
Avstrija, pravi Kalnoky, je pomilovala sprva princa Battenberga, menda zato, ker je on poljskonem-ške krvi, zdaj pa, odkar Kaulbars muči Bolgarijo, je Avstriji tudi bolgarskega naroda žal: To je pač naivna „bekenntniss einer schonen Seele", kje je tu logika ? Kaulbars muči Bolgarijo, a pred njega očmi regenti ubijajo Bolgare, ki se drzne o ziniti slovo proti njim ! Ako bi sešteli vse krvave žrtve, ki so pale pri Battenbergu in pri regentih in pri — bolgarski svobodi, bi njih število bilo petkrat večje, nego število ubitih od Turkov v ravno toliko letih pod turškim jarmom. Državna blagajnica je okra-dena! Battenberg, ki je prišel v Bolgarijo ves v dolgeh, odnesel je iz nje dva milijonu! Stambulovi, Rizo vi, Panici in druga plačana druhal nabasala si je že vse žepe in pošilja v Avstrijo in Rumunijo krvave bolgarske „leve' na varna mesta. To so lakti!
Rusija seveda se ne bode bala p) husarskih krikov Poljaka, Smolke, nI učeničjih solizmov grofa Kalnokvja; ona bo šla trdo po svojem potu, ne straše se ministrov, ki s papirnatimi meči v rokab vsemu svetu kriče, da so „ mogočni" in da na svojih plečih nosijo celo — Nemčijo.   Kisiun teneatis!
Izvestno je, da človek, hoteč v mraku po samotnem potu, če je boječ, žvižga in kriči, češ, ako kdo preži na-me, <la bi ine uklatil, se zboji mojega žvižganja in krika
Rusija molč'. Rusija je povedala, kaj hoče. in obmolknila je; le redko se oglasi oficijozni „Journal de St. Petersbourg" in konstatuje, zapisuje takta. O govoru markiza Salisburvja govori ta list, da se
LISTEK.
Carigrad.
(Po D' Ainici.su.) (Dalje.)
V Pankaldih. Stopivši s pokopališča, najdeva se v drugem predelu krščanskem, v Pankaldih, prekrižanih s širokimi cestami, odetih z novimi stavbami, obdanem z letišči, vrtovi, bolnišnicami in velikimi vojarnami. To je predmestje Carigrajsko, najdalje od morja. Obideva ga, ter se vrneva proti Zlatemu rogu. V zadnji ulici pa vidiva nov in slovesen prizor: grški pogreb. Molčeča vrsta ljudij se je zvrstila po obeh straneh ulice, spredaj stopa skupina grških duhovnikov: arhimandrit, grški nadškof, s krono na glavi, z dolgim pluvijalom, sijajočem v zlatu, pa nekaj klerikov v duhovenski opravi žive barve; vrsta ro jakov in prijateljev, oblečenih v najbogatejšo obleko, sredi njih pa nosilni oder, ovenčan s cvetjem, na katerem leži petnajstletna mladenka, oblečena v atlas, vsa bliščeča od biserov, odkritega obraza, lica belega kakor sneg, ust lahko skrčenih, pa z dvema
prekrasnima kitama, ležečima jej na prsih. Nosilo odide, vrsta se skonča, pogreb se oddalji, midva pa ostaneva sama in zamišljena v samotni ulici.
Sveti Dimi t r i j. Na to greva doli po griči pankaldskem, prekoračiva suho strugo nekega hudournika, popneva se na drugi krič, prideva v drugo predmestje, k sv. Dimitriju. Tukaj je samo grško ljudstvo. Povsod vidiš črne oči in orlove nosove, starce očanske zunanjosti, mladeniče vitke in preširne, dekline s ki tami po plečih, dečke zvitolične, ki letajo po ulici mej kokošmi in prasci, klikujoči s svojim srebrnim glasom in miloglasno brbljajoči. Pristopiva k skupku dečkov, ki so se igrali s kamenjem, ter čebljali vsi, kakor z jednim glasom. Jeden izmej njih, star kakih osem let, uajveči hudiček mej njimi, ki je vsak trenotek vrgel svoj feB kvišku, upijoč : „Dzito ! dzito!" (živio! živio!), obrne se nenadoma proti drugemu paglavcu, sedečemu pred vratmi ter krikne: „Che-Chinol Buttami la palla." Primein ga za roko, kakor Cigan, ki krade otroke, pa mu dem: „Ti si Italijan!" — »Nisem, gospod," odvrne mi, „jaz sem iz Carigrada." — „A kdo te je naučil, da govoriš italijanski?" ga vprašam. „Kaj ne veste? od mame!"
Ta hip se mi približa ženska z otročajem na roki, s smehljajem na obrazu, pa mi ieče, daje Pižanka, kamnosekova žena iz Livorna, da je že osem let v Carigradu, tisti dečko pa da je njen sin. Ko bi bila dobra ta žena imela tudi lepo gospeno lice, čunjasto krono na glavi in plajšč na ramah, bi ne bila mogla živejše predstavljati Italije mojemu ečesu in srcu. — „Kako živite tukaj V" jo pobaram, „kaj pravite o Carigradu?1 — „1, kaj bi rekla," odvrne odkritosrčno se smejaje, „to je mesto, ki se mi zdi, da vam po pravici povem, kakor da poganja zadnji dan pusta." Zdaj pa, spustivši uzde svojemu toskan-skemu narečju, nama pripoveduje, da je Turkom Mohamed, kar nam j \ Kristus, da Turek sme imeti štiri žene, da je turški jezik lep, kdor razume kako besedo in še več drugih novic, katere pa so nama bile, povedane v tem jeziku, sredi tega grškega predmestja, milejše in zanimljivejše, kakor ne vem katere, tako, da sva pred odhodnjo pustila majhen Brebem spomin v dečkovih rokah, odhajajoča pa sva oba vsklikovala : „C), kako prijetno deje, slišati časih poln a usta italijanščine!"
