133. številka.
Ljubljana, y soboto 10. junija 1905.
XXXVIII. leto.
9
IsfesJ* Tsak dan zvečer, izimii nedelje in praznike, ter velja po poitt prejemzn sa avalro-ograke dežele aa vse 1»- *8 K, aa pot lata 18 K, aa Četrt leta 0 K 60 h, za en mesee t K 80 k. Za LJubljano ■ poSiljanJem na dom za tm j.j ** K. za pol leta IS k, za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi iam ponj, plača za vse leto M K, za »ol leta 11 K, za fietrt leta b K 50 h, za en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko reč, kolikor saaSa poštnina. — tta'caročbe brea istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petlt-Trste po lz k, ?e se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi ?ij st izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah St. 6, ta sicer uredništvo v I. nadstropju, upravni£tvo pa v pritličju. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t J. ad> -tiistratrvne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Škofova zavarovalnica.
Sele nekaj let je tega, kar je lila z velikim krikom in vikom ustanovljena  »V zajemna  z a v a r o • alniea proti požarnim fiko-a m in poškodbi cerkvenih v o n o v*.   Seveda je bila ta zava-ovainica ustanovljena  na katoliSki podlagi, zakaj treba je, da je človek imskokatoliško omejen  in rimsko-atoliško nerazumen, če  nej misli, a bo med maloštevilnim slovenskim m,   pri   obstoječi konkurenci velikih in bogatih zavodov, ko so že :o!jša poslopja davno zavarovana, ^  uspevati   strankarska zava-ovalnica.
Ko bi mi imel: pred očmi samo roje strankarske kcristi, bi bili tedaj jpo molčali in  pustili,  da  bi biia zavarovalnica   nalovila   kar mogoče u   ruvaneev. Bankerot je bil v na-•ej neizogiben  in  čim  več škode prinese tak bankerot klerikalcem, to-: večjo politično korist ima potem a  stranka.   Ali nam je  b lo od začetka gospodarskega boja s kaici ved »o v * >nx tem, da smo jU-sšvo obvarovali  gmotne škode, i&kor da bi iskali ?a svojo stranko pc    Čnlh koristi. Ie tega nagiba smo .;vj   od   vsega   začetka svarili, ie zaupa škofovi zavarovalnici, ker je propad  tega   zavoda neizogiben.
Vsa naša ekrb je  merila  na to, da naj  bo  kar   mogoče malo tistih nesrečnikov, ki jih adene   bankerot škofove zavarovalnice in v tem oziru |
bilo naše prizadevanje jako aepešno.
Kar so klerikalci mogli storiti, da naiove zavarovancev, so vse sto-Duhovščina je krošnjarila za to zavarovalnico od hiše do hiše, od ijie do kajže in je nalovila res vee, kar se je sploh moglo naloviti.
škofova zavarovalnica je že predlanskim prekora-
:k
čila svoj vrhunec. Novih zavarovancev bo preklicano malo dobila, saj so jo ljudje že lansko leto tako zapuščali, da je morala za odkup deležev plačati 2000 kron.
Izključeno je popolnoma, da bi škofova zavarovalnica dosegla večji razvoj — v razmerah, v katerih se sedaj nahaja, pa ne more živeti.
Pred nekaj dnevi je proobčila Škofova zavarovalnica svojo bilancom svoj račun izgube in dobička za 1. 1904. Ta objava naredi vtis, kakor notica v kateri se bere: Na smrt je bolan X. Y.; previden je že s svetotajstvi za umirajoče; zdravniki pravijo, da ni nič upanja na zboljšanje in da je smrt neizogibna.
Kdor zna bilance Čitat', vidi na prvi pogled, v kakih obupnih razmerah je škofova zavarovalnica. Ne maramo ljudi dolgočasiti s strokovno kritiko objavljenih računov škofove zavarovalnice. Kdor ni vešč in dobro podkovan v knjigovodstvu, temu taka kritika nič uz hcisn!. Kdor se spozna, tisti se je itak že podučil. Zato se hočemo omejiti samo na to, da opozorimo na eno točko, iz katere se spozna ves dejanski položaj.
Škofova zavarovalnica je imela leta 1903 čistega upravnega prebitka 7510 K 29 vin., letos pa ima 7370 K 72 vinarjev izgube.
Seveda je škofova zavarovalnica v bilanci prikrila svojo izgubo, ali spozna se jo vendar na prvi pogled V objavljenih računih pravi zavarovalnica, da ima 139 K 57 vinarjev dobička. Predlanskim 7510 K 29 v., lani pa le še 139 K 57 v., to je že samo ob sebi horendno. Ali celo ta preponižni dobiček 139 krc-nic in 57 fickov je le navidezen; izkazati se je mogel le vsled tega, ker se je ves predlanski, dobiček prenesel na lanski ra-
čun. Predlanski dobiček 7510 kron 29 v. je zavarovalnica postavila med dohodke lanskega leta; le b pri-štetjem predlanskega dobička med dohodke mino-lega leta je zavarovalnica mogla izkazati za leto 1904 dobička 139 kron 57 vinarjev. Če se pa izloči predlanski dobiček, potem kaže bilanca, da je imela zavarovalnica leta 1904 7370 K 72 vinarjev iz gube.
Zadostuje nam, da pribijemo to dejstvo. Komur to ne zadostuje v dokaz, da je škofova zavarovalnica na smrtni postelji, s tistim itak ni govoriti. Ali dolgo ne bo trajalo, in tudi taki ljudje bodo spoznali, da imamo prav: spoznali bodo to oni dan, ko pride veliki polom.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 8. junija.
(Koalicija opozicionatnih strank. — Madjaronskf dnevnik.)
Končno ;e vJhdarle prišel na dan pravi na:xen konferencij opozioional-nih poslancev sprva se je govorilo o potrebi, da se določi »stališče« napram krizi na Ogrskem, in o glavni naši zahtevi — zedinjenju z Dalmacijo, ki se baš sedaj mora staviti na dnevni red; zato je treba pozvati na skupna posvetovanja tudi dalmatinske poslance. A da sa zadčsti staremu pravaŠkemu programu, je treba na to konferenco povabiti tudi slovenske poslance, da se s tem manifestuje, kako složno sodijo o splošnem položaju v državi vsi jugoslovanski opo-zioionalni zastopniki.
Toda skoro se je rodilo prepričanje, da bi bil ta shod hrvatskih in slovenskih poslancev samo navadna politična demonstracija, katere naj-glavnejše delo bi bilo, sestaviti nejasno diplomatsko resolucijo. Praktičnih uspehov bi ta sestanek ne
d nesel nobenih, ker bi naša manjšina v saboru, ako bi tudi bila složna, kakor ni, ne mogla izvesti svojih sklepov niti v Zagrebu, še manj pa v Pešti, kjer ni niti zr kopana v hrvatski delegaciji. ia
£ato se je logično &.-išlo do zaključka, da si moramo .prvo izvo-jevati politično moč, afere hočemo, da se bo z nami računalo «>ri reševanju te krize kot z važnim faktorjem.
Naš sabor, ki ni niti ser.ca izraza narodne volje, marveč je samo plod Khuenovega tiranstva, bi bilo treba temeljito obnoviti, treba bi ga bilo v teh usodepolnih časih prenarediti v silen in sarcozaveden faktor, katerega bi morala upoštevati m&djaraka nadutost in bahatost.
Iq tako se je končno pojavilo v rspredju vprašanje o novih volitvah, ki bi se pravilno imele razpisati šele prihodnje leto, ki pa bodo mogoče že to jesen.
Na opozicijo vpliva brez dvoma sijajna zmaga ogrske koalicije, zato se je tudi pri nas rodila misel, da bi se v svrhovolitev združile vse oposioionalne frakcije.
Prvi je odrekel sedanjim opozi-cionalnim poslancem, ki so izvoljeni začasa Khuenove vlade, pravico, da govore o narodovem imenu, zlasti ako izpuščajo Srbe, in se posvetujejo skupno z dr. Frankom, ki je politično že tako diskreditovana oseba, dr. Franko P o t o č n j a k v »Novem Srbobranu«. Z ozirom nato je priobčil »Pokret«, glasilo hrvatskih na-prednjakov, v svoji zadnji številki zanimiv uvodnik, v katerem popolnoma konkretno predlaga koalioijo tehle strank: 1. srbske samostalne stranke; 2. obzorašk e strank e;
3. hrvatske stranke prava in
4. hrvatske napred ne stranke.
Frankova »Starčevićeva stranka prava«, kakor tudi klerikalci okoli »Hrvatstva« ne priznavajo Srbov in odbijajo ž njimi vsako sporazumljenje; klerikalci so že opetovano odkrito iz-
javil?, da njihov pokret ni naperjen toliko proti vladi, kakor proti nekemu delu opozicije, zato bi se tudi oni preje koalirali s kakim »katoliškim« madjaronom, kakor pa z opozicional-nim naprednjakom.
Frankovoi pa so s svojim programom, kakor tudi s svojimi dejanji izkazali Khuenovi vladi toliko uslug, da ne morejo priti resno v poštev, zlasti ako se uvažuje, da vladajo proti osebi dr. Franka resni pomialeki. Ti dre frakciji bi torej ne mogli stopiti v koalioijo.
Takozvana kmetska (Raa ć>va) stranka, ki po svojem programu izključuje koalioijo z drugimi strankami in ki se je tako grdo vedla pri volitvah v Petrinju, mora pokazati šele z nadaljnim svojim postopanjem svojo reano voljo, da se hoče kcalirati.
Pod vtisom takih giasov se je v torek 6. t. m. vršila druga konferenca naših opozicionalnih poslancev. Na tem posvetovanju se je potisnilo v ozadje vprašanje, kako stališče naj se zavzame napram položaju na Ogrskem, tembolj pa se je razpravljalo o opozicionalni koaliciji za bodoča volitve.
V komunikeja, ki ga je izdala konferenca, se s&mo pravi, da je dr. Derenčin sprožil predlog o složnem postopanju vseh opozioionaleev, ne izključivši Srbov, pri bodečih volitvah; o tem predlogu se pa še ni sklepalo radi »nedostajanja časa«.
Meni pa je bila dana prilika, da sem poizvedel nekaj zelo zanimivih podrobnosti s tega seBtsnka.
Dr. Derenčin je predložil zboru načrt programa, na temelju katerega bi se naj koalirale vočigled bližajočih se volitev vse opozioionalne frakcije. Že sedaj bi se naj Bestavil nestrankarski odbor, v katerega bi naj vsaka frakcija poslala enako število delegatov
Ta odbor bi naj nemudoma stopil v dotiko z volilnimi okraji in sporazumno postavil cposioionalne kan-
Pri mrliču.
spisala Sonja. Dekle je upihnilo  pisano blago-vljeno svečo in se ukrenilo od postelje.
