C. C. Postale. — Esce o&ni mercoledi e venerdi —17 Febbraio !9kÜ. Posame zna številka 2.5 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjuiraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leia 8 j» xi » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. .^^^^^B^^^flffl^^fi idflHfl^H ^^^^^E^m m&K J^B&r^^^^BBtl ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B .^^^V^^^^^^^r ^^^K st 14 V GoricL v petek 17. febructrja 1928 utoxi Nefrankimna pisma se ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Stra* ie«. — Tisk Katoliika tiskarne v Gorici. Ri» va Piaz/.utta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Uev. 5. (prej Scuole). Teles, int. Sfev. 308. Jiesnica zmaguje. Znuno je, da sta se socializem in komunizem po svojih zastopnikih — Engl in Bebel — bahala, da sloni njima teoriju na dognanju čiste znunosti, zlasti etnologije (naravo* slovja). Trdili so, da je po tej doka; zano, da so prvi začetki človeštva bU li živalski in da se je isto potom raz; voja dvigalo nepresfano od živalske: ga življenja do sedanje kulture. Tr- dili so z vso gotovostjo, da je naj* starejši čtoveški rod častil prvotno po bozje naravne pojave: solnce, hino, divje in nevarne živali, in da se je šele polagoma dvignil do češ? čenja enega boga. Učili so, da je prt votno človečtvo živelo v mnogožen* stvu in da se je šele pozneje dvignU /o do enoženstva. da prvotno ni po: znalo zasebne lastnine, da je bilo vse skupno in da se je šele pozneje dvignilo do osebne lasinine. Tako se je vedno bolj utrjeval brezverski socializem in komunizem, češ, da je prišlo do feh zaključkov zna?rstveno raziskovanje. Toda napredek v et* nologiji je prise! do spozmmja, da je brezverska meloda raziskovanja popolnoma nanačna. Do sedaj so se oklepali tako zvanega evolucijoniz? ma. Določili so že naprej smer raz* voja, kakršna ?nora biti, če se hoče vse pojave z brezverstvom razlo/Ati. Toda nastopili so temeljiti učenja; ki, ki so neovrgljivo z dejstvi doka; zuli, da je takozvana filozofska met toda v tej stroki napačna. Zgodovin? ska dejstva je treba ugotoviti ne s kombinacijo domišljije, kako hi lahko kaka stvar nastala, temveč z zgodovinskimi dejstvi, ali je kaka stvar res tako nastala. Vsak razvoj v zgodovini se zamore ne s fantazi« jn in filozofijo, temveč z dokazani* mi dejstvi in prieami ugotoviti. Ta; ko je prislo po zgodovinski metodi moderno narodoslovje do popoh no nasprotnega, a zgodovinsko in znanstveno utemeljenega zaključka. Iz najstarejšega gradiva te stroke so znanstveniki ugotovili, da je pr* votni človek izpovedal bolj mono: theizem (češčenje enega boga) ka; kor politheizem (češčenje več bot govj. Da je moral prvotni človek poznati enozenstvo in ne mnogo? zenstva ter zasebno lastnino in ne ikupnosti. To se je dognalo iz raz; iskovanj, kjer zAve se vedno najstat rejša človeška plemena in kjer so ohranjene po priznanju vseh stro* kovnjakov najstarejše oblike člof veškega življenja, tako v Fcuerlan: du, v Malakki, na Filipinih, v Av; btraliji in v notranjosti Afrike. Najznamenitejse delo te stroke je Injiga »Völker und Kulturen« (Na* rodi in omike). Spisala sta jo naj; znamenilejsa etnologa profesorja Schmidt in Viljem Koppers. Knjiga jt izšla l. 1925. pri založniku Habel v Regensburgu. Našla je največje priznanje v znanstve?iih krogih, ta* ko da trdi o nji celo socialistični irenjak Otto Manchen - Helfen: »rjistorični metodi so se polagoma p'idruzili vsi nemški etnologi, pa tidi večina amerikanskih. Vsled tega bo treba etnološka raziskava: n/i glede gospodarskega i?! družin? skega življenja popolnoma na novo zičeti. Razvojni sistemi so postali dccela nevzdržljivi.« D učenjaku Schmidtu trdi eden nijvečjih strokovnjakov dr. Hester; minn: »Tu govori raziskovalec, ki si je s svojim izrednim znanjem in ceotnim poznanjem tozadevnih pndmeiov pridobil v krogu modert nevede iak ugled, da se mora šteti mui prvc strokovnjake svetovne kn.izevnosti.« Tako je marksizmu, brezverne; musocializmu ter komunizmu, za* dult splošno priznana etnološka ve- da mrtni udarec. — To naj vzame; jo ra znanje zlasti oni slovenski ko; mwisti, ki so se dali begali po več? kra. strupene?n časopisju svoje stnnke. R'snica zmaguje! Moderna veda je p>drla stavbo brezbožnega raz; vojiega nazora in je porušila du* hovie podlage komunizma. Sredi nardičajočega viharja nevere sta se sešliVera in Veda. Podajati si roke za siupno delo za podvig in napre; dek Hoveštva. Kaj se godi p svetu? Avstrijski državni kancler rasgr. ' Seipel je v ponedeljek 13. februarja | opoldne pri spei v Prago. Jasno je, j da zbudi vsako potovanje vsakega vladncsia načclnika v inozemstvo pozornost javnosti, ki ratflaga vsak korak in vsako besedo, ki jo je dr* žavnik izgovoril. Isto se je zgodilo s Seiplom. Seipel je znana oseba v avstrijski notranji in zunanji po!i= tiki. Je načelnik krščanskossocialne stranke, ki skoro ves eas po pre? vratu vneto in uspešno sodeluje pri ¦obnovitvi in vodstvu avstrijske re* publike. Seiplovo ime je zvezano z vsemi večjimi dogodki v avstrijski politieni zgodovini po prevratu. Ni čuda torej, da njegovo potovanje v Praj^o ni ostalo neopaženo. Po ka.j je šel v Prago? Češki