(Dalje pi ih )
ne spodobi odgovarjati mu na njega insinuacije in da mu je žal, da se tako visokostoječ vladen mož spušča na pot, kamor list ne more za njim, ako neče storiti nepri ličja! Seveda, markiz Sa lisburv bode mirno obrisal ta plunek se svojega lica, češ: nhot«. pljuj v glaza (oči) vse božja rosa".
O govoru Kalnokvja pravi: da je vsaka država sama sodnik o svojih zadevah, no, kadar hočeta dve državi biti v dobrem soglasji, treba je pravične in prijateljske ocene njiju interesov; Kalnokv je Tazložit vzglede Avstrije, vprašanje pa da je. kako misli primeriti jih z obmeno mislij, ki naj bi ustanovile omenjeno dobro soglasje mej kabineti in s posebnim položajem, kateri so odkazale Rusiji žrtve, ki jih je prinesla za Bolgarijo. Sicer pa oficijozni list neče več govoriti o izjavah avstrijskega ministra, da bi i<e razdražil še bolj položaja (mej Avstrijo in Rusijo) ki tako malo harmonizuje z zagotovili prijateljstva, ki sta si jih tako pogostoma izražala oba kabineta.
Ob okupaciji so nekaj prenehali govoriti; oku pacija bila bi seveda zlo za Rusijo, kajti stala bi jo mnogo žrtev; ne bila bi manjše zlo, nego to, ki ga terjata za Rusijo dva predstavitelja dveh sovraž nih Rusiji — ne držav, no vlad; kajti da v Anglij; ne žele vsi vojne z Rusijo in da je v Avstriji razen Madjarjev in Poljakov nibče ne želi, je jasno, ko beli dan. Vprašajte narode, predno govorite v njih imenu, sicer boste danes uli jutri morali reči: „die Geister, die ich rief, die kann ich nicht bescbvvoren!"
Nihče ne želi Avstriji zla, ni.iče je ne kliče na dvoboj, ona sama sili, silijo šovinisti avstrijski! Koliko bolje bi bilo, ko bi vlada skrbela, da bi bili vsi narodi zadovoljni in da bi prekrasno gaslo: „justitia fundamentum regnorum" razprostranilo se po vseh avstrijskih pokrajinah.
Kolikor jaz poznam javno mnenje, moram reči, da morda z okupacijo Bolgarije ne bi bili zadovoljni vsi Rusi : no nagajanja in draženja avstrijskih šovinistov smo siti do grla!
Položaj sedanji seveda je delo Bismarcka Nemčija bo mirna in prežala ko lačen pes, da bi ugrabila kos, ki jim ga Schbnererji dolgo ponujajo, kajti v takej veličini, ko je zdaj, mora večno trepetati pred Francijo, ki je poslala v Petrograd zakletega sovražnika Nemcev, veleposlanika Laboulava.
Le zakleti sovražniki Avstrije tirajo jo v vojno z Rusijo, katera vojna bi bila za Avstrijo osode polna. K ruto rog o v.
Zemljiščno-odvezni dolg na Kranjskem.
Spisal deželni poslanec dr. Alf. .M (»sebe. (Konec.
Znano je, da so obresti pri tej naložitvi tudi le nizke. Tudi okoliščina, da leži preveliko denarja v državnih papirjih, obseza nevarnost, ker so ti preveč podvrženi spreminjanju kurza.
Ako se tedaj uvažuje, da je pri denarnih zavodih naložena glavnica sama ob sebi mobilna in le začasno spravljena, dokler se ne pokaže priložnost za stalno in boljšo naložitev, ter se tudi v državnih papirjih naloženi denar zaradi sedanjega visocega kurza lahko hasnjivo napravi mobilen, ne more se niti dvojiti o tem, da more kranjska hranilnica vpra-šavno posojilo deželi dovoliti.
Naravno se nam usiljuje takoj drugo vprašanje, ali se more za kranjsko hranilnico zmatrati ta finančna operacija kot ugodua V
Dežela Kranjska dala bi po projektu lahko kranjski hranilnici 4% ne zemljiščno-odvezne obligacije, ki bi lvvuo tako opravljene, kakor 5° 0 ne, vse prednosti državnih obveznic v sebi združevale, ne da bi bile spreminjevanju kurza podvržene, in ki bi se pri polnej varnosti do 1. 1914 z letnimi izžrebovanji izplačale.
Ako primerjamo to naložitev hranilničnega denarja z ono v terjatvah pri denarnih zavodih, razločuje se prva od zadnje ugodno \sled večje varnosti in boljšega obrestovanja.
L. 1877 hranilnična uprava naložitve pri denarnih zavodih še ni poznala.
Pa tudi v drugem oziru je primera mej ra čunskim sklepom iz 1. I s s."i in onim iz 1. 1877 za nimiva.
Upravno premoženje kranjske hranilnice zna šalo je po zadnjem (65.) računskem  sklepu iz leta 1885 gl. 22,209.703-73 — Leta 1877  znašalo je
ono..........gl. 12,835.385-07
Od teh je bilo v za Injem letu na realnih hipotekah zavatovanih  .    „   7,379.045 74 in 1. 1885 .......„ 9,508.571-91
Mej tem, ko se je tedaj leta 1885 nasproti 1. 1877 upravno premoženje skoro za 100% pomnožilo, napredovalo ni nikakor v istej meri zavarovanje tega premoženja na realnih hipotekah s tem pomnoženjem premoženja, marveč je palo nazaj in sicer od 60% pokritja v letu 1877 na 43% leta 1885.
V državnih papirjih itd. bilo je leta 1877 naloženih .........gl. 3,328 947 50
1. 1885 pa........„ 6,997.804 82
in vrhu tega še v zadnjem letu pri denarnih zavodih znesek  . „ 3,738.39390
naložitev, katere, kakor rečeno, leto 1877 še ni poznalo, ki je pa pri današnjih denarnih razmerah popolnem umljiva.