-Mati! Oče so umrli." — Čisto miren je njen glas in nič žalosti ni v njem. V istem tonu bi pae utegnila  reči :   —   Mati I   večerja je *uhana.
Starka na klopi pa se je oddah-tila: .Hvala Bogu!" Zadovoljno so se nasmehnila usta.
Dolgo se je vlekla bolezen. Vso jesen, vso zimo in malone vso pomlad. Dneve, tedne, mesece je presedela starka pri peči in čakala ... — Da bi *e skoro izdihnil! —
Ob postelji pa je stalo mlado, jedro dekle ter prekladalo starca, molče, Potrpežljivo . . . Sklonilo bi se dekle °ad posteljo in koščene polmrtve roke "i se oklenile njenega vratu in velo is-8uŠeno lice bi se naslonilo dekletu na raQio . . . Kratek vzdih in starec je na ^°pi ob postelji. Skrbno je zrahljano leiilce, visoko uravnano vzglavje. In *°pet se oklenejo onemogle, koščene
roke mehkega vratu, kratek vzdih — ■ in bolnik je na postelji.
Starka pa sedi na klopi, gleda na | postelj in godrnja. In vselej, ko položi bolnik koščene roke jedremu dekletu okrog vratu, ji šine po licu zloben nasmeh . .. Da bi že skoro izdihnil!
No, ustregel ji jel
Praznično oblečen leži starec na mrtvaškem odru in obličje, kot da se mu je pomladilo. Skoro na smeh se drže usta in okrog oči, kot da mu je začrtala smrt hudomušno potezo ... Če dolgo, nepremično zreš vanj, se ti zazdi, kot bi se prav narahlo odprle oči in pogledale predse, trudno, zaspano . . . Kakor da bi bil zadremal !
„Zdaj boste sami, mati!" — Nekdo je bil pokropil mrliča in že je bil na pragu, da odide. Ali zdajci se je okrenil ter nagovoril starko.
„Ne bom dolgo!" Položila je roko na prsi in se odkašljala globoko. — „No, rekla Bem siromaku, ko je umiral: „NiČ ne maraj, ljubi mož, kmalu ti pridem delat druščino!" — Taka sem, kot bi me s križa snel." Vzdihnila je in se zopet odkašljala.
„No, ampak krsta je lepa!" — Glas je bil starki že skoro vesel. »Lepa je; bogzna, koliko stane! Še nič ne vem ... Ni me skrbi Poslala je Anka
šestdeset goldinarjev po telegrafu. Naj bo — veli — očetu izprevod kot se spodobi!"
„Bodi Bogu hvala! Dobri] otroci so nekaj vredni. Glejte jo zgoraj staro Miheličko, ki je umrla I Od glada je zastala. Pa ima troje dece v Ameriki, dvoje doma. Lahko bi bila še živela, ampak ni imela, da dene kaj v usta."
„Koliko let je bilo očetu?" se je oglasil zopet Človek na pragu.
„Ne vem. Rekli so gospod, da bodo pogledali v bukve. Po moji pameti bi moral imeti petinsedemdeset, on je bil sedem let starji. No, bodo že povedali gospod!"
Zdajci je stopil v sobo velik, močan fant; za njim je prišlo troje deklet. Pokropili so mrtveca, posedli ob odru in že se je začel pogovor. Polglasen izprva, ali čim dalje glasneji. Vmes celo glasen smeh. Tudi starka se nasmeje včasih.
Mrlič pa dremlje . . . Smeh na ustnih, hudomušno potezo okrog oči. Glava se mu je za spoznanje nagnila na levo. In časih je, kot bi se narahlo odprle oči in pogledale predse, trudno, zaspano .. .
Pravzaprav je kratkoČasno dremati tukaj. Glej, tako vesele družbe že dolgo
bilo okrog njega! In kako zgovorna mu je žena!
---„Nisem je doživela vesele
ure poleg njega, ljudje božji! Dokler so bila deca majhna . . . No, kaj bi pripovedala! Vsa skrb je bila na meni. Prišla je zima, zapadel je sneg in zmrzovalo je, da je vse popevalo pod nogami. Deci je bilo sila v Šolo, ali v kaj naj jih obujem? Niti raztrgane papuče pri hiši. — Hajd ter vzemi deco na roke; eno na desno, drugo na levo, pa ž njima naravnost z zapečka v Šolo! — In opoldne: burklje iz rok, skledo na mizo, pa hajd po deco. Dobro, da ni bilo daleč!"
„Niso bili lepi tisti dnevi! — Hvala Bogu, da mi je vzel mlajše dete! Od Česa naj bi bilo Živelo? . . . Anko pa smo poslali služit, ko jej je bilo dvanajst let. Brez cule je odhajalo dekle iz vasi. Kaj naj bi bilo zavezala vanjo ? — Bog s teboj, Anka, pa pametna bodi Če bi ostala doma, bi umrli trije od glada ; bolje, da umrjeta samo dva !"
„No, ni bilo treba! Srečo je imelo dekle in ni pozabilo naju. Dvajset let je imela, ko jo je vzel bogati vdovec. Tistikrat se je poslovil glad od naše hiše."
„Lepo bi bilo življenje odslej. Ali stari ni hotel, Bog mu oprosti! Z
malopridno žensko je trosil An kine novce. Vrag vedi, kaj mu je zmotilo glavo, da je šel na stare dni delat sramoto sebi in meni!"
„In prišla je bolezen . . . Dolgo se je vlekla, joj! In Čisto pootroČil se je bil, starec. Desetkrat na dan bi utegnil vprašati, kateri dan v tednu imamo, in ne bi si zapomnil."
„Smejala sem se mu, ko je nekoč o Božiču zlezel s postelje ter pogledal skozi zamrzio okno. — ,Ali bodo kmalu Binkošti'? je vprašal." —
„Eh, dosti je bilo trpljenja i njim, Bog mu daj duši lahko!"
Mrtvec pa je dremal . . . Smeh na ustnih, hudomušno potezo okrog oči . . .
„No, deklici, pa zapojte kaj!"
Dekle poleg fanta je zakaŠljalo ter začelo s tankim, cvileČim glasom: Sveti Janez korar bil . . . TovariŠici sta jej pomagali. Sčasoma se je pridružil tudi fant ter prilagal hripavo, disharmo-niČno. —
Starka je prinesla steklenico kuhanega vina. — »Nate, pijte deklici in ti Jože! Bog vam daj zdravje; res bi bilo pusto, da niste prišli". — Od ust do ust je romala čaša; vroča je bila in prijemala se je rok.
didate. Kjer bi se pojavila dva opo-zicionalna kandidata, bi naj odbor odločil, kateri cd njih bi moral odstopiti od kandidature. No, najvažnejše je vprašanje glede Srbov.
V tem Derenčinovem programu ae koalicija postavlja na stališče, ki je je tudi Derenčin sam naglaial v posebni itjavi v saboru, da s o Hrvati in Srbi dve ravnopravni veji enega naroda; pricnava se srbsko ime, glede Bosne pa se naglasa, da bi se »v slučaju aneksije« spojila s Hrvatsko. Kakor je znano, stoji čista stranka prava na stališču, da na Hrvatskem ni Srbov; to je temeljni kamen njenega programa.
No, to ni oviralo njenega voditelja dr. Franka, da bi se na imenovanem sestanku ne strinjal popolnoma ne samos tem, da se pozoveje v koalicijo tudi opozicionalni Srbi, marveč je celo iz javil, da podpiše predloženo izjavo, v kateri se priznavaj o Srbi in srbsko ime, a to pod pogojem, ako jo preje podpišejo dalmatinski poslanci, da bode tako zavarovan pri svoji stranki.
Takšen korak voditelja politične stranke bi vzbudil v politični javnosti veliko senzacijo, ako bi ta voditelj ne bil — dr. Josip Frank.
Njamu je namreč dovoljeno, da dela najvratolomnejše skoke in da greši proti temeljnim načelom svoje stranke, zakaj on je tako spreten in premeten, da umeje v vsakem slučaju prepričati svoje pristaše, da dela vse to v interesu stranke same.
Tako se je dal proti programu svoje Btranke izvoliti v regnikolarno deputacijo, tako je izdal spričevalo »čistih prstov« grofu Khuenu, tako je postal preko noči klerikalec — vse to je Franku dovoljeno.
Zato motrijo vse druge stranke b tem večjim nezaupanjem vsak njegov korak.
Mnogi tolmačijo to njegovo sedanje izredno pomirljivo postopanje s tem, da hoče poizvedeti, kaj namerava opozicija in da zaradi tega hoče na vsak način biti v koaliciji.
V Derenčinovem predlogu se nahaja še tudi neka obveza za vse stranke, da morajo v obče za čas koalicije ustaviti vsako polemiko. Tej zahtevi se najbrže ne bodo uklonili mlajši elementi, ki nečejo dati iz rok pravice do stvarne kritike.
Danes je izšel komunike o včerajšnji seji, na kateri se je sklenilo, da se skliče shod vseh hrvatskih poslancev na dan 4. julija t. 1. Sio venske poslance so naenkrat izpustili!
Kako so vsled preokreta na Ogrskem, ki je vrgel liberalno stranko in ji odvzel vlado, poraženi tudi naši madjaroni, je najboljši dokaz to, da co šele sedaj po preteku dolgih 20
let prišli na misel, da bi izdajali svoje lastno glasilo »Dnevni list«.
Khuen je, kakor vsak absolutist, is dna duše sovražil časopisje in ga neizprosno preganjal; podpiran od Madjarov, si je a železno pestjo ustvaril tako stranko, ki je poslušala in pasila na vsak njegov migljaj; taka stranka pa seveda ni potrebovala — svojega glasila. To stranko si je ustvaril Khuen, Khuen jo je tudi vzdrževal.
Sedaj se je položaj mahoma izpremenil; ne samo da je Khuen odšel in jih pustil brez pomoči, mar več madjaroni so tudi v Pešti ostali brez podpore; v parlamentarni večini niso več in morda se jim tudi nič več ne dovoljujejo v iidatni meri ona sredst?c, s katerimi so preje davili opozicijo.
Zato so se ob koncu koncev tudi oni morali seči — po modernem sredstvu — po časopisju, da se obdrže na površini.
Zato   so   tudi   nenadoma raz vezali madjaronskim korifejam jeziki, da  branijo  svoje dosedanje »delovanje«.