časnikarji so ga vprašali. po kaj je prišel v Prago. Odgovoril jim je, da ga še vedno kljub vsemu po* litičnemu delu ni popustila stara profesorska navada in veselje do predavanj (Seipel je bogosloven profesor, ur.). Zato je prišel v Pra= go, da predava v katoliškem aka= deTnKem društvu »Academia« o svet(vnem naziranju in narodnosti. rfo pedavanje da je omenjenemti drust'u obljubil že pred vee kot enimJetom. To obljubo da hoče se* daj i?x)lniti, nie drugega. »Seveda,« je naialjeval Seipcl, »ne morem priti Prago,, ne da bi obiskal vo* dilnil osebnosti vaše države, ki jih poznün že od prej. Meni je prilož? nost elo ljuba in upam, da born odnes;] tudi za politiko dragoeene vtise,:ajti politik se ne more popol* nomaločiti od zasebnika. Semkaj mc puni pripcljal kak določen po* litičennamen ali celo politična po* trcba.Ker imata Avstrija in Čeho? slovašca neskončno raznih stikov, zato nso državniki obeh dežel nik* dar v?adreßi za pogovor. V dese* tern leu po koncu vojne je potreb* no opaovati znake časa in se ogle* dati p( poteh, po katerih naj gre Evropi v bodočnosti. Evropski na^ rodi m bixlo mogli prospevati, ako bo Via; izmed njih imel svojo last- no poli.iko brez sporazuma z drugi* mi, ]o\cebno pa s tistimi, ki so mu zemjepisno in duševno najbližji. — Moj obisk velja to pot pravzaprav Nemcem na Čehoslovaškem. To va* ša vlada ve in dopušča. Za razvoj čehoslovaške republike je dobro znamenje, ako smc avstrijski dr* žavni kancler, ne da bi vzt>udil neza= upanje, obiskati svoje sonarodnja* ke .ki so postali čehoslovaški dr* žavljani.« Ka'kor vidimo, se je Seipel spret* no izognil vsa'kemu kočljivemu od* govoru. Priznal je, da se bo v Pragi razgovarjal tudi o političnih stva* reh, ni pa povedal, o kateri zadevi bodo govorili. Važna pa je njegova izjava, da velja njegov obisk v prvi vrsti nemski narodni manjšini na C'ehoslovaskem in da čehoslovaška vlada v tern ne vidi nikakega so* vražnega dejanja. Predavanje v akademskem drustvu. Še isti veeer je imel Seipel v aka* demskem društvu »Academia« ob* ljubljeno predavanje o »svetovnem naziranju in narodnosti«. V preda* vanju je najprvo utemeljil potrebo svetovnega naziranja, nato je govo* ril o svetovnem naziranju in veri in koneno je presel k svetovnemu na^= ziranju in narodnosti. Rekel je: »V resnici pa je postal narod posredo* valec svetovnega naziranja. Z ma« terinim jezikom dobimo prvo in naj* t>oljše sredstvo, s katcrim si lahko vse pridobimo, kar utegne postati ustaven del našcga svetovnega na* ziranja. Komaj smo se naučili mate* ririega jczika, že nam prično pod a« jati znanje in omiko, ki tvori kul* turni zaklad našega naroda. Prva priča in porok za rcsnico in vred* nost tcga, Cesar se učimo, je naš na* rod že v času, ko se mi tega še ne zavedamo. Sele pozneje se samo* stojno približamo izročenim nau* kom. Celo cerkev spoznavamo po ovinku prc'ko narodnosti. Resnici bi pa nasprotovalo, ako bi človek trdil, da je samo to, kar mu je njegova narodnost izročila, da si zgradi svoje svetovno nazira- nje, edina lastnina tega naziranja in da prihaja samo od nje. Posebno ev* ropski narodi so toliko vzeli od starih narodov in si v teku časa to* liko izposodili od svojih sosedov, da bi postali duševni revčki, ako bi hoteli ustvariti zgolj narodno na* ziranje.« Tega Seiplovega predavanja se je udeležilo vse, kar je v Pragi po* membnejšega. Ministri, škofje, ge* nerali, diplomatje, javni delavci, di* jaištvo, vsi so pokazali svoje veliko spoštovanje do avstrijskega kan* clcrja. Predsednik republike Masa* ryk se je opravičil. Sploh se je zdc* lo, da tvori Seiplovo predavanje vi* šek potovanja. Seipel bi drugi dan torej že lahko ods-cl. Pa ni. Kaj ga je še držalo v Pragi? Drugi ciljL Gotovo je, da je imel Seipel pri svojem potovanju še drugc namene. V tern trenutku ni nobenega nujne* ga vprašanja, ki bi kalilo razmcrje med Avstrijo in Cehoslovaško in bi ga bilo treba msiti. Zato je trcba Seiplov obisk presojati s stališča bodočnosti. Važno je, da se je po* sebno dolgo razgovarjal z zunanjim ministrom Bcncšem in s predsedni* kom republike Masarykom. Iz tega se lahko sklepa na zunanje politično sodelovanje obeh držav. Ali pa so zadevc, v katerih Ceho* slovaška in Avstrija lahko ali celo morate vzajcmno postopati. Takih zadev je več. Tihotapljenje orožja v i>t. Gothardu na Ogrsko, madjar* ska iredenta na Gradiščanskem (Burgenland) in Slovaškem, naraš* čajoča nacionalistična zavest Ma* djarov itd., to so pojavi, ki narav* nost silijo oba prizadeta soseda Ogrske k sodelovanju. Seipel je spoznal, da jc treba avstrijsko zu* nanjo politiko, ki je bila dosedaj naklonjena Madjarom, usmeriti drugam. V srednji Kvropi pa lahko človek izbira samo med dvema sine* rema: Ali Ogrska in njeni zavezni* ki, ali mala antanta (Čehoslovaška, Jugoslavija, Romunija). Samostojne politike pa tako majhna država, kot je Avstrija, ne more voditi. Seipel je to spoznal. Ako sc mu bo posre* čilo to spoznanje preliti v dejanje, bo k svojim velikim zaslugam za svojo domovino dodal največjo. Seipel je odpotoval na Dunaj v sredo 15. februarja. Okno v svet. Pangalos pred sodiščem. Bivšega grškega diktatorja Pan* galosa so prepeljali