Iz tega je razvidno, da z velikanskim pomnoženjem upravnega premoženja od 1. 1877 naprej ni jednako napredovala varnost naložitev.
Vsled navedene finančne operacije dobi pa kranjska hranilnica absolutno varen, nikakoršnemu spreminjevanju kurza podvržen 4% en papir, ki bi bil lombardljiv.
Tukaj prišli smo do jedine, pa tudi le navidezne neugodnosti operacije, ker bi se nam lahko ugovarjalo, češ, kranjska hranilnica si moia velik del svojega premoženja mobilen ohraniti, da bode mogla tudi višjim zahtevam zadostovati, in investo-vanje tako velike svote v papir, ki ni v borznem prometu, obsezalo bi za zavod mnogo nevarnosti vsled svoje nepremakljivosti. Temu nasproti pa moramo naglašati, da za to porabljeni zaklad v svojem največjem delu ni nepremakljiv, ker ta papir vsled svoje lorabardljivosti podelitev posojil za najmanj 70% dopušča.
Treba je velicega skepticizma, da bi se ostali znesek papirja, ki so z lombardnim posojilom ni pokril, oziroma njegova vrednost, ki je immobilna ostala, zmatrala kot nevarnost za zavod, ki poseduje upravno premoženje v okroglem znesku 23 milijonov, katero se bode v teku let po vsej verjetnosti pomnožilo, nikakor pa ne zmanjšalo.
Kar se tiče jurid čnega vprašanja o dopustlji-vosti po pravilih te operacije, skoro zadostuje opo znritev na okolščino, da ima kranjska hranilnica že sedaj 7 milijonov v državnih papirjih in jednacih vrednostih, ter da nakup nove obligacije po §. 17 št. G pravil ni izključen.
Zdi se nam tedaj, da vprašavno finančna operacija ne glede na vse druge ozire, ki so zanjo, iz čisto kupčijskega stališča ni samo koristna, ampak naravnost zaželjena za kranjsko hranilnico in vredna, da se za-njo sama poteguje.
Krasno b de dejanje hranilničnega društva, ako bode deželi, koje največji denarni zavod vodi, pomagalo k gospodarstvenomu napredku; s patri-iotičnim navdušenjem mora to priložnost porabiti, da podpira povzetje, ki more deželi in hranilnici le koristno biti.
Sklepajo te vrstice ne moremo si kaj, da ne bi se i/javili, da se nam pretresovani projekt v svojem principu zdrav in dober dozdeva. Nagla-šamo, da navajamo samo svoje mnenje in da smo hoteli sodbo druzih pozvati.
Ako bi se pa na merodajnem mestu za naš projekt ogreli, kar v blagor svoje domovine iz vsega srca želimo, slediti bi morala izvršitev neposredno načrtu.
Politični razgled.
Nofraoije dežele.
V Ljubljani 23. novembra
Tivolski deželni zbor snide se 10. dan decembra. Vlada mu bode predložila tri predloge: šolski zakon, lovski zakon in zakon o črni vojski.
Vimnje države.
Ob obletnici bitve pri Slivnici bil je v Sofiji slovesen rekviem za pale bolgarske vojake. Nav-zočni so bili angleški, francoski, italijanski in ru munski zastopnik. Pri zajutreku v vojašnici spominjali so se kneza Aleksandra, častniki so mu brzojavno častitali. Tudi mestno starejšinstvo je časti -talo Bnttenberžanu. Oče kneza Aleksandra je brzojavno izrekel regenstvu obžalovanje, da njegov sin ne more praznovati tega dne sredi hrabre vojske. — Finančni položaj dežele se je jel boljšati. Davki redneje prihajajo. V oktobru znašali so državni dohodki 5 milijonov frankov, v novembru in decembru bode pa še več, kakor se nadeja vlada. Finančni minister se pa vender prizadeva dobiti, kakih 10 milijonov na posodo.
Da je KiiKijit izročila varstvo svojih podlož-nikov v ISolguriji Franciji, temu je uzrok to, da nemški geni ralni konzul ni hotel prevzeti var-
Rtva pod takimi pogoji, kakor jih je želela Rusija. Nemški konzul prevzel bi bil rad varstvo v Bolgariji bivajočih Rusov, a je odločno odrekel, da ne prevzame varstva Črnogorcev in Bolgarov, kateri so sedaj pod ruskim varstvom. Po poročilih iz Pariza, Francija ni s posebnim veseljem prevzela varstva, toda ni mogla odreči, ker so njeni podložniki v Kitaji pod ruskim varstvom. — Knez mingrelski prišel je v Peterburg. Kakor se govori, Rusija po« prej megove kandidature oficijalno ne bode predlagala, dokler ne bode zagotovljena, da nobena vlaat ne bode ugovarjala. „Svjet" svetuje knpzu mingrel-skemu, da naj opusti preveliko čisianje Nemcev, ako postane bolgarski vladar. Knez ima namreč napako, da je na svojih obširnih posestvih naseljeval Nemce, zlasti njegovi oskrbniki so skoro sami Nemci. Nedavno je za svojega staršega sina najel nemškega vzgojitelja. Zategadelj je naravno, da se mnogi že boje, da bode knez mingrelski nadaljeval Batten-beržanovo politiko — Vsi ruski listi zatrjujejo, da je Rusija pretrgala zveze samo z bolgarskim regent stvom nikakor pa ne z bolgarskim narodom. „Mo-skovskija VjedomoBti" se bavijo z vprašanjem, ali sme Rusija si v vojni najemati kaperske ladije. Ta list misli, da Rusija ni zavezana držati se Pariške deklaracije, po katerej se nobena država ne sme posluževati kaperstva.