Toda, bogme, sreča jim ni mila! Njihov list je zelo slabo urejevan, temu se pa ni čuditi, saj so vsi novinci v sukanju modernega orožja — peresa.   O Khuen, kje si, kjo si?
_ A
Glas iz Senožeč.
Načelo je, da bodi uradnik vešč jezika prebivalstva, med kojim službuje in ki mu daje zaslužka; kajti ne radi njega je tu prebivalstvo, ampak menda vendar obratno. Predvsem pa je njegova najsvetejša dolžnost, vsaj spoštovati jezik ljudstva, za katero opravlja poverjene mu posle. Razume se, da le na ta način javni činjenik lahko z uspehom izvršuje svoj poklic.
• To so načela, ki veljajo za ves svet, posebno pa še za ustavno državo, ki bi bila vrhu vsega rada še zelo moderna. Žal, da se pri nas kljub famozne mu Členu XIX. drž. temeljnih postav, ki jamči jezikovno enakove-ljavnost vsem v državnem zboru zastopanim avstrijskim narodom, ta naravna in edino pravična načela skoro sistematično — vsaj kadar se gre za Slovane — teptajo v tla in frivolno prezirajo. Ali da se to godi v deželah, kjer gospodujejo nam Slovencem sovražne nemške ali italijanske večine, je sicer zelo žalostno dejstvo; toda obenem je čudno, da se nepreredko dogaja to v deželi, kjer živimo skoro izključno le mi Slovenci, to je v kronovini Kranjski, in to ne samo v okvirju drž. območja, ampak tudi v onem avtonomnih oblasti dežele, okrožij in občin. — Mislim, da predno tožimo o klavrnih razmerah naših rodnih bratov na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, moramo prej v tem  pogledu  radikalno  pomesti v
„Le pij, Bara! Ne boj se! Kaj je moji Anki za dupljak vina! Lahko ga plača."
In pili so, in lica so gorela . . . Fant je položil dekletu roko okrog paBU in dekle se mu je naslonilo na ramo. TovariŠici pa sta se tiho nasmehnili . . .
In zopet so peli in zopet je pripovedovala starka.
Že davno je odbila polnoč in nekje na vasi je zapel petelin. Dekle poleg fanta je zazdehalo. „Domov bi šla!u
„Pa hodi!" je silil fant. In vstala Sta ter odšla.
Starka v kota pa je zadremala. Staro razorano lice je zlezlo v goste gube, usta so se napol odprla.
Že je vstajal dan; počasi, komaj vidno je prihajal v sobo. Dekle, ki je bilo prekladalo bolnika, je vstalo, potegnilo z roko dvakrat, trikrat preko zaspanih oči ter stopilo k oknu.
Čisto jasno je bilo videti obrise drevja na vrtu; že je bilo razločiti lipo na ovinku ob cesti; tudi cerkev na so-sednjem griču se je že prikazala iz somraka.
-Odpri okno !u sta zaprosili oni dve na klopi ob odru.
Odprla je. — Rezek zrak je za pihal v lice in zadišalo je z vrta po bezgu in jazminu.
Starka se je zdramila. Trn doma so se odprle oči ter pogledale na oder,
topo, začudeno. Starka je bila pač pozabila, kaj se je zgodilo z možem.
„Pa sem bila res zadremala! Glejte, in skoro dan je že! Jože in Bara sta prošla? No, da, spominjam se."
Zazvonilo je k dnevu.
„Pa molimo, deklici!" Snela je s stene velik, začrnel molek ter ga ovila okrog koščenih prstov. Premikale so se ustnice; zaspani zategli glasovi so se razlegali po sobi . . . Ali duša ni molila . . .
Mrlič pa je dremal ... Še vedno smeh na ustnih, hudomušno potezo okrog oči . . .
Koliko mrličev leži danes na odru! Ali dolgočasna družba se je bila sešla okrog njih. Sorodniki, prijatelji: sami Žalostni ljudje. Krčevito vijo roke, po obličju jim v potokih dero solze. Kot brezumni vzdihujejo, kličejo dragega rajnika.
Ubogi tisti mrliči!
On pa je imel tako veselo družbo nocoj! Kot da so na piru, tako so pope vali in se smejali. Fant in dekle sta imela celo res ženitovanjske misli.
Ko ne bi bili tako svinčeno težki udje, bi stopil z odra in sedel mednje ter se veselil ž njimi.
Ali v kotu sedi starka. Tako nebeško zadovoljen jej je obraz! Res, Škoda bi jej bilo pokvariti veselje . . .
In mrlič dremlje . . .
našem lastnem taboru. Trg Senožeče je brez dvoma odlična slov. občina, nje prebivalci so odločno narodno zavedni, kar je znano in ni treba torej še posebej naglasati. Ali na našo veliko nesrečo prebiva med nami mož, ki žal upravlja posle okrožnega zdravnika že dolgo vrsto let tu v našem okrožju, namesto kje doli v Furlaniji, kamor edino spada. Ta mož, ki se je očividno le po nesrečnem slučaju ali po pomoti izgubil tu sem, je Furlan, menda iz Ločenika pri Gorici in se ni za svojega najmanj 201etnega službovanja med Slovenci potrudil pravilno naučiti se našega jezika, ki ga lomi le za skrajno silo, gotovo pa ga ni zmožen toliko, kot je njegova dolžnost, da bi mogel opravljati svoj posel, kakor se spodobi. Da je to istina in še več, da mož namreč naš jezik naravnost žali in se zaničljivo o njem izraža, hočem Vam iz polne torbe v naslednjem „ad perpetuam rei memoriam" pribiti le nekaj posebno drastičnih in karakterističnih dejstev.
Na Kranjskem obstoji nekaj časa sem prekoristno drnštvo za obrambo proti jeziki. Naravno je, da podpira to društvo deželna vlada in deželni odbor kot v to najbolj poklicana faktorja. S hvalevredno vnemo pa se zavzema za društveni razvitek stan zdravnikov samih in zlasti zdravniško društvo za Kranjsko, ki je prosilo deželno vlado v Ljubljani, naj skrbi, da bodo zdravniki po vseh večjih okrajih v obliki predavanj poučevali ljudstvo, kako se varovati jetike. In v resnici je vlada izpo-slovala, da je deželni odbor Že naročil okrožnim zdravnikom obdržavati enaka predavanja. Ker pa zdravnikom, ki so se v principu omenjenemu pozivu odzvali, ni mogoče na svoje stroške potovati izven navadnega stanovaliŠča, naprosila so okrajna glavarstva posamezne zdravstvene zastope, da dovolijo povrnitev s takimi predavanji zvezanih stroškov zdravnikom po zanje Že obstoječem navadnem tarifu.
To se je zgodilo tudi v našem okraju. Predno pa izposluje zadevni sklep, obrnil se je predsednik tuk. zdravstvenega zastoja, poznaje jezikovno nesposobnost g. dr. P., na sled njega s zelo vljudnim vprašanjem, je-li bo sploh predaval. Ali slabo je naletel. Zdravnik je z indignacijo zavrnil tako vprašanje, češ, da on — nota bene slovenski okrožni zdravnik in tako-rekoč uradnik slovenske dežele kranjske! — ja vendar ne bo predaval v več ali manj neznanem mu jeziku, toda če se že hoče, predava nemški ali italijanski, nikakor pa ne slovenski. Torej dovolil je milostno, da bo predaval nemški ali laški in to v Britofu, Hrenovicah in Senožečah, kjer naj bi se po želji oblasti obdržaval pouk o j etiki!
Ni treba biti človeku poseben rodoljub, da mu zastane pri takih razme rab v žilah slovenska kri. Pribijamo to dejstvo, ki je, milo rečeno, skrajna nesramnost in kruto žaljenje narodno zavednega prebivalstva celega okrožja. To impertinentno izzivanje se je moglo zgoditi aprila meseca 1905 od strani uradne osebe avtonomne slovenske dežele kranjske!
Svoji narodni časti smo dolžni, da to žalostno dejstvo tu javno ožigosamo, a .služi naj ta slučaj kompetentnim krogom v resen premislek, Če je takega okrožnega zdravnika sploh Še pustiti na svojem mestu, ko imamo zadnji čas, hvala Bogu, domačih slovenskih moči dovolj.
Naravno je, da je  zadevni sklep zdravstvenega zastopa odpadel kot ilu zoričen in da vsled notorične nezmožnosti zdravnika   padejo  v  vodo tudi prekoristna predavanja o jetiki!
Kdor pozna zlasti primorske razmere količkaj in ve, kolike zahteve se stavljajo na uradnike slovenske narodnosti, tudi če naj službujejo le med Slovenci, v jezikovnem pogledu in kako se pazi, da gladko govore blaženo italijanščino, kdor ve, da je v avstrijski Furlaniji slovenski zdravnik ali slovenski uradnik, ki ni zatajil svoje narodnosti, sploh nemogoča stvar, in to v deželi, ki je do dveh tretjin pristno slovenska, ta mora ob gori pribitem slučaju pač žalostno zmajati z glavo, ker mi se tepemo sami. Piscu teh vrstic je znano iz jusučne prakse, kako se je godilo nekoč na Primorskem mla-
demu Slovencu pravniku v sodni službi. Pred nekaj leti začeli so nekateri naši rojaki z dovršenimi pravniškimi študijami vstopati v primorsko sodno službo. Zgodilo se je nekoč, da je tržaško predsedstvo prestavilo takega neplačanega sodnega praktikanta -Slo-venca iz Gorice v Gradiško, da kompletira tam med drugim tudi svoje jezikovne sposobnosti v italijanščini. Kot tak je bil seveda določen le za interno poslovanje. Ali kaj se zgodi? Ni bilo 14 dni po nastopu službe in bila je sklicana izvanredna občinska seja mesteca Gradišče, kjer se je označila premestitev ne morda dobro plačanega drž. uradnika-Slovenca, ampak neplačanega sodnega vežbenika, kot osnovna žalitev ital narodnega čuta. Sklenil se je energičen protest na tržaško višjesodno predsedstvo, na justično ministrstvo itd. In vendar se je šlo za ubogega pravnega vežbenika praznega žepa, v pretežno slovenski deželi, ne pa za mesto okrožnega zdravnika v kronovini Kranjski. Vrhu vsega se je dotični mladi justični uradnik obnašal v furlanskem Gradišču tako, da si je pridobil vse simpatije meščanstva in se priučil italijanščine v najkrajšem času docela in v posebno zadovoljstvo predstojnikov ; tu na Kranjskem pa je mogoč slučaj, da starejši okrožni zdravnik v Čisto slovenskem in narodno zavednem okraju sme nekaznovan sistematično žaliti na popisan način slovensko narodnost.