v Atene in ga postavili prcd posebno sodišče dr> žavnega zbora. Javnost sodi, da bo dobil kakih pet let prognanstva. Pogajanja med Vatikanom in Mehiko. Poslanik Združenih držav v Me* hiki Morris je posredoval med Va* tikanom in Mehiko. V kratkem se bo najbrž vršila konferenca zastop? nikov, ki bodo poskušali urediti razmerie med katoliško Cerkvijo in mehikansko državo. Finančna razprava v francoski zbornici. V čctrtek 9. februarja se je v francoskem parlamentu zaključila velika finančna razprava, o kateri smo že parkrat govorili. Vlada je predložila dnevni red, ki je bil spre* jet s 370 glasovi proti 131. Socialisti so hoteli vreči vlado, pa sc jim ni posreeilo. To glasovanje pomeni za finančnega ministra Poincareja ve* lik uspeh. Marinkovič bolan. Jugoslovanski zunanji minister Marinkovič je težko obolcl. Njcgo? vo stanje ni brez nevarnosti. Kriza iugoslovanske vlade. Vukičcvic še vedno ni zaključil pogajanj za sestavo nove vlade. Te* žave mu delajo Davidoviccvi de? mokrati, ki zahtevajo zase tudi no* tranje mihistrstvo. K temu se bodo radikali težko odlačili. Vcndar se pogaianja še niso prekinila. Neka« teri upajo celo na uspeh. So pa se* veda, tudi drugi, ki prorokujejo vo* litve. Listi tudi poročajo, da posta* nc dr. Korošec notranji minister. Na Grškem niso s sedanjo vlado nie kaj zado^ voljni. Posebno se razburjajo pre* bivalci otoka Kreta, ki se jim zdijo davki previsoki. Zagrirzili so z re* volucijo, ako ne bo vlada v desctih dneh znižala davkov. Turcija in Bolgarija sta sklcnili trgovsko pogodbo. Po* godba je bila podpisana 12. febru* arja v An gor i. Titulescu in Stresemann. Romunski zunanji minister Titu* lescu bo obiskal Stresemanna, ki se mudi v San Remu. Verjetno je, da se bosta menila o važnih zadevah. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A ' Jugoslovansko posojilo. Jugoslavia jc, kot znano, najela v Londonu posojilo v znes'ku 50 milijonov funtov. Prvi obrok tega posojila sc bo izplačal v začetku aprila. la denar se bo porabil za ustalitev jugoslovanske valute. S tcm posojilom se bo mcnda bavila tudi Zveza narodov. Korošec notranji minister. Po zadnjih vcstch je Vukičevič predlagal demokratom, naj sprej? me jo za notranjcga ministra dr.ja Korošca. To bi bil kompromis. AH jc Davidovic pristal na to, še ni znano. Tangersko vprašanje. Zdi se, da se pereče tangersko vprašanjc bliža svojemu koncu. Po? učeni krogi pravijo, da bo tudi Ita? lija dobila mesto v upravi tega važ? nega pristanišča. Poincare za centralizem. V nedelio 12. februarja je fran? coski ministrski predsednik Poin? care imel v Strassburgu govor. v katerem je poudaril, da Francija nikdar ne bo dopustila avtonomijc Alzacije, Lotaringijc in drugih de? lov države. Kriza nemške koalicije. Nemška vladna koalicija je v kri? zi. Katoliški centrum ie za razpust državnega zbora in za nove volitve, nemski nacionalci so proti temu. Odločilne besede pa še niso rekli ne prvi ne drugi. V Romuniji. Radi nemirov v romunski zbor? nici je bil izključen od sej poslanec kmetske stranke Yajda Vojvod. Ker izključitve niso mogli zabrani? ti, so vsi poslanci opozicije zapu? stili zbornico. Vecina je zborovala brez opozicije. DNEVNE VEST! Vpokojencem v idrijskem okraju. Skupina vpokojencev v Idriji in v okolici je po posebni dcputaciji naprosila tajništvo K. D. Z., da bi posredovalo pri pokraiinski za? kladnici v Gorici, da bi iim izplača? la eimprei priznani pokojninski po* višek. Tajnik K. D. Z. dr. Bitežnik je posredoval pri pokrajinski zaklad? nici. V poiasnilo vpokojencem spo* ročamo: 1. Vsem vpokojencem iz idrske* ga okraja, ki imaio pokojninske knjižice, bo goriška pokrajinska zakladnica v krarkem izplačala zne? sek, ki so ,i»a preveč plaeali na ra? eun davka na prcmieno premoy.es nje (Riccheza Mobile). Takih vpo? kojencev ie približno 600. Tern vpokojencem je financa od? bila od pokojnine 9% na raeun ime? novanega davka. Sedaj jim bo pokrajinska zaklad? nica vrnila 5%, ki so jih preveč pla? eali in sicer od 1. 1. 1927 dalje. Za naprei iim bo financa zaraeunala samo 4% na raeun zgoraj imcnova- nega davka. Vpokoienci, ki nimaio pokojnin* skih kniižic, bodo dobili ta denar nekoliko pozneje, kcr jim ie bil v zadniem easu priznan povisek na podlaui čl. 12 kr. odloka št 1431 od 13. 8. 1926. Tern poslcdnjim vpoko? jencem bosta pokojninski povisek in imenovana razlika pri davku na premično premoženie skupno iz? plačana. Takih vpokojencev ie do scdai 109. Upati pa ie, da bo pokrajinska zakladnica v Gorici izvršila to vc=> liko delo in izplačala ves imenova? ni denar tekom dveh mesecev. Dolžni smo ob tei priliki povda? riti, da vrši pokrajinska zakladnica v Gorici do idrskih vpokoiencev v polnem svojo dolžnost. Voditeliu pokrajinske zakladnice. g. De Grossiju grc posebna zasluga in za? hvala. Imenovani gospod napravi vse, kar je v njegovi moei, da ustre? že vpoko jencem. Za njegovo vest? nöst in pridnost so mu vpokojenci I hvaležni. | Premestitev. I Okrožni šolski nadzornik g. K. ; Rubia v Gorici je premeseen v Fel? tre. Njegova premestitev ie vzbu? dila v tukajšnjih krogih mnogo raz? pravljanja. Prestolonaslednik potuje Princ Umberto ie odscl na daljše potovanje