Kualci car podelil je kavasu, katerega so bili vojaki napali v Plovdivu, red sv. Jurija. Po ruskih oficijoznih poročilih napali so bolgarski vo-aki kavasa, ko je nesel brzojavke v brzojavni urad prav brez vsacega povoda in ga tako pobili, da so nezavestnega prinesli v ruski konzulat. Ko je Kaulbars poizvedel, da so vojaki to storili na povelje svojih predstojnikov, mu ni druzega kazalo, kakor ostaviti Bolgarsko Angleški in nemški listi pa trdijo, da je kavas bit pijan in so ga zategadelj zaprli. Ko so pa zvedeli, kdo je, *o ga pa takoj izpustili. Vso to afero je uprizoril Kaulbars sam, da je mogel ostaviti Bolgarijo.
V italijanske) zbormei bode grof Robilant dal pojasnilo o bolgarskem vprašanji v zmislu Kalnokv jevega in Salisburv jevega govora.
Mej angleškimi ministri ni več prave zlož-nosti. Z lordom Ctiurchillom neso zadovoljni njegovi tovariši, zdi se njim preveč radikalen. Govori se, da ne bode več dolgo, da Churchill izstopi z mini-sterstva. Mnogo konservativcev nekda ni več voljno podpirati sedanje vlade, ako ne odstopi lord Churchill. Ako pa Churchill odstopi iu se s svojimi pristaši pridruži opoziciji, bode pa pala sedanja vlada in liberalci zopet pridejo na krmilo.
Socijalistične agitacije se vedno širijo v Belgiji. V Geutu bili so minuli teden zopet resni izgredi delavcev, katere so mirili vojaki. Pa tudi drugod se je bati resnih nemirov.
V N]»4iii jk«'in senatu je general Rojo Arias hudo napadal vlado. Njegov govor pa ni napravil posebnega utiša. V Madridu so bili izgredi vseuči-liščnikov, katere so morali miriti žandarji.
Dopisi.
Od Navc 21. novembra. [Izv. dop.J Vsaka reč ima svojo dobro in slabo stran, tako tudi par dopisov „od Save"' s katerimi se je podregnilo v zaspano narodno življenje po nekojih krajih ob Savi. Dobra stran bi bila ta, ker smo z nekega dopisa izvedeli, da ondu še bivajo Slovenci in da jih je torej moral dopis od Save stoprav vzbuditi iz polhovega spanja: slaba stran se pa ne da tako z lehka opravičiti, kajti slabi smo vsi, gospod urednik, torej tudi tisti „internacijonalci" tam doli mej bregovi Sremiškega „šampanjca" in Trškega „burgundea". Vender, če že govorim o slabi strani, tedaj bi bila ta, da se takrat ni naravnost reklo, glejte, ta in ta je tak in tak, ta je narodnjak, oni je na pol narodnjak, tretji je zaspanec, četrti internacijonalec,
peti celo n.....prst na usta,  gospod urednik,
če ne se zna kar čez noč preleviti v hudega nama nasprotnika, kar pa bi nama grozno škodovalo. Pa dovolj o tem; stvar se je tako zasukala, da smemo popolnem zadovoljni biti, in če pojde tako naprej, tedaj znamo še dočakati, da tu doli ne bode nobenega pohlevnega nemškutarja več; pred nepohlev-nimi pa nas itak Bog obvaruj. Zdaj bodo nastopili tisti dolgi večeri, ko se vse rado zbira v zabavni družbi. Slovenci s Slovenci itd. Obljubljeno nam je, da bode tudi ob Savi tako, kakor do zdaj ni bilo, in s tem bodi dobra in slaba stran za zdaj končana.
Z Vidma ob Savi 20. novembra. | Izv. dop.] V obče prihajajo od vseh stranij pritožbe, da občinski predstojniki nečejo odstopiti in razpisati novih volitev. Povsod navajali so se kot uzroki, da župan zaradi ugodnega gmotnega položaja, zaradi ošabnosti, včasih celo, ker „mati županja" ni dovolila, odstopiti ni hotel. — Tudi pri nas je nekaj tacega. Davno je že županu odločena doba potekla, a vender še ni novih volitev. Čitajoč to mojo pritožbo, vprašal bode čitatelj radoveden: „Kaj pa vas
Slovence  na  nemčurskem Vidmu moti, da se hočete znebiti vsestransko dobrohotnega župana?"
Radovednemu čitatelju odgovarjam, da ni malenkost, kar nam župan za odbodnino daje. Gosp. župan ima poleg obstoječega mirodvora slabo ilovč-nato njivo, katero bi za slovo za dober denar rad občinarjem na vrat obesil, akoravno je že I. 1883. g. župnik Ripšl z Vidma dokazal, du pred 50. leti, ko je bilo pokopališče še okolu cerkve in je bilo veliko manjše, v primeri z 1883 l.ni bilo za 20 inr-ličev razločka, da se za njegovega 12 letnega žup-nikovanja na Vidmu na sedanjem mirodvoru ni niti jeden grob prekopal. Z ozirom na to, opominjam odbornike, naj gledajo na svojo in svojih volilcev mošnjo!