Seveda je lahko razumeti, če se pri takih klavernih razmerah bolnik in zdravnik pri nas več ne razumeta, da je vsled takih in enakih odnošajev zaupanje v tuk. okrož. zdravnika v teku Časa izginilo docela in da so ljudje primorani hoditi po zdravnike v sosedna okrožja in celo doli na Primorsko. Da obenem postaja nezadovoljnost splošna, zlasti ko vsi koraki zdravstvenega zastopa pri kompetentnih oblastih ne zaležejo prav nič, ni Čudno! Ali vsaka sila do vremena! In tako tudi v našem slučaju. Prepričati smo se imeli priliko tekom dolge vrste let, da imamo kot okrožje le pravico plačevati in zopet plačevati, ee pa se pritožimo, se nas ne pozna, Ščiti se le zdravnika, uboga para pa molči, kakor da bi se Šlo za erimen laesae maiestatis, in gledi dobro, da se ti še kaj neprijetnega ne pripeti . . .
Sploh vladajo pri nas glede bolnikov uprav culukaferske razmere. Gorje mu, ki potrebuje zdravnika. Posebno še onim, ki so člani bolniške blagajne. Zgodilo se je letošnjo zimo nekoč, da je zbolel tak član smrtnonevarno in naenkrat.
Klical je okrožnega zdravnika, ki je obenem blagajnični zdravnik. Le-ta ga je posetil petkrat. Bolnik se je posluževal nemščine, da bi bolje obrazložil slovenščine ne zadosti zmožnemu zdravniku svojo bolezen. Ali zdravnik ni niti nemščine zmožen dovolj. In ko-nečno je konštatiral bolniku, ki je gledal smrti v obraz,  influenco, ki bo prešla v par dneh. Okolica pa je vedela, kaj je storiti s takim zdravnikom, in v glace  rokovicah  se  ga je odslovilo. Klicalo se je drugega zdravnika iz Primorja, ki je prišel skoro 4 ure daleč v največji kraški burji sredi noči in v visokem snegu, požrtvovalno izvršuje svoj poklic, iz  Sežane.  Konštatiral je  skoro 42° toplote in že popolnoma razvito vnetje rebernih mren. Bil je zadnji trenutek, da se reši mlado, nadepolno Življenje. Bolnik je pa ležal, boreč se med Življenjem in smrtjo,  mesece in mesece. Izvanredni   in požrtvovalni   skrbi   tlic-nega gosp. dr. Gregoriča, okrožnega zdravnika v Sežani, posrečilo se je rešiti ga gotove smrti. — Kakor rečeno, je  bil  bolnik  član  okrajne bolniške blagajne.   Naznanil je svojo bolezen pravočasno in kakor zahteva blagajnični statut. Kako se je obnašala okr. blagajna, ki ščiti tega famoznega laškega   zdravnika Že leta in leta ob ogorčenju prebivalstva celega okraja, so in bodo še prizadete osebe govorile energične besede na pristojnem mestu. Ne zdi se nam umestno razpravljati to zadevo tem potom.
Omeniti je važno le, da je zahteval bolnik koncem bolezni zavarovalnino za mesece trajajočo bolezen v znesku 112 kron. In odgovorilo se mu je, da je neopravičeno klical drugega
zdravnika, z drugimi besedami, da je neupravičeno rešil Življenje! Horri bile dietu ! . . . Nam je znano pravil ki se nahaja tudi v vseh takozva r Motivenberichte" k veljavnim avstt postavam vsake vrste, da bodi namre zakon, kakor se reče, „recht und billig Ali da bi bila, v kolikor se gre i bolniške blagajne, v tem pogledu kak izjema, da bi tu na vsak način moral oblika ubijati pravo, nam ne gre glavo. Mislimo, da okrajne bolniški blagajne niso zato tu, da bi vekšale sv rezervni fond, marveč zato, da pod pirajo bolnike, ki so po postavi pri morani plačevati ali zdravi ali nezdrav blagajnične prispevke. Vemo, da j< praksa bolniških blagajn drugačna, a. oskrbeti bo treba, da se potom poseb nega judikata odpravi taka škandalozna praksa. In zato, da okrajne bolnUk; blagajne ne bodo tu radi zdravnikov marveč obratno radi bolnikov, bomr skrbeli. Izvanredni slučaji so mogo£ povsod, in zato je treba nanje računati tudi tu. Po zakonu se domnevi da je vsak akademično nsobn zdravnik normalno zmožen na cele polju t. zv. „medicinae universae". Aa pak praktično življenje sem pa tje kaže tudi skušnje na obratno. In i\ take skušnje imamo tu dokazov resnici in če se hoče tudi uradnih — soli torbo. Žal, da nam niti ne manjk.. Čajev, ki strogo spadajo pod sankcij; §§ 349, 353, 356, 359 kaz. zakonika Prav nič ne bomo prišli v zau celo veselilo nas bo, če se nas pozove pred sodišče, kjer bomo imeli prilik dognati zadevni dokaz resnice v polnem obsegu, pri čemer se ne potrebujem prav nič skrivati za poslaniško ii teto urednika, ampak prevzamem- i devolje, ne radi sebe, ampak v interes: občne blaginje dokaz resnice na lastu ramena.
In če se vrnemo k gorenjem čaju, povemo dalje,   da je dotični nik, ki se je — sledeč čutu samoohra njenja  —  poiskal drugega zdravnika obrnil se na oba zdravnika, da pol bolezen, izmed kojih prvi je potrd bolezen dveh dni in   drugi več secev. Blagajna je pa seveda priprti ljena izplačati za  dva dni boInišC-uiL t. j. znesek 3 K 80 vin., reci tri k osemdeset vinarjev. In vendar se je Š tu za bolnika, kojega  bolezen je bili kot opasna v celem okraju notoi ki je pravilno prijavil  in odjavil -bolezen, in ki je vrhu vsega tega aka demično naobražen človek.
Kako se potem dela s kmetom al ubogim delavcem, kojih je radi piv varne v Senožečah   nemalo, si Is mislimo.
Da pa bo slika popolna iu da bo jasno dokazano,  kaj si med Slovenc oholi tujec, in najsi hodi okoli tudi kot uradnik avtonomne kronovine Kra: sme in upa dovoljevati nekaznovano pribijemo, da je samoslovenska tisk vina zadevnega bolniškega listka izpol njena — nemški. Punctum . . . Tudi t si sme dovoliti slov. okrožni zdravnik
Če se tako postopa z zavednim Slovencem, ki je razen tega akade-mično naobražen Človek, nastane ressf vprašanje, kako se postopa v drugih slučajih z neukimi ljudmi. V kolikor se tiče zdravnika, so pri nas razmere v resnici ne kakor v srednjem veku, ampak prav slične onim kakega buškcgl pašalika . . .
In take razmere so postale pri nas sistem. Ali ta je začel že pred čai porajati odpor, ki je iz akadeniičnib oblik prestopil zadnji čas v dejanska Storili so se koraki pri kompetente: oblasti. Stavilo se je odločno vprašanje, zakaj da naj nam rabi sedanji zdrav nik. Ako se na to vprašanje ne bo je malo potrebnih ozirov iu uvedlo posledic, vedeli bomo, kaj nam je storit: Za enkrat pripomnimo le sledeče: tuk okrožni zdravnik je ljubljenec neke go-tove politične klike. In zato se naj oprosti, ako cele zadeve ne moremo iz* ročiti „vzor poslancu** Dularju, da jo v obliki „interšpilacijeu spravi pred dež zbor. Kavno t ako tudi, da je ne moremo obrazložiti dru. „Častna besedau, da ji spravi pred drž. zbor, kot organ države in nadzorovalno oblast. In končni mi imenovanih dveh gospodov niti vo lili nismo. Ne preostane nam dragega
Dali« v prilogi.
1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 133, dn6 10. junija 1905.
kot „Slov. Narod", ki je edini najener-gičnejši zastopnik slovenskih narodnih juteresov. V imenu časti slov. naroda, v imenu humanitete treba, da se odpo m0re takim škandaloznim razmeram. Žalostno je, da Slovenci v lastnem ob-ujočju moramo sploh še hoditi z enakimi dejstvi pred slov. javnost. Navedene razmere ne služijo naši narodni Časti; da pa slednja ne bode dlje trpela, kličemo kompetentnim krogom: „Caveant consules, ne quid detrimenti capiat res puhlica !**
Vojna na Daljnem Vsioku
prvo poročilo  admirala Ro-žestvenskega.
Brzojavka admirala RoŽestvenskega iz Tokija z dne 6. t. m. se glasi: Dne
27. maja ob polu 2. uri popoldne se je vnela bitka, ki se jo je udeležilo na japonski strani 12 velikih bojnih ladij in 12 k mark.
Ob polu 3. uri popoldne se je moral poveljnik preseliti z oklopnice „Knjaz Snvorov", ki je manevrirala v centru.
Ob polu 4. uri je del generalnega Štaba z mano, ki sem izgubil za-Test, prestopil na torpednega rušilca rBnjni", na čigar krovu je bilo že moštvo s potopljene oklopnice „Oslab-lja**. Vrhovno poveljstvo je prevzel general Nebogatov. „Bujni" je ponoči izgubil dotiko z ostalim brodovjem. Zjutraj smo srečali križarko „ Dimitrij Donskoj" z dvema torpedovkama. Posadko z „Oslabije- so prepeljali na krov te križarke, mene pa na krov torpednega rušilca „Bjedovi", ki je sknpno z „Gromkim" plul proti severu.
28. maja zvečer se je „Bjedovi", kakor sem poizvedel, vdal dvema japonskima torpedovkama in je dospel v Saseho 31. maja. Kakor čujem, se tudi Nebogatov nahaja v Sasehu.
Car — Rožestvenskemu.
Car Nikolaj je poslal admiralu Rožestvenskemu v Saseho tole brzojavko: Iz srca se zahvaljujem Vam in častnikom vsega brodovja, ki so v boju častno izvršili svojo dolžnost, za Vašo službo in požrtvovalnost za Rusijo. Po volji najvišjega ni bilo usojeno, da bi bilo Vaše junaštvo poplačano z uspehom. Toda na Vašo hrabrost bo ruski narod vsekdar ponosen. Želim Vam skorajšnje okrevanje.
Ruski   častniki   o pomorski bitki.
Iz Manile se poroča: Tu internirani ruski Častniki pripovedujejo o pomorski bitki tele podrobnosti: Japonci so rusko brodovje popolnoma presenetili. Rasi so mirno pluli proti severu brez vseh skrbi, ker ni bilo nikjer videti japonskega brodovja.