po italiianskih koloni? iah. Sedai se mudi v Kritrcji. Poto? vanie utegne trajati vee časa. Delovanje občinskih stražnikov. Goriški občinski stražniki so v preteklem mesccu naznanili 183 pre? stopkov razne vrste. Nov tiskovni zakon. Sedanji italijanski tiskovni za* kon bodo spremcnili. Novi zakon bo ureial položaj časnikarjcv in njihove organizacije. S tem načr? torn se bo bavila prihodnja scja ininistrskeLa sveta. Jugoslovanska pomorska družba za prekooceansko plovbo se ie u? stanovila. Družba bo imela več par* nikov po 14.000 ton. Razmere v anglikanski cerkvi postajajo vedno boli napete. V Darwenu so se pripadniki razlicnih nazirani že parkrat stepli v cerkvi. Ko je duhovnik zaeel pridi^ati, so mu s klici, smehom in razbiianiem lireprecili rwnditio. Glasovanje z električnim aparatom. Na Finskem so vpeljali .qlasova? nie z električnim aparatom. Na mi? zi vsaketLja poslanca so štiri L'^mbi (da, ne, se vzdržim, odsoten). Ko je odrtieno glasovan je, pritisne vsak poslanec na en Uumb. Naikasneje v dveh minutah se pokaže izid glasovan ia. Koroška naj se oboroži. Or^unizator koroške^a »Hei? matchutzsa« (deželnc brambe) ac? neral Iiul.LJcrts je v nekem govoru iz? javil, da se mora na Koroskem v soglasju z'mirovnimi pogodbami in gospodarskim-i možnostmi, poseb? no v i'zobrazbi m'ladine, pripravljati oborožena nevtralnost, ker italijan? sk( ;iuora med Italijo in Jugoslavijo morala svojo nevtralnost braniti i orožjem. Promet na Rcki in Sušaku. C'asopisi obiavliajo podatke o prometu na Reki in Sušaku. Ti po? datki so zelo zanimivi. Sledeee štf? vilke naj oznaeijo uvoz v obe luki. Reka: Sušak: 1925. 720.845 ton 340.137 toi: 1926. 734.737 ton 270.753 toi; 1927. 782.936 ton 438.081 ton. Iz teh podatkov ie razvidno, da v obeli lukah narašea promet in da ie sušaško pristanišče zelo napre- dovalo. Položaj nemških kovinarjev. Srednjcnemški kovinarski dehv? ci bijejo že štiri tedne težak meid? ni boj s podietniki. Sedai se ie po? ložaj še boli poostril. Zveza n .ških kovinarskih industrijalcev je namreč sklenila, da ustavi dele v vsch nemških kovinarskih tvorni- cah in da vrže na cesto vse dehuue. Ta sklep se bo izvršil 22. febriunia. Stcvilo prizadetih delavcev zniša nad 800.000. Visokošolci stavkajo. Budimpeštanski visokošolci so prircdili protestno stavko proti na? meravani spremembi zakona, ki dopu.šča samo nekemu določeniinu številu Judov vpis na univerzo (ta? koimenovani numcrus clausus. — Predavanja'se radi teUa niso noüla vršiti. Izraba železniških nasipov V Rimu proučujejo načrte, cako bi najboljc izrabili železniškc aasi? pe in pripadajoee ozemlje. Mslijo predvscm saditi drevje, v prvivrsti murve. Cuvajn.ice ob železnicioodo imele vzorne ccbelnjakc. Se /ečjo pažnjo misliio posvečati ole^anju kolodvorov. Vino z nad 18" alkohola. Dosedaj smo se učili, da ni mo? s4oče dobitiriz ijrozdja naravnim po? torn bolj alkoholnc.ua vina kot s 17° alkohola. Trdilo se ie, da postane pri IV" alkohola isti strup za vrelne Ulivice. Sedaj pa ie ugotovljeno, da se do* be vrelne divice. ki prencsejo še bolj alkoholno vino. G. Miha Gioia v Mcsagne (provincia Lecce) je imel lttos vino z 18.5° alkohola. Vinsko preizkuševališče v Milanu ie napravilo več po-skušenj z dotič? nim vinom in uuotovilo, da ie imelo celo 18.64° alkohola. Mlečno vrenje vina. V vinu se nahaia več kislin, med drugimi tudi jabolčna in mlečna. Ja? bolčne ie navadno v litru vina 2 do 4 .arame, pri posebno kislih mladih nüvih vinih tudi do 9 gramov. Ja? bolčna kislina se pola«»oma razvija v mlečno kislino, ki boli prija na? šcmu (kusu. To vidimo najboljc pri kraškemu teranu, ki ie mlad ko? maj Ližiten, poznejc pa izboren in zato zclo priliubljen. Spremenitev iabolčne kisline v mlcčno lahko po? spešimo ali pa zadržimo. Mantovanske mlekarne. V provinei Mantova ie okoli 700 mlekarn, ki predelajo letno okoli 1.300.000 q mleka, iz katercga na? pravijo okoli 100.000 q sira in 25.000 (| masla. Iz te&i sledi. da predeluje vsaka mlekarna dnevno okoli 5(K) litrov mleka. Skorai pri vseh mlekarnah rede tudi prešice, katere krmijo s sirotko in koruzo tor otrnbmi. Navadno pa rede samo stareiše prašiče, katere tarn opita* jo. Na prašiča porabijo približno 4 q koruze in 1 q otrobi poleg si? rotke. Nesreča v rudniku. V nekein angltškcm premoqovni^ ku v White?Haven so se vneli plini. Pri eksploziji ie 13 oseb izjJugoslovanske strokovne zveze«, ki še daitlancs krenko dcluje ter druži tisoče kr? ščaisko mislečega delavstva po Sloveniji. lstanovil ic Krek v Ljubliani tudi dru? štv) «Sv. Marte« za služkinic in pomagal ustinoviti v Trstu temu podobno društvo. Oi*jc ic ustanovil v Ljubljani »Rafaclovo drižbo« za slovenske izscljencc, ki naj bi raitezala svoie delovanje cez vse slovenske deicle, zlasti Trst in društvo »Abstinent«, ki se je spremenilo v »Sveto vojsko« ter pospe? šub med nasim narodom trcznostno gibanje. Krek je zelo podpiral to gibanjc, bil je iz ljubczni do naroda tudi sam abstinent in ic bil d\o podpredsednik »Zvezc avstriiskih protiilkoholnih društcv«. (Dalje). »GORISKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI Nekda.j in sedaj. Kako se odtujujemo krščanstvu, naj priča to?le primerjanje med nek? daj in sedaj: Nekdaj niso bili ljudje kristjani samo taknit ko so bili v cerkvi in so molili, ampak vse življenje je bilo prešinjeno z versko mislijo. Ljudje so povsod vidcli Boga, ki je res »vse v vsem«, in mu dajali east. V naših časih pa la verska misel vedno bolj gine in vlada gola po? svetnost. Hoeete videti in vedeti, kako? Casih so se pozdravljali tudi iz? ven cerkve: »Hvaljen Jezus!