53
O hudem vremenu
redno nastane hudo vreme, zrak je uavadiio povsem tili iii miren; ker je pa zrak z hlapovi prenapoluen, zavlada neznosna vročina in mi pravimo, da je soparno. Kmalu vidimo, kako se vzdigujejo v soparni zrak temne raegle ter se ondu združujejo v sivočrn oblak, ki preti z hudo nesrečo. Zdajci pri-buči hud veter, bliskati se začne in grmeti, da je eloveka strah in groza. Vsakdo se boji, da bi zdaj in zdaj ne treščilo karn v našo bližino. Kakor se hudo vreme ali hnda ura le polagoma razvija, takisto tudi polagoma prenehava. Bliska se le bolj po redko, dokler popolnoraa ne prestane. Huda ura ne traje dolgo; naj-močnojši bliski in gromi trajejo le kratek čas. Mej neviJito začne padati tudi toča, katero spremlja navadno huda ploha (naliv). Crni  o-
blaki preteče
hude ure navadno niso visoko, a vender ra-čunimo nji-hovo   višino nad    zemljo
okolo
1200-1400 metrov.Naj-niže  so bili
taki hudo-urni   oblaki
v 26. daa avgusta me-seca 1827.1. na gorenjem
Stajerskem ne dale5 od
Admonta. Admontski
samostau
leži v prijet-
nej dolini, a
112  metrov
nad samo-
stanom stoji
grad. V
gradu so
zapazili križ
na samo-
stanskem
stolpu, ki je
molel \z hu-
dournega
oblaka,  pod
katerem je
razsajalo
hudo vreme.
Ker je sa-
mostanski
stolp 38 me-
trov visok,
zatorej ta
hudourni
oblak ni
mogel višje biti nad površino zeinlje kakor 38 metrov. Ob istem času so opazili doli v dolini lino na stolpu, ki je 30 m nad zernljo, da je bila pod oblakom. Hudourni oblak je plaval tedaj samo 30 m nad zemljo in je bil 8 m debel. Osem inetrov nad prvim oblakom je bil drugi; bliski so švigali mej oblakoma gori in doli. Kadar strela udari bodi-si v drevo ali v kako drugo visoko stvar na zemlji, pravimo: treščilo je. Strela udari najraje v visoke stvari, kakor so: drevesa, stolpi, hiše i. t. d. Na prostem polji je lahko člorok ali tudi kaka žival najvišja stvar, v katero trešči. Strela ima jako silno, včasih strašno mo5. Potere vsak za-držek, ki jej je na poti,  raztopi kovine,  nname gorljive -stvari in ubije ljudi in
-—< 54 >~_                                                        i
»
živali. Navadno se na ubitih Ijudeh in živalih ne vidijo nikakeršne rane. arapak razširja se od njih nekak poseben. zadušljiv, žveplenast duh. Dogodilo se je, daje strela udarila v dva človeka, ki sta iskala zavetja pved dežjem v živem plotu. Ko so pozneje našli oba mrtva, sedela sta oba ravuo tako,' kakor ob onem času, ko jih je nesreča zadela. Jeden izmej njiju je držal kos kruha v roci, ki ga je po-uujal psu, sedeeemu v njegovem naročji. To se zna, da je bil pes tudi mrtev.
Kovine iraajo to lastnost, da vlečejo strelo na-se. Gorijiva, ueživa telesa strela užge, ter naredi tako večkrat velike nesreče. Nu veasih se tudi pripeti, da strela takih stvari ue užge, ampak je le razkolje. Visoka drevesa strela popolnoma raztrga, kovinu pa razbeli in raztopi.
Najboljše branilo pred strelo je strelovod, ki ga je izumil Amerikanec Be-njamin Franklin 1753. 1. Malo pozneje za njira izumil je strelovod tudi Oeh Prokop Diviš 1754. 1., ne da bi bil poprej kaj vedel o Franklinovej iznajdbi. Strelovod je železen drog s pozlačeno ostjo. ki strelo ujame. Drugi del strelovoda pa je odvodnik, tudi od kovnega železa, ki je napeljan ob strehi in ob zidu, da odvede strelo v zemljo. Kadar udari strela v strelovod, otide po njem v zemljo brez kake nesreče.                                                                                            Č.