Rusi niso bili prav nič pripravljeni na boj in artiljerija ni bila niti nameščena pri topovih. Japonski napad je bil tako nepričakovan, da so Rusi vsled svoje popolne nepripravljenosti zagrešili take napake, ki se kasneje niso več dale popraviti.
Francija — zakrivila katastrofo v Korejskem prelivu.
„Novoje Vremja" piše med drugim : „Admiral Rožestvenski bi nikdar ne bil plul skozi Korejsko morsko ožino, ako bi ne bil k temu prisiljen Tsled nedostajanja premoga.
Opozarjamo na poročilo poveljnika križarske „Izumrud", ki je priplula do zaliva sv. Vladimira a vsled nedostajanja premoga morala sežgati vse svoje lesene dele ! Sedaj ni treba ničesar več skrivati in treba je odkrito povedati, da se je Francija ustrašila kričanja Angležev in Japoncev, da krši nevtralnost, in ni dovolila od Madagaskarja naprej, da bi se rusko brodovje približalo obrežju in se preskrbelo s premogom.
Naši ubogi pomorščaki so morali ▼sled tega jadrati po širokem morju, kakor nov večni Žid. Okoli Japonske skozi preliv Laperonse v Vladivostok toso mogli, ker, odgnani po Francozih od indokitajskega obrežja, niso imeli dovolj premoga, da bi se lahko odpravili
na tako daljno pot. Rožestvenskemu torej ni preostajalo drugega, kakor da je skusil prodreti skozi Korejski zaliv. To se mu pa ni moglo posrečiti, ker e japonsko brodovje v Korejski morski
ožini vsekdar bilo in bo gospodar položaja.
Junak Kondratenko.
„Morning Post" javlja iz Čifu: Ruski general Balastšev, zastopnik ruskega „Rdečega križa", je dospel s svojim Štabom, obstoječim iz 24 častnikov, iz Port Arturja semkaj. Na krova te ladje se nahaja tudi mrtvo truplo portarturŠkega junaka generala K o n* tenka, ki se prepelje v Odeso.
Mirovno vprašanje.
Vsi znaki kažejo na to, da so bile vesti, ki so zatrjevale, da hoče Rusija skleniti mir, neutemeljene. Iz Londona se namreč poroča: Z diplomatske strani se javlja, da japonska vlada dosedaj Še ni sprejela nobenih takih obvestil, iz katerih bi lahka sklepala, da Želi Rusija miru. Japonska je pripravljena razmotri vati mirovne predloge, ako le te predloži Rusija ali kaka druga avtorizovana sila. Po zadnjih poročilih iz Tokija vstraja Japonska pri svoji zahtevi, da se ji plača vojna odškodnina. Bil je sicer Čas, ko bi se bil mir dovolil brez vojne odškodnine, nadaljevanje vojne pa je povzročila Japoncem toliko stroškov, da jim ni več sklepati miru brez vojne odškodnine.
Iz Berolina pa se poroča: Po zanesljivih vesteh iz Petrograda je car Nikolaj zopet spremenil svoje mnenje. OdloČil seje, da se naj to j na nadaljuje in da se naj počaka na eventuvalni uspeh generala Lineviča v M an d žuri ji.
Rusko brodovje v Manili.
Filipinski guverner je svojemu tajniku naznanil, da se ruske bojne ladje niso vdale zahtevi, da naj zapuste v 24 urah pristanišče in da se jih je vsled tega postavilo pod stražo admirala Traina. Ta je storil potrebne korake, da internira ladje.
Admiral Train pa poroča z Manile v VaŠington, da so ruske bojne ladje internirane, ČastniŠtvo in moštvo pa proti častni besedi, da se ne udeleži več vojne, izpuščeno.
Prodiranje Japoncev v Mandžuriji.
Iz Petrograda poročajo „Times": Iz Mandžurije prihaja poročilo, da so si Japonci osvojili Omoso, ki obvladuje cesto od Kirina in Mingute proti Vladivostoku in Koreji.
Iz ruskeg* glavnega taborišča.
Korespondent „Daily Telegrapha" piše iz Tokija: General Linevič je najbrž prodrl do Hoke ali Hongkaba. Od kar je rusko brodovje uničeno, so se ruske čete jele zopet živahno gibati, trpe samo radi nedostajanja vode in radi vročega podnebja. Nobenih Šotorov nimajo in po sto in sto se jih pošilja nazaj iz Hang-huna in Kirina.
Gradnja železnice iz Pekinga v Hangsikon bo v štirih letih dogotovljena in se je že pričela graditi. Ruski poslovodni poslanik v Pekingu protestira, da se izvrši projekt s tujim denarjem.
Iz Šanghaja se poroča „Daily Te-legraphu", da je Linevičevo taborišče zdaj v Fengua in da nadaljuje z nadzorovanjem svojih obrambnih čet proti jugu.
Poročevalec pariškega „Journala" na mandžurskem bojišču pa brzojavlja, da vlada v generalnem štabu prepričanje, da se v najkrajšem času vname v Mandžuriji velika odločilna bitka.
Japonska vlada je v zadnjem času spremenila svoje pozicije.
Parlamentarne vesti
D u D a j, 9. junija. B u d g e t n i odsek je sklican v sredo popeld/;o k seji. Razpravljalo se bo o raznih postavkah železniškega in justič-n*g* ministrstva. — Taii češki klub in Slovanska z v « z a sta sfclicarm i3t^g« dne k seji. — Iž*rše-Vfelai i dbar čeških fcgrarcev je sklenil, da prepasti v bodečem zasedanju svojim državnim poslancem popolnoma proste roke.
Čehi proti narodnim kurijam.
P r * g s, 9: junija. »Narodni Listy« se bavijo a izjavo namestnika grofa Coudenhove ia aadnjega deželno-sborakega zased anja ter ao odločno
proti nameravani ustanovitvi narodnih kuri j, češ, ako želijo Nemci v deželnem odboru in v deželnih zavodih gotovo število sedežev, zadostuje kvotni ključ za vse volitve v deželi. Da bi se pa češki deželni zbor delil v Češko in nemško kurijo, tega ne bodo Čehi nikoli dovolili. — Ta pojav pa je tudi zelo značilen za pristranost avstrijske vlade, ki hoče narodnostno vprašanje rešiti le na Češkem, kjer so slučajno Nemci ▼ manjšini. V Gradcu in v Istri, kjer so Slovenci oziroma Hrvatje v manjšini, pa vlada še ni storila nobenega koraka, da predloži delitev po narodnostnih kurija h.
Obletnica kraljevega kronanja na Ogrskem.
Budimpešta, 9 junija. Včeraj je bila 39ietnice, odkar je bil cesar Franc Jožef kronan za ogrskega kralja. Le javna poslopja so bila v zastavah, izmed zasebnikov ni skoraj nihče praznoval tega dne. Pač pa se je praznovalo slavje po vseh šolah s patrijotičnimi govori.
Boj na črnogorski meji.
C e t i n j e , 9. junija. Boj pri Donjem-Kolazinu trajate od nedelje. Udeležujejo se ga Črnogorci in kristjani s sosednjih turških pokrajin na eni strani, na drugi strani pa Turki in Albani. Vseh bo jujočih se je nad 2000. Dne 7. t. m. sta prišli iz Akove na bojišče dvestotniji turških vojakov, a Crnogorci so jih deloma pobili, deloma razkropili. Torki v Berani so skušali oropati o n d o t n o orožarno, da bi uspešneje nastopili proti Črnogorcem. Solunsko vojno poveijništvo je naročilo odločnemu divizijskemu generalu Semši paši, da odrine na mejo z večjim oddelkom iz Mitrovice. — Boj je nastal zaradi — živinske paše ter Turčija seveda zvrača vso krivdo na Črnogorce.
Srbsko-turški spor.
Carigrad, 9. junija. Potekel je 5 dnevni rok, ki ga je določila srbska vlada Turčiji, do katerega hoče imeti zadoščenje, ker so ▼ Bitolju srbskemu konzularnemu atašeju odprli zaboje. Turčija vztraja na stališču, da so bile turške oblasti k temu opravičene, ker so v zabojih našle kompromitu-joče spise. Ker pa pri turški vladi posreduje avstro-ogrski poslanik, je pričakovati do dan e povoljaega turškega odgovora.
Vstaja na Kreti.
Carigrad, 9. junija. Na proklamacijo varstvenih velesil je k r e-čanska zbornica odgovorile, da je unija z Grško edina rešitev ter prosi velesile, da temu pritrdijo. Nadalje je obljubila zbornica, da skliče ljudski zbor, ka kor brž bo narejen mir. — V Kan-d i j o je prišel angleški bataljon iz Malte, v Rethvmno pa posadka 250 Rusov. Francija je poslala v Kanejo križarko ter grozi, da pride še več vojnih ladij, ako Krečani ne odložijo orožja.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 9. junija. V Minska 80 nastali včeraj veliki izgredi. Neki Žid je ukradel nekemu vojaku mošnjiček z denarjem, nakar so vsi vojaki dotične divizije Šli v židovski del mesta ter razbili s kamenjem šipe, tatinskega Žida pa pretepli. Židje so ae brž zbrali ter začeli streljati z revolverji na vojake. Vojakom je prišla na pomoč policija, ki je pregnala Žide a streli; pri tem je bilo mnogo Židov ranjenih, ednajst pa ubitih. Policija je aretovala tudi ved vojakov. Po mestu se je raznesla vest, da je nastala revolucija, vsled česar so brl ■ a p r 1 i vsa h i i n a vrata i n v s e trgovine.
Moskva, 9. junija. Zbor članov zemstva in mestnih poglavarjev je izvolil deputacijo desetih oseb, ki poneao oarju spomenico, v kateri se priporoča, naj se takoj s k 1 i č e j o ljudski zastopniki, da odločijo o vojni ali o miru.
Nova češka kolonija na Nemškem.
Draldane, 9. unija. Nemoi v gornjelužiškem mestu O stri k so zelo razburjeni, ker industrijska podjetja rajši sprejemajo cenejše in marljivejše češke del&voe, kakor pa domačin**. Vsled tega Šteje mesto, ki ima 3000 prebivalcev, dandanes že nad 1000 Cehov, ki se bodo sčasoma lahko lotili občinske vlade.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 9. junija. Po štiridnevni debati je sprejela zbornica član IX. tozadevne predloge, kjer se urejajo penzijske razmere prejšnjih duhovnikov.
Reforme v Maroku.