H Ptuja 22. novembra. (Dijaška kuhinja na Ptuj i.) Čut veselja in srčne zadovoljnosti nau-daja srce domoljuba, videčega, kako živo zanimanje je naše človekoljubno in  plemenito podjetje vzbudilo v srcih vseh Slovencev.  Rodoljubi kar tekmujejo s svojimi  doneski za to velekoristno napravo, čemur se uikakor ne čudimo.   Saj so redki inteligentni Slovenci, kateri morda neso britko izkusili in čutili za časa svojih  študij pesnikovih besed: „Gorje,  kdor se  useda za tujo  mizo  mlade dni; vsak grižljej mu preseda, požirek vsak mu zagreni". Tudi naša prva prošnja do velečastitega našega du-hovništva, poučiti našega priprostoga  kmeta o tej velevažnej napravi, ni bila brezuspešna. V tem oziru gre prva čast č. g. J. Sattlerju, kaplanu pri Veliki Nedelji, in Velikonedeljskim kmetom župljanom, ki so za dijaško kuhinjo nabrali  in pripeljali na Ptuj 12. novembra t. 1.: 81/* vagana zmesi, 2Va vagana ajde in 17 vaganov krompirja.   Gospod kaplan je iz svojega plačal nosače,  hodeče po župniji kakor po zbirci.   Slava in hvala njemu za pouk, trud in požrtvovalnost,   slava in  hvala Velikonedeljčanom dariteljem, naj bodo drugod v izgled, spodbudo in posnemo!  Z nova so darovali, deloma kot mesečni podporniki pristopili nastopni čč. gg.: dr. Jos. Mur-šec v Gradci 15 gld., Velikonedeljčan 10 gld.; A. Repič, župuik v Kapelah  pri Brežcah, 10 gld.; dr. P. Turner, oigojitelj na Dunaji, 10 gld.; pri godo vanji č. g. kanonika M. Strajušaka v Hočah nabralo se 10 gld.  83 kr.; dr. Robič, kanonik v Gradci, 5 gld.;  o. G. Švajgar, gvardijan v Gradci, 5 gld.; J. Greif, lekarnar v Priedoru, Bosna 5 gld.; Ant. Koblar, kaplan v Mengši, 3 gld.; R. Šutan, župnik v Zavrči, mesečni podpornik za 10 dni 3 gld.; J. Sattler pri Veliki Nedelji  nabral 2 gld. 40 kr.; gdč. Hedviga Rakuš, poštarica pri sv. Barbari v Halozah, 2 gld.; Bradaška, umirovljeni gimnazijski vodja v Gradci, 1 gld.; Jos. Kovačič, učitelj v Ljutomeru, nabral in doposlal 30 gld. in sicer: Tone Šlamber-ger, c. kr. beležnik, mesečni podpornik za 10 dni 3 gld.; J. Skuhala, župnik v Ljutomeru, mesečni podpornik za 10 dni 3 gld.; dr. Mravljak, odvetnik 10 gld.; dr. Jos. Spešič, zdravnik, 2 gld.; Martin Ovsenjak, kaplan, 2 gld.; B. Kocbek, kontrolor, 1 gl.; J. Horvat, nadučitelj, mesečni podpornik 1 gld.; S. Cvahte, nadučitelj, J. Vaupotič, gostilničar, F. Sršen, trgovec, vsaki na teden 15 kr. 4 gl. 5 kr.; J. lvan-Čič, c. kr. pristav, 50 kr.; J. Karba, učitelj, 50 kr.; družba igralcev  darovala  1  gld. 10 kr.; družba igralcev darovala 1 gld.; Šnip-Šnap Šnarovci 85 kr. Slava in čast vsem milim dobrotnikom in dobrotni-cam! Bog plati! Trudoljubivemu gosp. J. Kovačiču, učitelju v Ljutomeru,   posebno   prisrčno zahvalo! Nadalje milodare vsprejema  č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan na Ptuji.
Domače stvari.
— (Odgovor.) V sobotni številki zabeležil je „Slovenec" izjavo dr. Riegerja v avstrijski delegaciji in potem vprašal: „Kaj bodeta na to rekla neki slovenski dnevnik in polumesečnik, ki sta že vsak po dvakrat nam očitala napačno in neslovrn-sko politiko?!" Radovednemu vprašanju drage volje ustrezamo. Slovenčevim urednikom menda ni tajno, da je bil Rieger k omenjeni izjavi takorekoč prisiljen, ker bi bila drugače češka delegacija ostala osamljena. Sicer pa tudi Riegerjeva izjava za nas še ni evangelij, najmanj pa se ž njo more opravičevati, da „Slovenec" svoje podatke proti Rusiji zajema iz židovske „W. Allg. Zeitung" in da za pričo kliče nGolos", ki že več let ne izhaja. Neumljivo nam je v obče, zakaj je „Slovenec" tako protirusk, saj še ni dolgo temu, ko je v članku „Teorija in praksa" svoje vernike učil, da biva v Avstriji 25  rekše:  pet  in  dvajset   milijonov Ru-
sov. So li „stranski skoki" Bolgarom v čast, je li regentstvo bolgarsko — o narodu se sedaj ne more govoriti — pravo zadelo, pokazala bode bodočnost, sedanjost govori pa odločno proti postopanju Bolgarov in najpristnejši kažipot v tem vprašanji je pač to, da Slovanom zakleti sovražniki jemlje Bolgare pod svoje krilo, isti sovražniki, ki so zrušili Sanštefansko mirovno pogodbo, poslali Ke-rim-paši častno sablo itd. Obilen smeh pa nam je vzbudila opazka, da „liberalno oko povsod le Črne maroge vidi" O liberalnosti je v tem vprašanji, toliko govoia, kolikor o posiljenem želji. A je že taka, kader si gospodje inače pomagati ne raogo, zakriČe: Liberalec tako piše! A ta taktika je že tako obrabljena, da ž njo niti najpriprosteje mačke ne zvabijo izza zapečka.