« — zdaj »Dober dan!« »Moj poklon!« »Sluga pokoren!« »Serbus!« Časih »Bo'g plačaj!« — zdaj »I Iva? la lepa!« Časih »Bog blagoslovi!« zdaj »Dober tek!« — Časih »Bag po? magaj!« — zdaj »Na zdravje!« — Časih »Z Bogom!« — zdaj »Moj po? klon!« »Na zdar!« »Zdravo!« Časih »Bog mu daj večni mir!« — zdaj »Lahka mu zemljica!« »Bog in sveti križ božji!« Taka in podobna vošči? la so bila včasi v navadi — a zdaj jih že rcdkokdaj slišite. Z znamenjem sv. križa smo za? čenjali in posveeevali svoja dejan? ja: ko smo šli spat in ko smo vsta? jali, ko se je zabliskalo. ko je gospo? dinja zamesila peko( ko je hišni oče naeel nov hleb, itd. itd. — Zdaj je vse to prislo iz mode. Pozdravi, gredoč mimo eerkve in križev. se vedno bolj opuščajo. Istotako se molitev med angel je* vim zvonenjem opusča vedno bolj. Ze na deželi sc zdi nekaterim poni? ževalno sneti klobuk z glave. So že cmancipirani, vzvišeni nad moli? tev! V duhovniku se ne gleda vee nje? gov nadnaravni duhovniški znacaj, duhovnik je samo še mož, ki je ne? kaj več študiral kakor mnogi drugi in nosi daljšo suknjo. Včasi so jim rokc poljubljali. zdaj jim mečejo v obraz psovke. Oasih so imeli po sobah le svete podobe. — Zdaj ima jo naslikane ka? ke pse, maekc, pokrajine, pa tudi nage ali napol nage ženske! Kropilcek tudi vedno bolj izginja iz his. ^asih smo delali jaselce— zdai se šopiri božično drevesce. Celo nedolžni Miklavž, otroški prijatclj, jc že nekaterim na poti in ga hoeejo izpodriniti z nekim Ma- tjažem. Ali ne vidite, da povsod Boga od? stavljajo in ga hoeejo popolnoma izriniti iz našega govorjenja in naše družbe? Kakor odrinejo starega očeta, ki je gospodarstvo »eez dal« in ga porinejo za pee. Kar sporn in ja na Boga — vse proe! Boga stavijo v kot, mesto njega pa obozujejo mrtvo matcrijo. Vera izginja, nieno mesto pa zavzema materijalizem. Veliko sre si ie že osvojil in gospodstvo svo.ie na si* roko raztegnil. Ali ga ne imenuje? mo po nravici »novo vero«, ki žuga vedno bolj izpodriniti staro, pra? vo? Sai so pozemeljske reei mnogi Vwdno ljubili, a Boga so pri tern še priznavali. Danes pa Boga odstav? liajo in stavijo matcrijo na njego? vo mesto. To ie torej nova vera; vera v materijo mesto v Boga, v zemlio namesto v ncbesa, v liro, liter in mtso namesto v dušo, vest in milost. Druge nove vere se nam ni bati, a ta se širi vedno dalje. Svet se vedno bolj razkristjanju? je . . . Seveda še ni vse zgublieno. Bog varuj, da bi bilo! Vere ie se vedno mnogo na svetu. A žal nam je za tiste, ki so že izgubljeni — in tch ni malo, na milijone iih ie! Omejili in zajezili bi radi ta tok, da se dru? gih za seboi ne poteünc. Treba je znati modern! napredek združiti z zvestobo do Boga. Naj svet še to* liko napreduje. Bog \v in ostanc še vedno Gospod! Zdaj pa število tistih, ki Bogu hr? bet obraenjo, ki ne hodiio v cer? kev, ki ne gredo nikoli k spovedi, ki tudi umirajo brez Boga vedno narašea. Najboli seveda po mestih, a ta ree leze že na deželo. Take;, da mora to nas. ki nam je kaj za ve? ro, navdajati s skrbjo: Kaj bo z no? vim rodom? »Ko pride Sin clove* kov, kaj menite, ali bo še vero na= šel?« je vprašal Jezus apostole. Ali bo vse ležalo na trebuhu pred Ma? monom in Bahom? Cerkev za vedo in znanstvo. Na 6. obletnico kronanja papeža Pi ja XI. ie papežev državni tajnik kardinal Gasparri otvoril v Rimu z velikim slavljcm nov zavod za kr? šeansko starinoslovje (Pontif. Instit. Archilogiae Christianae). Zavod je monumentalno delo in je opremljen z vsem potrebnim kar zahteva veda kršeanskega starinoslovja. V veliki dvorani prostorne knjižnice so se ob kipu P. XL ter pok. veli* kega kršeanskega arheologa Ivana De Rossija zbrali dne 6. t. m. naj* odlienejši dostojanstveniki, tako kardinali: Gasparri, Vanutelli, Pom* pili, Mery del Val, Taeei, Bisleti itd. Navzoei so bili znameniti ueenjaki, med drugimi dr. Ehrle, Orazio Ma- rucehi, ki jc starosta še živeeih kr? ščanskih starinoslovcev. Za rektor« ja zavoda je imenovan priznani strokovnjak dr. Kirsch. V svojem otvoritvenem govoru ie poudarjal, da jc bilo kršeanstvo glede znanosti in umetnosti vedno prvo, ki je iz propadlega poganstva rešilo za clo? veštvo pravo kulturo. Prelat Respighi je slavil pok. znanstvenika De Rossija, ki je leta 1864. izdal knjigo o katakombah pod imenom »Roma Sotterranca«. Kard. Ccrretti je zbranemu občinstvu po* vedal, da je papež Pij XI. že koj na dan svoje izvolitve započel misel, da otvori poscben zavod za kršean* sko starinoslovjc. Ta veda podajala iz davnc prošlosti eloveštvu ncšteto dokazov o postanku in zgodovini krščanstva in Ccrkve. V katakom? bah in drugih kršeanskih spomeni* kih se odpira zgodovinska knjiga, ki jasno govori, kaj je v raznih dobah ueilo krseanstvo. Ta veda je naj? boljši dokaz, da je katoliška ('er* kev