B e r o 1 i n , 9. junija. Nemčija je razposlala vsem velesilam skupno noto, v kateri pritrjuje predlogu, da se vprašanje o reformah v Maroku predloži mednarodni konferenc L
Odpad Norveške,
London, 9 junija. Kralj Oakae se najbrže odpove norveškemu prestolu v prilog kateremu mlajših prinčev, ako le dovoli to švedski parlament. Izključeno je, da bi Norvežani odnehali. Generali so prisegli zvestobo norveškemu parlamentu. — Vseučilišče v Kristjani] i z rektorjem na čelu je izročilo n o v i v 1 a d i v d a n os t n o adreso. — Poslanika v Kodanju in Madridu, rodom Norvežana, sta se odpovedala ter vrnila domov. — BjornstjerneBjornson brzojavlja svetovnim listom: »Adresa na kralja je izraz volje vsega norveškega naroda. Ločitev unije je blagoslov za ves sever« — I« cele Norveške prihajajo vladi in drž. zastopu vdsnostne iz jave. Skoraj vsi občinski z -stopi s o se že izrekli za ločitev unije.
V nedeljo s« prečita proklamacij* po vseh cerkvah. — Švedski s a- i -listi so na strani norveških revolucijonarjev ter bodo svojemu čuvstvovanju dali daška s tem, da vstopi jutri po celi Švedski 20.000 delavcev v štrajk. —
V švedskih vladnih krogih imajo baje zagotovilo, da velesile ne bodo priznale Norveški samostalnosti. — Norveško ministrstvo se je proglasilo danes v per-manenci. — Kralj Oskar čaka samo, da se prestolonaslednik vrnedomov, po tem pa se takoj odpove prestolu. Prestolonaslednik in ministrstvo sta odločno proti vsakršni koncesij i NorveŠki ter hočeta, da odloči orožje. — Norveška začasna vlada je baje ponudila prestol vojvoduValdemarju Chartres. — V Vašingtonu so odločno proti ločitvi Švedske in Norveške, češ, da bo potem Norveška izročena ruskemu, Švedska pa n em š k e ra u vpli v u.
Dopisi.
Iz Sore. Siaviiost v č t nv. Cirilu in Mbtodu ia proslava dvajsetletnic) družbe sv. Cirila in Mi* toda bi se mogla prav lepo in v?ii-Ča»tno izvršiti pri na<*. Kraj je lep, diven. To bi zamogrU razni letovi carji in turisti zasreJooitr, kateri po-sečajo naše zelene hribe in gore. Pod visokim Hamom cb zdravi S^ri leži ntša prijazna in mirna vasica, kjer biva plemenit.) ljudstvo. Po ravni cesti se pride k nam iz bkofje Loke in Midvod. Od kolodvora Medvode smo oddaljeni dobre pol ure pešhoda. Železnična zveza je prav ugodna. Pripravljalni slavnostni odbor bode storil po svojih močeh, da udeležence zadovolji. Program slav-nosti pa se bo sestavil in razglasil takoj, ko sglase vsa narodna društva, ki se hočejo slav-aosti  udeležiti,  svoj pri-
stop Ztto naj blagovolijo prpje ko mogoče ae torlasiti Na*tnv: Ivan Lustrek, S ;ra, pošta Mtdvo^e.
A. G.
Iz Oobrniea. 28. maja okoli poldneva je sedel v gostilni pri gosp. Bojancn v Dobrniču  zapriseženi farški podrepnik Franc  Smolič  iz Korit, po domaČe Kajžar.   Hndo  se je repenčil na tukajšnjega učitelja g. A. Cirraana, Češ, da ne postopa pravilno v šoli in da se mora ta prekleti liberalec iz Do-brniča pobrati. „Če neu, je dejal Smolič, nbora šel jaz in še devet drugih mož, pa ga bomo kar ven vrgli, šolo pa zaprli.4*   Kajžar, le korajžo, samo glejte, da sami sebe ne udarite po nosu, kakor ste se že  dvakrat. Koliko podplatov sta morala raztrgati občinski sluga in organist, ko sta tekla na fajmoštrovo in kaplanovo povelje od hiše do hiše in lovila podpise pri moških in pri vsaki stari babnici, da niso zadovoljni s tem učiteljem.  In zakaj vse to?   Ker bere učitelj   »Slov. Narod''   in ne trobi v farški rog. Pa je bila zastonj vsa gonja. Kar  naenkrat se raznese novica, da pride Šolski nadzornik v Dobrnič. Pod-repniki so videli zdaj primeren trenutek, da spravijo učitelja proč. G. nadzornik je dal poklicati nekaj mož in jih vprašal, če imajo kaj zoper nČitelja. Odgovorili so mu,   da je liberalec in da „Narod" bere, ki ga g. župnik nikakor ne paste brati. Pa so se možem podaljšali obrazi in prestrašili so se, ko jim je g. nadzornik povedal, da to še ni noben vzrok, da bi moral učitelj Cir-man iz Dobrniča.  Župniku JanČigarju in kaplanu Brcetu pa povemo na uho: Pometaj ta rajši pred   svojim pragom svoje farške smeti, šele potem pojdita drugam, samo glejta, da jih res kaj najdeta. Doma pometajta, ko imata toliko  dela.  V  dobrniškem  farovžu sta dve „sestri", Nežka in Urška. NeŽka je fajmoŠtrova kuharica, Uršika je pa za deklo, obedve sta pa v Marijini družbi. Urška bo šla v kratkem „v Rimu. Seveda bo oče farovški hlapec. Uršika je že pobrala svoja šila in kopita in odšla v svet, pa tudi hlapec jo bo pobrisal v kratkem, kakor sam pripoveduje. Ljudje se pa smejejo in pravijo : Nikjer ni tako kot v farovžu: dva petelina in dve kokoši! Pa je že božja volja tako!  JanČigarju pa svetujemo, naj ta dopis prebere na prižuici svojim podrepnikom   in se naj  spomni tudi kaplanovib bratov!
Od Sv. Duha nad Krdkim.
Ker se Že zdaj sliši, da bodo hoteli klerikalci pri prihodnjih obč. volitvah nam nasprotovati, jim svetujemo Že od daleč, da naj puste nas popolnoma v mira, ker je vsak vaš trud popolnoma zastonj. Naša in vaša dolžnost je, da se skupno oklenemo moža g. dr. Romiha. Kdo nam pokaže na Dolenjskem njemu enakega, ki bi se bil toliko trudil za nasad novih vinogradov? — Naša dva v farovžu sta postala sedaj prav mirna, slučajno sta si bila pred mesecem dni naš g. ucitelj-organist in g. župnik v nasprotstvu (kar ni nič. posebnega), ker se pa seveda Še dodti nespametnih nahaja, so začeli govoriti : škoda za našega izvrstnega uČitelja-organista. ker g. Župnik ga bo zama-ševal. Ker se je to neumno govorjenje le Širilo, je on javno nastopil in jih potolažil sledeče: Bodite zaradi mene oziroma moje duše popolnoma brez skrbi, g. župnik mene zamaševati ne more; ako bo pa hotel to storiti, ga bom pa jaz zaorglal, magari če sva oba pahnjena v peklensko brezdno. Kakor bom videl, da se bo g. Župnik kaj nerodno vedel pri oltarju, ali da bo sploh kaj migal proti meni na koru, bom pa takrat vse registre odprl in ga bom zaorglal. Potem sva pa kvit.
Brezimenovič.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10. junija.
— „Slovensko - nemška
zveza" v kranjskem deželnem zboru Že davno ne ugaja nacijo-nalnim Nemcem Kranjski klerikalci vpijejo, da ta zveza škoduje Slove noem in koristi Nemcem, nemški nsc jonalci vseh vrst pa pravijo, da ta zveza škoduje Nemcem in koristi Slovencem. Zdaj zahteva »Alldeutsohea Tagblatt«, da naj Nemci v dež zboru razrušijo zvezo z liberalnimi Slovenci. Ali ni to značilno, posebno z czirom na vedna sumni-Čenja klerikalcev ?
— sjJBa hrbtno in neod-kritosrčno11. »Slovenec« trdi, da se je delalo pri voiitvi v odbor »s . Matice« zahrbtno in neođkritočno. Nas se to očitanje gotovo ne tiče; mi smo očitno in javno nastopili proti Lesarju, Grudnu in Zupančiču in veseli nas resnično, da so vsi trije propadli. Vprašamo pa »Slovenca«: Ali se spominja, kako zahrbtno, res in-
dijansko zavratno so klerikalci s v o jč a 8 na sto p i 1 ipro t i kranjski kmetijki družbi in kako zahrbtno so proti nji ruvali?
— „Slovenska Matica". Mnogoletni predsednik »Slovenske Matice«, g. nadzornik Fran Leveč se je včeraj odpovedal predsedstvu. To je dogodek, ki ga iskreno obžalujemo, upamo pa, da pri tem ne ostane, nego da prekliče gospod nadzornik L^vec svojo odpoved. Izida zadnje volitve nikakor ni smatrati kct nezaupnico g. nadzorniku Levou, nego samo kot izraz odpora proti klerikalnemu uplivu na to prvo naše književno društvo. G. nadzornik Leveč je lahko prepričan, da uživa popolno zaupauje preogromne večine naprednih Matičarjev, da vedo ti v polni meri ceniti njegovo delovanje in tudi vedo da je ravno vsled tega, ker zna pomirljivo vplivati med nasprotujoči mi si frakcijami, kakor nalašč poklican, da je in da tudi še vnaprej ostane predsednik »Slovenske Matice*.
— Slovenska nehvalež-nost. Pri volitvi v odbor »Sloven-skelM atice* je dobil g. dr. Jo s. Stare 617 glasov, torej najmanj izmed vseh izvoljencev. Tudi pri občinskih volitvah se mu godi tako, menda, ker je odkritosrčen, ker ne dela praznih obljub in ima vedno občno korist pred očmi. Naše prepričanje je, da tako postopanje proti gosp. dr. Staretu ni in ni pravilno. Ce kdo, potem tega dr S;are gotovo ne zasluži. Kdo je delal toliko narodne tlake kakor dr. Stare? Menda nihče in zato odločno obsojamo, da se takega moža vedno zapostavlja.
— Poziv slovenskim občinam in političnim društvom!
Z ozirom na vedno večji pritisk c. kr. uradov kakor c. kr. sodišč, davkarij, okr. glavarstev, fin. ravnateljstva itd. z nemškim uradovanjem, je sveta narodna dolžnost vsake slovenske občine in okrajnih z a 8 t o p o v, da v prvi seji sklenejo izključno slo ven sko u r a d o -vanj e ter ta sklep naznanijo c. kr. uradom, 8 katerimi pridejo pri urado-vanju v dotiko, poleg tega naj se tudi odločno zahtev , da so tudi naslovi na zavitku slovenski. Pripomni naj se; da se bodo v tujem jeziku pisane vloge nerešene vračale.