— (Drobne vesti.) Dr. Glantschnigg in dr. Foregger svojega dvoboja nesta ime a niti v Gradci, niti v Celji, ampak v Stolnem Belemgradu. Čudimo se, da je „Deutsche Wacht" glede tega dvoboja tako molčeča, ko vendar sicer napetih lic v svet naznanja vsak ravs in kavs mej kmet-skimi fanti. Njene čitatelje bi gotovo zanimalo, kje je dr. Glantschnigga draga kri rosila žejna tla, zakaj jim torej ne povedati resnice? — V Rančah, občini blizu Maribora, zmagali so pri občinskih volitvah Slovenci. Udeležba je bila velika. — V Rito-znoji pri Slovenski Bistrici prodalo se je cerkveno vino po 60 gld. polovnjak, brez posode. Na tehtnici imel je ritoznojski mošt 22 stopinj, mošt iz dekanovih vinogradov v Schmitsbergu (Brandner) pa 23 stopinj. — Provizor v Svečini postal je g. Josip Sinko, kaplan pri sv. Lovrenci v Slov. Goricah. — Premeščena sta gg. kaplana- Jakob Z u p an č i č od sv. Urbana pri Ptuji k sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, Vincencij Kolar pa iz Leskovca k sv. Urbanu pri Ptuji. Ka plani ja v Leskovci ostane izpraznjena. — Prihodnji četrtek praznujeta v farni cerkvi sv Ivana pri Trstu mežnar Milkovič in njegova soproga (oba po 88 let stara) svojo demantno poroko, ker sta bila pred 63 leti baš na sv. Katarine dan poročena.
— (Glasbena Matica.) Pri včerajšnji seji sestavil se je „Glasbene Matice" odbor tako : Gosp. Ravnikar Fran predsednikom voljen že pri občnem zboru, isto tako gosp. Stegnar Srečko blagajnikom; gosp Drenik Fran podpredsednik; gosp. Pater nos ter Josip tajnik. V artistični odsek so bili voljeni sledeči odborniki: Gg. Gerbić Fran, dr. Gross, vitez Junušovskv, Juvanc, Ra-zinger, Stegnar, Svetek, Valenta. V šolski odsek: Gg. Ravnikar, Drenik, Pa temo-ster, Gerbič in vitez Janušovskv.
(Nova posojilnica.) Dne 19. t. m. sešlo se je 30 najveljavniših mož šentlenartskega okraja, da ustanove v Št. Lenartu posojilnico. Da je tak zavod potreben v tem so bili vsi jedne misli in volili so odbor: Načelnikom je izvoljen g. Matija Polič, hišni posestnik v Št. Lenartu. Odborniki so gg: župan Peter Mesaric, župan Ivan Kravtič, župnik Ivan Strah, župan Anton Vogrin. Kot računska preglednika sta izvoljena gg.: dr. Anton Suhač, župnik pri sv. Ani, in posestnik Fran Je-šovnik.
— (Vladika Strossmaver) pojde koncem tega meseca v Bar umeščevat novega nadškofa črnogorskih katolikov Milinovića.
— (N o v e B m o d k e)  z imenom   „ regal i ta s favoritas" se bodo v kratkem začele prodajati. Malo daljše bodo od britanik, a prodajale se bodo po 9 kr.
— (Nova skladba) izšla je ravnokar pod naslovom: „Cerkvene pesni nabrane mej slovenskim narodom. Zvezek II. Z dovoljenjem preč. knezoškofijskega ordinarijata Goriškega izdalo in založilo cecilijansko društvo za Goriško nadškof i j o. 1886. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. Ta zvezek obseza na 24 straneh 20 pesnij, nabranih v Cerknem, Kanalu, Tolminu, Idriji, Oblokah na Tolminskem in drugih krajih. Pesni sta harmonizovala gg. J. Kokošar in D. Fajgelj. Tekst in melodija sta mej naro dom nabrano blago, za lepo harmonizacijo jamčita nam ravno imenovani imeni, vnanjo obliko pa jo g. Milic prav okusno pogodil, zatorej bodo cerkvene glasbe prijatelji po tem najnovejšem proizvodu iz-vestno hitro segali.
— (Razpisana) je služba učitelja na novi jednorazrednici v Trzini. Plača 450 gld., službena doklada 30 gld. in stanovanje v šolskem poslopji. Prošnje do 6. decembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 23. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o nadaljnem pobiranji davkov in zakone, tikajoče se premembe državnozbor-skega volilnega reda za mesta v Oeškej, za kmetske občine v Galiciji, mesta in kmetske občine na Dolenjem Avstrijskem.
Aden 23. novembra. Kapitana in sedem osob francoske vojne ladije „Pengonin" v Am-badu, kjer so se izkrcali, da bi se preskrbeli s pitno vodo, umorili so člani rodu Ekasa-Somanli.
Bomba] 23. novembra. Iz Ghuzni v pokrajini Lahore dospevši trgovci pripovedujejo, da je rod Ghilzajev premagal emirovo vojsko. Ustaja se hitro širi. Del emirove vojske z ar-tilerijo pridružil se Ghilzajem.
Pariz 22. novembra. Bihourd, francoski ministerski rezident v Tunisu, prevzel je mesto generalnega rezidenta v Tonkingu.
Razne vesti.
* (f Johannes Scherr.) Preteklo nedeljo umrl je v Ziirichu Johannes Scherr, znani kultur-historik in profesor na politehniki v ZUrichu, v 70. letu svoje d be. Spisal je mnogo del in si po svoji rezki pisavi pridobil mnogo čitateljev, izvestno tudi v Slovencih.
* (Anglež o nemškej literaturi.) Lord Balfour, državni tajnik na Škotskem in lorda Salis-burvja unuk, rekel je v svojem nagovoru na Edinburške profesorje mej drugim : „Jaz ne spadam mej oboževat I je nemške literature. Kar se tiče čistosti literature, zavzema po mojem mnenji nemška literatura jedva četrto mesto v Evropi."
* (1 10 let.) V bolnico v Pragi prišel je te dni Josip Dobias, težak iz Zibohlave pri Kolinu. Mož je 110 let star, še čvrst, le noge so mu oslabele.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,     (817— )
skušcno iu od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zaliasunju. — 1 škatljica a 15 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred |»oiiure(Mii,|«*iu Me |nko umrl. — Pristno so samo, ču ima vsaka Akatljica rodeče tiskano našo prot>okoiovano varit veno znamko ,,Nv«*ti I.«Mtp«»l«l• • in našo firmo lekitrut* ..p i sv. ■ .•■«-|»ol<lu*S Itiiiitft). nu'slo, Eekc «!<■.- Nj>i«'i;.-I- iiud IMiuik«>iipiMNt>.       Dobivajo  se  v lekarni <». Pieoolt«
Zahvala.