ostala v svojih bistvenih naukih neizpremenjena. Je prava apologi* ja proti protestantskim zmotam. Kaže nam, kako globoko je kaka do- ba pojmovala skrivnosti sv. vere, n. pr. skrivnost presv. Evharistije. Tako kora'ka Orkev vedno v pr? vi vrsti, ko gre za pravo vedo in znanstvo. Kaj je novega na deželi? Št. Maver pri Gorici. Bližamo se že pomladi. To nam naznanja patron našc eerkve sv. Va* lentin, cigar praznik homo obhajali v nedeljo 19. t. m. Imeli homo obi? eajno peto sveto mašo in popoldan? sJki blagoslov. — V celi povojni dobi igrajo pri nas letos še najbolj svoje vlogc pika, pikon in lopata. Prav res vedno bolj uvidevamo, da nam sa? nio tarnanje prav nič ne pomaga. Cepovan. V »Straži« št. 11. t. 1. smo čitali pameten dopis iz Gorenje Tribuše, kjer toži dopisnik nad neumestnim združenjem z obeino Čepovan. Go? tovo ne more nihče zameriti tribuš? kim obeinarjem, če se boje silnih na? porov, ki so združeni s priklopitvi? jo k Cepovanu. Kobilica nima le muh, ampak tudi obade in se celo v zimi. Kdor je še ni poskusil, naj se spravi na njo >r easu od vseh svetih do Jurjevega, posebno ko bo pihala prava burja in bodo zameti zakrili slcherno sled ne le sieze, ampak tu? di grmičevj.a. Kakor privošeimo, da bi oblaslva ustregla upravieenim nji? ho vim željam. tako pa tudi vsi ce? povanski obeinarji želimo, da se zmanjšajo vzdrževalni obeinski stroški. Kako bo mogoee kriti pet? kratno vzdrževalnino za obeinsko hi so in osobja? Čudimo se, da ima? jo prednost do obeinskih služb ne? domačini, dasi bi domaeini eenejše delali. Kako gospodarsko nazadu? jemo, priea sedmero his, ki so tu v središču občine na prodaj, zatvo? ritev obratov, in splošna obupanost, ki se polašča vseh, ki poznajo težak sedanji položaj. Batuje. V pondeljek 13. februarja se je poroeil tukajšnji vcleposestnik g. Ivan Vetrih z g.eno Angelo Ipavee, Marijino drj/benico iz Črnie. No? vemu paru zeÜmo obilo sreec in bo? žjega blagoslova. Dornberg. G. urednik! Ker se v »Goriški Straži« nie ne bere iz na.še vasi, sem se jaz namenil napisati par vrst. Mo? goee bi bilo najboljše, da Vam pi? šem o vrcmenu in vsakdanjem de? lu . . . Pa sem v petkovi »Straži« bral o povclju rzrednega komisarja bolcanske pokrajinske fašistovske zveze, ki nastopa tako mosko in vzgledno proti plesom. In to mi je potisnilo pero v roko. Najprej po? vem, da mi vsi želhno, da bi slišali cnako fasistovsko povclje. Saj ve? mo, da ne bo sprijena in od plesa okužena mladina ne za domacijo, ne za clržavo kaj prida! In kaj nam pri? nesejo plesi? Omenjeni komisar, ki gotovo ni duhovskega stanu, pravi, da — smrt! Potrjujcmo! Poleg du? ševnc tudi gospodarsko in nravno. Zato podertuje ono važno povelje, da ima fašizem druge in bolj vaznc dolžnosti —kot prirejati plese! Tudi za nas veljaj isti nauk! Tudi naša mladina ima druge in bolj važne dolžnosti. Ni se sicer do sedaj čulo o izredno pogostih plesih v naši va? si in ponosni smo bili, da nismo v tern prvaeili. Zdi se pa, da smo na potu prvaeenja, kajti v komaj 5 mesecih bomo te dni mogli našteti že četrto tako norenje. Kaj naj bi bil vzrok take spremembc? Mogoee na.še blagostanje? Ker prodajamo vino po tako sijajnih cenah? Na to le kratek, a prctrcsljiv odgovor: tc dni je bila davena izterjevalnica i>ri? morana potom svojega izterjevalca napraviti rubež skoro tretjini naših gospodarjev, ker davek za leto 1927. ni bil placan. Vsak, ki plemenito mi? sli, .svari pred plesom! Tudi naše mamce so sprevidele in se prepri* eale, da njih punce dobe fanta, in še pametnega, tudi brcz plesa. Tudi oectje uveljavljajo hvalcvredno svojo oeetovsko voljo. ("le sc pa od najboli merodajne strani v tern oziru takorekoe prezira mnenje cclc obeine, se kljub vsemu še vedno dobijo plesni(?vi) fantje, — sedaj smo prišli že na 18?letne, — ki sc hoeejo »postavljati«! Saj jih ni do? sti, hvala Bogu, a tudi za te jc ško? 1 da! Kar je za Bolean dobro in po? trebno, naj se izvede tudi pri nas — in ne ravno nasprotno! Idrija, Cerkveni pevski zbor in orkestcr sta proizvajala v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri pri sv. maši prvič tudi slovenske nabožne pesmi skupno. Na splošno je bilo podano razme? roma dobro, manjka pa še obema skupnosti. Orkcster v izvajanju boljši od zbora. kar se je že veekrat poudarjalo. Na splošno pa je sprem? ljava orkestra kakor včasih tudi or? gclj premoena in zaduši zbor v me? lodiji, in kar je najvee, v besedilu, tako da poslušalec nima vžitka pri tckstu. »Molite angeli" .. . prehitra in malo uživljena. »2c pada mrak v dolino« . . . prevee globokih oddihov in nekateri glasovi ne poznajo vred? nosti pike ter harmonije med posa? meznimi glasovi. Tudi nekateri godci ne ceni jo truda skladateljeve? ga s tern, da nc podajo razme roma jasno n. pr.: nabivanja, prehodov itd. Posebno pa smo hvaležni g. or* ganistu, ki nam v tako kratkem ea* su spremlja tudi že najmodernejše texke skladbe. V upanju, da sc bo? do v prihodnje nedostatki omilili in se bo bolj pazilo na jasno in eisto iz? govarjavo, željno prieakujemo zo? petnega nastopa. Črni vrh nad Idrijo. S 1. lebruarjein t. 1. sta bili obeini Črni vrh in Ciodovič združeni v eno obeino pod imenom Črni