— Dunaj in Domžale, Nemško časopisje tuli zdaj kakor blazno zaradi domžalskih dogodkov. Z običajno nemško nedostojnostjo se seveda nič ne spominjajo, kaj so počenjali Nemci v Celju pri otvoritvi Narodnega doma in pri obisku čeških Sokolov. Tudi se nemški poštenjaki nič ne spominjajo, kaj so zadnjič pripravljali na Dunaju. Tam bo se združili največji sovražniki, da s silo preprečijo češko slavnost. Sestavili bo poseben odbor za priredbo napadov, če bi se bila dovolila sokolska slavnost na Dunaju in ta odbor je 31. maja sprejel naslednjo resolucijo: „Die heute versammelten Vertreter Wiens aller Parteirichtungen erkliiren, dass sie mit denschkrfsten M i 11 e 1 n gegen die Abhaltung jedes tschecbischen und deutschfeindlichen Trutzfestes ankampfen und, falls die Behbrden derartigen H e r a u s-forderungen gegeniiberNacbgiebig-keit zeigen sollten, diese d e u t s e h -ieindlichen V e r a n s t a 11 u n -gen und frechen Herausfor-derungen in entsprechender W eise zu verhindernvvissen w e r d e n Na Dunaju je slovanska slavnost „deutschfeindliches Trutzfest". Kaj pa je potem nemška slavnost v slovenskih Domžalah ? Ali ne morda tudi Slovencem sovražen Trntzfest in freche Heranaforderung? In če imajo Nemci na Dunaju pravicoin si štejejo v narodno dolžnost „mit den scharfsten Mitteln" slovanske slavnosti „zu verhindern" ali potem mar Slovenci nimajo pravice se ravnati po nemškem zgledu?
— Po domžalskih dogodkih« Iz Domžal se nam piše : Umazani listič, ki izhaja kot prilega graškega „Tagblatta" in ki zbira smrdljivi cvet „kulture" kranjskih nemčurjev, je pri-
nesel iz Ljubljane skrajno nesramen dopis od dne 6. t m., v katerem se prav pobalinsko blatijo naše vrle Slovenke, ki so se dostojno udeležile opravičene demonstracije zoper vsenemŠko slavnost tirolskih in drugih pritepencev. Brezstidni obrekovalec predbaciva cele gospe soprogi kamniškega župana dejanja, kojih ta gospa, kar bo vsak pritrdil,  kdor jo  samo nekoliko pozna, sploh ni zmožna in bi istih tudi pri drugih nikoli ne odobravala. Brezvestni lažnjivec pa jo le ometava z nesramnimi očitanji,  češ, saj se mi nič ne more zgoditi, kakor se ne bode ničesar zgodilo onim pobalinom, ki so izza varnega plota v prisotnosti vladnega komisarja in orožnikov metali kamenje na Slovence. V svesti si svoje neodgovornosti, ovaja perfidni dopisnik gospo tukajšnega trgovca gosp. F., kakor da bi bila ona spustila celo tolpo od nje podkupljenih šnopsarjev na pohlevna nemška jagnjeta. Hudobni namen dopisnikov je, naprav-Ijati   tej   gospe    nepotrebna  pota in stroške.   In to  se mu nemara posreči, ker vladni aparat dela z vso silo na to, da spravi kolikor mogoče mnogo naših ljudi na obtožno klop. Veo pa se zlobnežu ne bo posrečilo.  Dosti je namreč prič za to,  da  je dopisnikova ovadba preprosta laž.   Če ima pogum, naj ponovi svojo obdolžitev tako, da se ga bo  moglo  tirati pred kako sodnijo v naši deželi.   Zahrbtni dopisnik nam ni znan, a pri nas se vobČe govori, da je Ladstiitterjev knjigovodja Benedict Vei-der tista oseba, ki je pravi provzročitelj prve izzivalne švabvke slavnosti med nami. Kadi tega je opravičen sum, da on spravlja preko Ljubljane nas sramoteče dopise v nemške liste. Mogoče se motimo,   ker  imajo   tndi KamniČani v svoji sredi dopisnika nemških časopisov dra. B., ki je od Slovencev obogatel, jih pa sedaj skoraj tako ošabne prezira, kakor njemu dobro znana gospa, ki je v  svoji „plemenitosti" ozmerjala Kamni eane  s  psovko rGsindel".   Ce brezvestna gonja zoper naše ljudi takoj ne preneha,   hočemo   še  mi  proti tujim vsiljivcem in zajedam z vso brezobzirnostjo postopati. Za danes zadostuj ta opomin!
— Kdo  je podkrepil moč Tirolcev v Domžalah? BiJo je nekaj let pred potresom. Domžalski Tirolci so se ravno dobro vgnjezdili v Domžalah, zaupanja med ljudstvom pa   niso    imeli.    Gavni fabrikant Ladstatter je pa vedel, da je slovensko ljudstvo v Domžalah in oko 1'Ci nad vse pobožno in pokorno svojemu dušnemu  pastirju in da stori, kar  mu   ta reče   in ukaže. Tedanji ceneficijat  na Gjričici v Domžalah je bil Jakob Strupi, ki je bil zelo vnet za olepšavo cerkve, katero so ravno tisti čas popravljali. Pa je šel Ladstatter  k   Strupiju, kazat svoje katoliško prepričanje in navdušenost za vero s tem, da je odrinil tri stotake za popravo in olepšavanje cerkve.  Zadonela je najlepša struna z najlepšim glasom v benefioijatovem ušesu in DomžalČani in sosednji va SČanje se še spominjajo, kako je Strupi    na    prižnioi hvalil Ladstatterja kot katoliškega vernika, ki je vkljub svojemu bogastvu ostal zvest katol ški kristjan. Ljudstvo   mu mora   biti poslušno, ker kar on dela, prav dela.   In Strupi je pri vsaki priložnosti,  pa naj si je bil v šoli,  na  cesti ali v gostilni, hvalil tirolskega tovarnarja in priporočal   ljudem   vdanost in pokorščino toli plemenitemu gospodu.   Čudno ni torej,  da je Ladstatter od tega Časa ribaril po kalni vodi, zlasti ko je dobil v roke še župana Janežiča. Ladstatter je bil neomejen gospodar nad ceo občino v vseh rečeh, v posvetnih in cerkvenih in kadar je prišel škof v Domžale, je bil prvi njegov sestanek z Ladstatter je m.  V takih razmerah ni čudno, da  se je  vpliv Tirolcev v Domžalah rapidno širil, ker ni bilo nobene sile, ki bi se mu bila upirala, nasprotno, še vse ga je pospeševalo!
— „Slovenska indolenca in nje posledice." Kako lahko miselno in površno se v Trstu sodijo javne razmere, priča pod gorenjim naslovom v »Edinosti« obelodanjeno,
ravno tako vehementno kakor neosnovano streljanje. »E linost« je čitala v »Sil lat Presse« nasvet, naj s 3 v Domžalah ustanovi slovenska tovarna za slamnike in hitro je začela grmeti o slovenski indolenei. Pri tem je samo pokazala, da o stvari sami še pojma nima. V Domžalah že imamo tovarno J^&nčigajevo, kjer se izdela jejo slamniki za premožnejša občinstvo, poleg tega je pa še oel tucat drugih slovenskih tovarn, kjer s<> izdelujejo slamniki za kmetske ljudi. Tirolei delajo z velikim kapitalom, imajo na Dunaju, v Monakovu, v Fiorenci, v Milanu in drugod posebne prodajalne in sato je boj ž njimi tako silno težak. Ko bi se vsaj Slovenci držali gesla »Svoji k svo-jim«, potem bi bilo koj bolje. O slovenski indolenei se v tem slučaju pač ne more govoriti. Imamo lepo slovensko alamnikarstvo ali občinstvo posebno izven Kranjske ga ne posna in se zanje ne meni, nego podpira tujce. A kako naj bi bilo drugače, ko še »Edinost« ne ve, daeksistirataka slovenska industrija, dasi seje svoj čas v »Slov. Narodu« silno mnogo o tem pisalo in je zoana stvar, kako velikih zaslug si je pridobil naš čestitljivi starina oes. svetnik M urni k za alamnikarstvo v Domžalah.
— Kdo fehta? Največji feh-tači na K anrskem so duhovniki. Škof ima rednih duhodkov na leto 60.000 kron, a fVhta neprestano, fehta tako silovito celo okrog najst-romašnejših ljudi, da nafehta gotovo še svojih 50000 kron na leto. D ilje fehtajo vsi duhovniki. Fehtajo zase in imenujejo to ofr, fehtajo za cerkve, fehtajo za stokratnega milijonarja P;ja X, fehtajo za svoja nepotrebna društva, fehtajo za bandera, fehtajo, naj se jim dajejo sveče in druge stvari, fehtajo za takozvane misijonarje, fehtajo za Mater božjo in razne svetnike, febtajo za za-inorčke, za duše v vicab in kdo ve za kaj še vse. Ia taki fehtači se zaletavajo v humanitarna društva, *e apelirajo na javnost? F«-j!
— Nemško načelo. N« Du naju je imel v ponedeljek »Alldeu-tseher Verein fti- die Oitmark« zbo rovanje, na katerem je govoril neki dr. Forster o načinu, kako se morajo vzgojevati Nemci proti Čehom na Dunaju. Saveda se je zavzemal za to, da se mora vsak alovansi pojav na Dunaju s silozatreti, češ, d a hočejo Čehi Nemce z Dunaja iztisniti. Dr. Forster je rekel: Wenn jemand von einem anderen bus seinem Basitze verdrangt wird und er in der E« e keinen Riobter finden kann, so kanu er die fremde Gswalt mit angemessener eigener G walt abwenden. Der Staat sob ti iz uns nicht, die Behorden sind sum Sohutie des Deutsohtumes nie auf-zuilnden, deshalb wird es vrohl am Platse sein, wenn wir die Fremde Gew*Itmit angemessener eigener abwenden. Wir mtlssen endlich einmal die Scblafmtitiigkeit absobutteln, mVisen die Hochanstan digkeit einem unanstandigen Gegner gegentlber ablegen und zur Salbst-hilfe sohreiten.« Nemci se tudi res nično po tem ravnajo. To so pokazali dogodki v C-Iju v Brežicah, v Gradcu in na Dunaju in zato ni treba komentirati citiranega govora dr. Forsterja.