Povodom smrti gospoda hišnega iu zemljiščnega posestnika Antona FrOhlich-a so njen dediči tukajšnji me tni blagajnici izronili petindvajset goldinariev za ubotee Ljubljanskega mo^ta.
Mestni magistrat si usoja tO blagosrčno dejanje javno oznanjati in Isrek&ti dostojno zahvalo.
Mestni magistrat ljubljanski, v 22. dan novembra 1886.
Župan: (S r as so 11 i.
Tujci
22. novembra.
Pri "«<.iinn: Berger z Dunaja. — Somor iz Budimpešte. — Schlesingor iz Maribora — Gruber z Dunaja. — Ker n Lutioni iz Trsta. — Westen, Kolinskv S Dunaja. — Miiihl.ik iz Gorice.
Pri M«*ll«il Janoba z Dunaja. — Dr. Kosjek iz Gradca. — Schick iz P>rna.
Meteorologijo poročilo.
Q	Ca s opazovanja	. BtanJS IW barometra tu v mm.	Vetrovi	Neb.	Mokri na v mm.
> o M 84	7. zjutraj 2. pop. s* Kveeer	707*90 00 787-74 m.     4 0 789-24 wa —0*4*0	al. svz. sl. jvz. sl. svz.	obl. obl. d. jas.	Orara.
	Srednja	temperatura 1-2", za	P8° pod r.oruialom.		
SvuGLetdelcei borza
dne 23. novembra t. 1. [svirno 111 (grafično poročilo)
Papirna renta Srebrna renta Zlata renta .... 5% marčna renta Akcije narodne banke .
Kreditne akcije.....
London   . .
Srebro .......
Napol. ■   • •
C. kr. cekini
Nemške murke • •
4'/-, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4 Ogrska papirna renta b°l b'J „ štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5° „
Zemlj. obč. avstr. 4,/t0c z,,lti Ettst- l'8*' Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele?;- <ce
Kreditne srečke.....100 ghl.
Budolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-«lrust vt.j. 170 gld. a. v.
250 gld. 100 gld.
oblig.. . 100 gld
H4 gld.		—	kr.
8	T)	80	n
114	n	70	i»
101	n	as	i»
	„	—	n
290	n	30	
125		70	■
9	n	94	■ •
5	n	93	n
61	■	65	a
132	D	—	n
171	n	75	■
103	n	80	n
93	n	40	■
1U5	n	50	
119	m	25	
124	m	—	■
99	n n	75	■
178	n	50	m
19	n	—	a
116		—	•
J15	r.	—	»
V naJem talnimi* u je tzi'a in se dobiva po vseh knjig* trittiemh knjiiica:
Umetno ribarstvo.
Spisa/
Ivan Franke. 3*U P^!e v £° s podobami.  A/t/t ko vezana stane JO kr
Krasna domovina naša jć svojimi potoki, rekami in jeteri j, ta umno ribarstvo 'ako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kako druga a'eie/a. Sredstva in pota, kako isto pri nos urediti in uprav /jati, podnje čislani gospod pisale-; tla juko umeven način v gon omenjeni knjiiici, I.e-tu hode vsakemu ki ima srce in skrb ta povtdigo narodnega blagostanja, dobro doilo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. J*riporočujeva torej knjiiico osebito velečestiti du hovičini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim ranim in/em prebirali ter iz nje črpali gotov* lepo korist.
Ig. pl. Kleinmavr čl Fed. Bamberg knjigo tržn ic, r Z' Ljubljani na Kongresnem trgu.
■ 714—7)
Št. 6071. ka/n. 1886.
(864—1)
Objava.
Dne 24. oktobra t. 1. našli so v Spodnji Be-dekortini, v okraji Zlatar v Zagorji, v potoku Voj-sak mrtvo truplo neznanega moža.
Mrliča so v noči od 23.— 24. oktobra t. 1. prinesli pod most imenovanega potoka in na njem se vidijo sledovi posilne smrti, namreč da je zadušen. Truplo umorjenega je bO palcev dolgo, širokost prsij je srednja. Oblečen je bil civilno, na glavi je imel majben okrogel klobuk, suknja njegova bila je črna, bolj rujava, kakeršne navadno nosijo svinjski trgovci. Telovnik bil je temne barve s petimi gumbi, zadnja podklada bila je iz črnega platna. Ovratnik suknje bil je precej umazan, podklada rujava, črnokrižasta s pikami. Hlače so bile iz črnega blaga. Srajco je imel iz felega platna z belimi steklenimi gumbi, iz jednacega platna imel je tudi gače. Na hlačah je imel, kakor po navadi jermen. Desni hlačni žep je bil preobrnem Na nogah je imel skoro nove čevlje z vlačnimi goleuicami (štirlete) iz lakovanega usnja, z dvema vrstama žebljev na podplatih, podpetniki bili so 3 prste visoki in ravno tako podkovani.
Na mrličevih prsih našli so plosčeninsko zrcalo z imenom tovarne II. Sagar.
V desnem žepu telovnika imel je revolverjev basovnik in gost rumen glavnik. Lase ima mrlič črne, pri ušesih že osivele, brke in obrvi pa kostanj astoru jave, brado imel je obrito pred 24 urami, č'elo ima nizko, nos srednje velik, zobe dobro ohranjene, brado majhno in okroglo, oči majhne, ušesa primerne. Obraza je temnega, roke in noge ravno tako kakor cel život suhe in nepoškodovane. Na vnanji strani vratu od jednega ušesa do druzega in pod brado poznajo se sledovi, da je zadušen.