vrh nad ldrijt>, s sedežem in središeem v C>r> nern vrhu nad Idrijo. Nova obeina šteje krog 34(M) prebivalcev. — Zad? nja leta so nas obiskovali nenavad* ni in za naše kraje zelo redki go? stje. Predlanskim nas je strašil medved. ki je napravil nekaterim kmetom preeej škode na polju, Ian? sko leto nas je bil poeastil jelen s svojim visokim rogovjem, konec leta se je bil r>a priklatil od nekje tudi divji merjasec, ki je hodil po? sebno po Idrijski Beli in Idrijskem logu. Imamo sicer precej lovcev, pogumnih in junaških, ki se ne strašijo niti samega zaica, ako je potrcba; ti so previdno pa junaško zasledovali imenovane hude strice, ki so pa kljub tcmu odncsli zdravo kožo. Gospodarstvo. Moderna sadna sušilnica. Odkar so vsled obdaveenja one? mogočeni mali žganjarski kotli, so sc v mnogih krajih kmetovalci pra* ševali, kam bodo s sadjem. Marsi? kje sc še vedno tako vprasujejo. Dejstvo pa je, da se je v lanskem letu odprodalo vse koliekaj vredno sadje, katerega ogromna večina gre v inozemstvo. V inozemstvo gredo vse črešnjc. skoraj vse breskvc, ogromna veeina ecšpelj, zgodnjih hrušk in tudi jabolka. Seveda niso ccne vedno zadovoljive. Kedaj pa so sploh zadovoljive ccne, ki jih dosczemo za to, kar imamo pro* dati? Nov, moderen noein izrabe do? brih sadnih letin je uneljal Josip Biseak, posestnik in trgovec v Šmi? helu (St. Peter na Krasu), ki si je nabavil veliko sušilnico, v kateri lahko suši vsakovrstno sadjc in tu? di gobc. C.'elotna sušilna naprava je stala nad 40.000 lir, je pa tudi do? bra in nje lastnik je z njo dosedaj popolnoma zadovoljen. Tekom 24 ur lahko posuši tudi 20 q sadja. Kaj pa drugod? Eno tako sušil? nico potrebuje Cerkljansko, da se bo potem tako izrabilo vsako sadje. Prevee sušilnic pa se ne bi smelo napraviti, ker bi si potem delale preveliko konkurenco. Po iz-javi L?. Biščaka se ni potrcb? no bati za oddajo blaga, ker ima on vprašanja za vagonske količine blaga. R. Čebelarski kongres v Tridentu V dnch od 2. do 5. septcmbra se je vršil v rrridentu 9. kongres itali* janskih eebelarjev ob zelo veliki udeležbi. Razpravljali so o najrazlienejših vprašanjih. med drugim je bila sprejeta resolucija, naj država da ecbclarjcm neobdavčeni sladkor za prezimovanje eebcl. Govora je bilo o boleznih eebele kot o kugi in no? semi. Veeinoma pa so razpravljali o novem zakonu, ki ga jc izdala dr? žava za pospesevanje eebelarstva. Zahvala zavarovalnici L'UNION in g. A. Ravniku v Gorici — Via Barzellini 2 za takojšne in pravilno izplačilo moje požarne škode. ANA BAUMANN, STUDENO PRI POSTO.INI. Strnn 4. »GORISKA STRAŽAa 20. fcbr. 21. fcbr. 22. fcbr. 23. iebr. 24. fcbr. 25. icbr. 26. icbr. Koledarček. poncdcljek, Elcvtcrij. torck, pust. srcda, pcpclnica. četrtek, Romana. pttck, prcstopni dan. sobota, Mati.ja, ap. ncdclja, Feliks, p. Koliko pan.jev je v Jtaliji? Danes tej4a še ne vemo, ker šc ni dokončano štctjc panjcv, ki se vrši ravno v tcm času. Mnogi računajo, da je vsch panjcv 200.000 in da zna* ša letna produckija medu okoli 25.000 q. Izvoz medu iz ltalijc jc mujhen, in sicer je znašal v 1. 1926. komaj 679 q napram 2868 q v letu 1914. Na noben način ni čebclarstvo v Italiji tako razvito, kot v Švici, kjer jc okoli Vi miljona panjcv z letno produkciio medu od 45.000 q. F.ran* cija pridela okoli 80—100.000 q me, du, Nemčiia pa ^otovo vsaj dva* krat toliko, ker računajo, da je v Ncmčiji nad 2I2 milijona panjev. Tržne cene dne 16. 2. 1928. Cesnik L 1 do 1.20 kg; zelje svežc 50 do 60 cent, kj»; zelje kislo L 1.60 ktf; cvetaea L 1.10 do 1.20 kg; eebula L 1.50 do 1.60 k#; fižol navaden L 1.80 k^; fižol koks L 2.40 kg; solata endivia L 2 60 do 3.20 kg; krompir 70 do 90 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radič rdeč L 2.60 do 3.60 kg; špinača L 1.10 do 1.40 kg; zelena L 2.20 do 2.40 kg; motovilec L 3 do 3.40 kit; vrzote 70 do 80 cent, kg; pomaranče L 1.40 do 2.40 kg; \U moni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; hruške L 2 do 4 20 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14 do 15 kg; maslo prcsno L 17 do 18 kg; mleko L 1 liter; med L 10 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Šušmelj Anton, Ravnica St. 39: Vam jc bila odbita pokojninska prošnja, kcr jc Vas {Sospodarski polo/aj ugoden. Vaš re* kurz jc registriran pod st. 41542. V krat* kem dobit<; odgovor državnega pravdništva na rekur/. 2. th'tila I'rune, Trnovo št. 40: Vaša pros šnja jc registrirana pod St. 10242 18. Na podlaßi novih /dravniških ugotovitev jc po» kojninska komisija vzcla Vašo prošnjo po» novno v prctrcs. Manjkiijo pa šc vcdno dokumenti, ki so navedeni pod št. 8. 9. in 10. točko /nanc^a vzorca, ki ga gotovo lira* ni županstvo. 3. GubrsčekT., Zatolmin ši. 66: Ko ima> tc drugo opravilo v Gorici, zgla.sitc se tudi v tajništvu! 4. Skapin Martin, Vrabče: Va.šc prošnjc >¦ Rimu ni mogoče najti. Zato bi bilo trcba ponoviti prošnjo in predložiti vsc potrebne dokumentc. Scvcda moratc tudi v novi prošnji dokazati, da stc pravočasno vložili prvo pokojninsko prosnjo. 5. Podbršček D., Dcskle S/. 