Oblastva, ki bi po tem popisu spoznala osobo mrtveca, prosijo se, da to takoj naznanijo temu sodišču, da se bode potem določila njegova identiteta.
Kralj, sodbeni stol v Varaždinu,
dne 20. novembra 1886.
Vrat, bronehije in pluea,
zst kuj i nikdar n smo prevod skrbni, du jih ohranimo pred prrlihitl. m v.sli! i gnrkntuih razlik in preobratov; ohraniti ju uajlužje, ako se. rahiju
H antikatarhalne salicilne pastile H
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani.
S pomočjo lastnosti, da ustavljajo gnilobo, ho najboljšo Bred«tvo proti «la%i<»i ali <lif L-ritiUi. in ker podpirajo dulnikove organu, či-tijo tudi glas ter odpravijo vsako uiišniU o\o. tmino, kakor tudi snsehno plut-no vnet j«'.
Isto tako .-M> antikatarlialne salicdno pustile, ker oiuehčujcjo
slezo, najvainejSe sredstvo za vse one Imenom neimenovane stanove, k jim je največja akrb dobiti in ohraniti si lep, gladek in čil sonoren glas. — V škatlicah p<> 20 kr. prodaja
a,i:EtAic\ v PlCCOlil-jeva
,,pri  angelji' ,  v Ljubljani,  na  Duu.-ijskej cesti.
Vnanja   naročila izvrše se takoj proti povzetju zneska po
pošti.
c. kr.
[760—7)
V „NARODNI TISKARNI' v UUBUANI
je izšla knjiga:
Ivan Zhoi»nr.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
se takoj vsprejme.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvu „Slovenskega Naroda-. (868—1)
Prodaja dreves.
Dne HH. novembra popoludue ob 3. uri pro<lalo se bode na Javni dražbi pri županstvu v Borovnici
(Franzdorf) iz lastnega go/.da podpis-inega
200 jelkovih dreves.
Debelost od 45 cm. vičji, merjeno v prsni visokosti — Natančneji pogoji zvedo se lahko pri posestniku gozda. Na Vrhniki 20. novembra 18H6.
(859—2) *fos. Lenarčič,.
^gy^T>i —      ;>i-----ki^g
KepreMegljivo w.n zobe
je
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrejičujoče, ovira spridenje zob in od.s t ran u je smrdečo Napo. Ve ika steklenica 50 kr.
II. Salicilnl zobni prah,
splošno priljubljen, upira okrepčaj oče in nareja zobe
svetlo in bele.  a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno Nveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—16)
99
LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v LJubljani.
ZtaW Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkociv originalno snlicilni) ustno vodo in saliciloi zobni prah, se pridem-, zastonj razprava o varovanji zob  in ust.
^ ■■---^--------'
katero je aualizo-val gosp. profesor dr. Kratsch-mer in katero so poskusili in priporočajo gospodje: dvorni smernik in profesor pl. Bam"berger, dvorni sovetnik  in   profesor Eraun pl. Fernwald, dvorni sovetnik in profe-Bor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladni sovetnik in profesor Schnitzler, profesor Hofmokl. Prospekti zastonj. ~W
Glavna, zaloga in kleti:
Ober-Dbbling, Nussdorferatrasse Ni. 29.
jyV Zaloge v vseh boljših lekarnah.
Zalogo   v   l.julil juni:   .1.  K%»ol»oila,   lekar, <». l*i«-«-oIi. lekar, l . pl. Trukoczy, lekar.
8t 19.013
Razglas
(846—2)
mladeničem, vojaščini podvrženim.
Radi prihodnjega rednega vojaškega nabora se javno naznanja :
1. Vsak tu bivajočih domačih in vnanjih mla-deničev, rojenih v letih I s«»7. IS<»«. IS6.».
I s<» l, mora se oglasiti meseca decembra 1886. leta pri mestnem magistratu.
Kdor se ne oglasi, bode, ko bi se ne mogel opravičiti, kaznovan v zmislu §. 42 vojinskega zakona, z denarno globo do 100 goldinarjev, oziroma z zaporom tlo 20 dnij.
2. Mladeniči, ki neso v Ljubljano pristojni, se morajo izkazati pri upisanji z domovinskim listom ali pa z drugimi pismi, iz katerih se da povzeti do-movna občina.
3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4. Oni ki mislijo prositi začasnega oproščenja od vojaščine, morajo pri up.suvanji izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma.
5. Dolžnosti oglasa se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 12. novembra 1886.
Brivnica in lasničarija
dobro  oskrbljena in dobro obiskovana,  na lepem kraji, proda Ne zaradi prememenih  razmer ter se lahko takoj ali pa ob Novem letu prevzame. — Kaj već pove upravni Štvo „Slovenskega Naroda". (866—1)
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki sta pri prvej  Dunajskcj razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradu • registrovauo varstveno znamko in firmo. (856—3)
Rohlvil NC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v 1\ j i ■ R»1 jani pri g. Petru liiissiiik-ii. Razpošilja He v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalniea
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
<
t—t. tj
I S
A
O z zx a» zx i 1 o.
rodajatnioi v Žiđ.o-vslsi!h
ustrezati
<S prevzela sem k praznikom prostorno prodajalnico
Ker mi v tesni prndajatniei v Žiđ.o-vs3sila. -a.lica,li. ni mogoče slavni gospodi povsem ustrezati
v novi hiši tik ..kazine".
(Selenburgove ulice).
Najuljudnejc vabim slavno občinstvo za obilni obisk.
(860-2)
MARIJA DRENIK.
rebanje Že
esec
inscem SREČKE
Hl   III III M iBBBMIBSI..........II II.....
Glavni dobitek v gotovini|
10.000  5000«'« 20° o 14788 JSS
dobitkov.
Kinscem-srečlse dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
ISiitfimpoKtu, IVail/iui^isM- H. (787—26)
Izdatelj in odgovorni urednik   Ivan Železu i k ar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'
97