108: VaSa prošnja jc registrirana pod št. 069091. Pos slati moratc sc naslcdnja dva dokumenta: 1. nutvaski list pokojnega sina .losipa; 2. potrdilo o mrtv. oglcdu sina Ivana. Ta dva dokumenta jc komisija že dva? najstkrat zahtcvala od županstva, dvakrat potom prefekture. Poskrbitc si torcj ta dva dokumenta in pošljitc ju v Rim na: Dire* /ionc gencrale delle pensioni di guerra, Ro» ma. Navcdite pri tern ,da je Vaiša prošnja registrirana pod St. 069091. 6. Kodrič Josip, Rcnče št. 33.5: Zglasite sc tudi v tajništvu, ko imate drugo opravilo v Gorici! 7. liolko Ignucij, Lokavec: Višja zdrav* niška komisija v Rimu je ugotovila odvis» nost Vase bolezni od vojaške službc in Vas je priznala za invalida 8. skupine. Zato sniete upati nft ugodno rešitcv prošnje. 8. Blagonju /¦'., Šmarje št. 206: Zglasite sc ob priliki \r tajništvu! 9. Rijavec /•'., Viiovljv ši. S4: \raša pro« šnja bo oil komisije ponovno prcglcdana. JO. Ostrouška Fr., Kubjvglavu ši. .5: Vaš mo/ jc utnrl radi druge bolezni in nc za* radi bolezni, radi katere je bil priznan za iw valida. Zato Vam pritiče samo ena trctjina pokojninc, ki jc bila pri/nana mo/u in to na podlagi cl. 35 vcljavnega pokojninskega zakona. Izplačilo zneska, ki Vain pritiee, moratc zahtcvati pri pristojni finančni in* tendanci. 11. Pctusič A., Lom Kan.: Ko imate drugo opravilo v Ciorici, zglasite se tudi v taj* nišrtvu! 72. Krušna L., Hudunjc št. 108: Kcr je višja zdravniška komisija mnenja, da ni vojna služba pbvzroeila srčnc boli in splo.šs nc telcsne oslabclosti, ostanete do septein* bra ]928 invalid 7. skupine. 13. Plesničar M., Čepovun št. 21: \'am je bila pri/nana pokojnina. Vaša prošnja jc registrirana pod št. 665487. V kratkem do* bite tudi pokojninski dekret. 14. l'ii>.cl Anlon, Oslavje St. 81: Ob pri* hki zglasite sc v tajništvu! 15. Furliin l., Rihember^: Vaš rckurz jc rcgistriran pri C^orte dei C-onti pod štev. 41175. Ni upati/da bi bil kmalu rešen, kcr leži pri uradii 40 tisoe podobnih rckurzov. TAJN1ŠT\'O. VABILO k rednemu obenemu zboru Kmečke posojilnice v Podmelcu, r. z. z n. z., ki sc bo vršil v nedeljo, dne 26. februarja 1928 ob pol dva* najstih predpoldne takoj po zadnji sv. maši v rosojilnicnem prostoru s slcdcčim dnevnim rcdom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1927. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Podmelcc, 10. februarja 1928. Načelstvo. VABILO. Prva kmečka ßospodarska zadruga v Selu na Vipavskem, r. z. z n. z. vabi vsc svoje članc k XVIII. redn. letn. obenemu zboru, ki sc bo vršil v Sclu dne 4. marca t. 1. ob 10. uri predpoldne v hiši št. 90 s sledcčim dnevnim rcdom: 1. Porocilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanjc revizijskega poročila. 3. Slučajnosti. Ako ob določcni uri nc bo za? dostno štcvilo članov, se bo vršil obeni zbor pol urc pozneje ob vsaki udeležbi. Odbor. GORSKI SEMENSKI KROM^ PIR je na prodaj v Gorici, Via St. Chiara 14. Culot. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolacije i. t. d. Pri« poroča se And. Rojic, Via Semina* rio St. 2 Gorica. Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo* roča preč. duhovnikom in drugim za vsa v to stroko spa da j oča dela in popravila. Prcgledi brezplačno! ČREŠNJEVA DEBLA kupi Fr Valič, strojno mizarstvo, Ajdovščina ex Lokar. Službo išče krojaški pomočnik. Naslov pove uprava »Gor. Straže«. Iščem zmožnega trgovskega po= močnika za manufakturno trgovino z znanjem slovenskega jezika. Na; slov pove uprava »Gor. Straže«. iC Lioyd Sabaud Prihodnje vožnje: v S^verno Arnerik«;; »Conte Grande« 17. 2. 1928. »Conte Rosso« 28. 2. 1928. lz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južrio Ameriko: »Principe di Udine« 14. 2. 1928. »Conte Verde« 16. 2. 1928. »Conte Biancamano« 7. 3. 1928. iz Genove v Buenos Ayrrs v UV2 dneh. v Avstralijo: »Tomaso di Savoia« 14. 2. 1928. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle ,š/. 4. PIJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse doO v Gorici: Via Barzellini 3 (ob src= ilah in petkih ob pop. urah). Prenosljivi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veiiko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikiinc za gramafonc, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni Wü- KULATüorica Corso, Tel. 347 Zauod 0,. B0NC1HÜ-FIKSTT1 TRST, Via Fabio Fllzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIj ATIKE" ebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prebladu in za ojačenje korenin. Steklenic* po 6 lir — se dobiva v lekarni Cft« ställanovich, lastnik F. Bollatio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. se igrejo ve5k?ai na lieh in r'ohijo glisie, zajedavke, ki se nionjo takoj uničiti. da ne nastanejo komplikacije. ČOKOLADNI BONBON ARR1BA PKOTI GL1STAM odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1. - Prodaja se v vseh lekarnah. ČOKOLflDNI BONBON PROTI GLISTAM NA MORJU. V? HRIBThl m NA LETOVI5ČU IMEJTE 9EDNO N^ RAZPOL^löO ..flRRIBO" ZA ZDRA\?JE 9A5IH OTROK. Zahtevajte pri vašem Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6,GORICA Teod. Hribar (nasi.) « Gorica OORSO VERDI 32 - (hiša Centr. Posoj.) Viüha zalDQfl CEšhcga platno Iz znant tovspns Kegsrnch^Ff t Umwk, vsafao- wrstno blayc za pcročencs Kakor tudi leilfeiB Ezbire \:Mm iR Im^m lukcs. Biago solidno! Cene armernftl