— Nemška osebnost. Glasilo celjske nemške stranke, rD. Wachtu, zahteva, da ne smejo Slovenci v Celju več v nemške gostilne, v nobeno obrtne, niti k trgovcem, to pa zato, ker se Slovenci svojim ljubeznivim nemškim someščanom studijo kot nadležna golazen. Ako se to ne zgodi, groze Nemci, da se povrnejo Časi tolovajskih napadov, kakor so bili za časa otvoritve „Narod nega doma" in Češkega poseta. Prete z ubijalskimi napadi, da hočejo s kamni naskočiti in demolirati slovenske hiše. Siti so slovenskega kruha!
— „Grazer Tagblatt', piha kakor pohojen gad na ljubljanskega župana in na ves občinski svet zaradi energičnega  nastopi  v sadnji seji
občinskega sveta. Vda ta psovanja nemških kulturonoscev ne dosežejo niti našega zaničevanja. Kar je prav in dobro, kadar to storo župani nemŠkihmest in nemški občinski zaatopi, tO je prav in dobro tudi, Če to stori ljubljanski župan in ljubljanski občinski svet Nemci nam lahko verjamejo, da imamo za njib papirnato grmenje samo prezirljiv posmeh.
— škandal v okrajnem sestopu laškem na štajerskem. Poročali smo že, da je laški okrajni zastop dovolil ponemČeval nemu društvu »Sshulverein« 200 K prispevka v pokritje slavnostnih strosk ov. Ko so Nemci slavili 251 dt-nieo tega svojega društva, bo naredili dolgove. Osrednji odbor tega društva je razposlal sedaj prošnje na vse v nemčurskih rokah se nahajajoče korporacije ln društva za pri-spevke v pokritje teh stroškov, tako tudi na laški okrajni sastop. Ta nesramna prošnja ae je razpravljala sicer v odborovi seji okr. zastopa in bila odbita, a načelnik dr. Mrav-lag jo je postavil na novo na vzpo-red pri plenarni seji okrajnega za stopa, ki se je vršila pretečeno so-botu. Ki se je predlog prebral, oglasil se je proti njemu pravičen Nemec Jurij v i t. G o os 1 e t h. Predlog se je dal na glasovanje. Tu pa se je pokasala tista nesrečna slovenska strahopetnost: Vsi slovenski odborniki razen dveh so ee spravili nekam v prvo sobo na varen kraj, kjer jim ni bilo treba glasovati niti za niti proti! Predlog je bil z veČino glasov sprejet! Kdo je torej kriv, da gre slovenski kmetski, krvavo prislužani denar v nemške roke, če ne samo slovenska nezavednost! Kdaj so nam zdani?
— Slav/nosti desetletnice župe dolnorakouske na Dunaju se je slovensko Sokolstvo nameravalo udeležiti z večjo deputacijo do 30 Članov. Razen ljubljanskega „Sokolau so priglasili svojo udeležbo: goriški, gorenjski, celjski, ljutomerski in mo-zirski „Sokol". Lepi načrt je prekrižala c. kr. vlada, ki je nakratko prepovedala vsako slavnost, dasi bi „ Sokoliu ne nastopali v svoji opravi, dasi bi se Sokolstvo na zunaj pokazalo le v krasni javni telovadbi in Še to daleč tam zunaj v Praterju. Čudno, kako je vlada občut ljiva, kadar gre za odredbe proti Slo vanom. V Celju je svojeČasno 25 nemških barab zahtevalo, da morajo sneti slovensko trobojnico raz Narodni dom. S celovškimi policaji pomnožena celjska policija je hitro se uklonila temu ne-čuvenemu zahtevku in vlada je seveda potrdila ta modri ukrep. V Domžalah pa, kjer so nemčurji razobesili frank-furtarico, je vlada zavzela ravno nasprotno stališče: lrankfurtarica mora ostati, na Slovence pa, ki zahtevajo njeno odstranitev, naj Be strelja, naj se jih bode z bajoneti. Seve tu je zahteval nekaj narod slovenski, tam pa nekoliko nemških barab — in ti so gospodje v naši državi!
— Katoliški list navdušen branitelj iredentističnih zarotnikov. V Gorici izhaja katoliški list »L' Eoo del Litorale«, ki se ksr cedi navdušenosti za sveto katoliško stvar. Da je pa ta list le po naslovu katoliški in da mu je katoličanstvo samo krinka, da lažje laže svojim bralcem, pokazal je ob priliki razprave na Dunaju radi tržaških bomb. Preiskovalnega sodnika Barsala je napadel samo radi tega, ker je ta — akoravno Italijan — ostal veren svoji uradniški prisegi ter je kot preiskovalni sodnik vršil svojo dolžnost. »Kar se tiče bomb,« pravi imenovani list, »je tisoč podatkov, ki ka-ž d jo človeku, da so bile skrite vsled vBpodbujenja nekega redarstvenoga zaupnika, če jih ni še sam dotični redarstveni zaupnik skril pod deskami prostorov društva »Ginnastios«. Take besede so vredne katoliškega lista, ki ga preveva pristen židovski duh, ki ima svoje korenine v blaženi Italiji med iredentovoi, ki komaj čakajo trenutka, da pade primeren kos Av-trije L*hom.
— Izgubil hlače, škornja in klobuk. Poročali smo zadnji* da je neki vinjeni duhovnik ponci izgubil hlače, škornje in klobuk. Z, molčali smo ime dotičnega duhovnik, in tudi bivališče njegovo. Ta veliko dušnost pa se nam je slabo p'ačal^ V zahvalo se zdaj bobna z leo, d| so 1 i b e r al o i d o t i čn e g a duhov nika ponoči napadli, ga pre tepli in ko je nezavesten le žal na tleh, ga slekli. Zgodilo se je vsled tega, da je neki liberal^ — to se pravi: spodobno obleče človek — prišel v dotično vas, kje, biva omenjeni duhovnik — in da i ga ljudje napadli, češ, to je tudi edeD tistih liberalcev, ki bo našega »h spoda« slekli. Da se ne bodo godi]* take krivice in da se liberaloev d, bo po krivici dolžilo, da so napadu duhovnika in ga slekli, moramo stvar nekoliko pojasniti. Hlače, škornje k klobuk je izgubil tisti kurat Svigel v Harijab, ki je svoj čas izgubil tud Boga. Dotični večer je popival z raz nimi klerikalnimi gOBpodi v Trnovem do pozne noči in se potem pijan od pravil proti Harijam. Najbrže je t pijanosti slekel hlače in škornje tei odložil klobuk; mogoče je pa tudi da bo ga kmetski fantje zasačili p* vasovanju. Svigelj je zal fant in imi pri ženskah velikanske uspehe. C-želi, mu povemo detajlov glede nje govih ljubezenskih uspehov. Z leett se zdaj oznanja, da so liberale napadli, pretepli in slekli kurati Šviglja. Ali je bil tako pijan, da c nikogar spoznal? In zakaj ni napri vil ovadbe pri sodišču? Stvar j« vredna, da se preišče, ker so ljudjt v Trnovem pri Ilirski Bistrici r&zjai jeni, da se zdaj iz kuratovih ponoćnih doživljajev kuje politični kapital prot liberalcem in še na tak škandal način.
— „Laibacher Zeitung"
prijavlja danes dolg Članek o degodj kih v Domžalah. Ker danes primernega odgovora ni več mogoče spraj viti v list, odgovorili bemo prihodnjil
— Slovenskim umetnikom
in pisateljem. Lansko leto, o pri liki I. jugoslovanske umetniške ii ložbe v Belgradu, sklenili bo zbrani slikarji in kiparji v družbi z nekaterimi jugoslovanskimi literati, ustanoviti umetniško zvezo, v kateri bi bila vsa štiri jugoslovanska plemena zastopana v bratski slogi v svrho gojitve umetnosti in medsebojnega spoznavanja. Novemu društvu dali so ime »Lada« in kmalu potem ae je konstituirala srbska sekcija v Bel gradu, bolgarska v Sofiji in hrvatska v Zagrebu. Izmed Slovencev, ki bo bili navzoči v Beigradu in potsSI v Sofiji, delegirana sta bila slikarja Rihard Jakopič in Ferdo Vesel, da skličeta v Ljubljani se stanefc slovenskih pisateljev in umet nikov ter oživotvorita slovensko »Lado«. R*di raznih neprilik se do danes v Slovenoih ni meglo ničesar storiti v ta namen, slabo znamenje pa bi bilo, če bi se ta zadeva cdla šala še nadalje, kajti »Lada« bi bila lahko ne samo velikega moralnegi. nego pred vsem tudi praktično-umst* niškega pomena, ker bi tako stali vsi Jugoslovani neprestano v umet niškem kontaktu ter bi se jim o« omogočil tako le skupen nastop ' oentrib jugoslovanskih narodov, nego pokazali bi lahko ob gotovih priliki tudi prostranemu inozemstvu skupno jugoslovansko umetnost, ki ae dose daj še ni predstavila Evropi. Da ■* konstituira v najkrajšem času slovenska sekcija »Lade« ter se po* pravi to, kar se je dosedaj samudilc pozivljajoaevsi slovensk umetniki vseh strok,da pri javijo p r i 8 t o p k »L a d i« t«' eventualno sporoče, kdaj naj bi * sklical sestanek, na katerem bi # razpravljalo o ustanovitvi td umet niške zveze. Dopisi in prijave ni slove naj se na: Ferdo Vesel* akademičnega slikarja, 1 Š t. Vidu pri Zatičini na Do 1 e n j s k e m.
— Kaj je z gluhonemnico? Po mestu se rasBirjajo jako čudo« govorice o razmerah v tem zavoda Treba je, da se proti tem govoricam če so neosnovane, energično nastop1 od poklicane strani.
— Bonačev vozni red. Ta rists in prijatelje narave opozarjam? na Bonačev vozni red, kateri «m' poleg običajnih stvari in koledar]* tudi vse lahke ture v planu'' in pešizlete, sestavil g. An to* M i kut. Gena mu je samo 20 vin poŠto 30 vin. in bo marsikaterem! dobro služil
laije v prilogi.
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 133, dne 10. junija 1905.
— Škof Jeglič ima blizu cer feve sv. Petra velik vrt. Ta vrt je dal sedaj »v štant«. Vzrok temu je, da z nobenim vrtnarjem ne more izhajati. Šikanira ga tako, da je vsak tesel, kadar pobere Sila in kopita, ga salato ima natančno prešteto, tako je nezaupen proti svojim uslužbencem. Sploh pa dela ž njimi prav grdo Naj se kdo le z nsjbrezpo* membnejšo stvarco zameri, je že od-slovijen. Kar »marš ven«, makar zvečer! Vrtnarji, ki so služili drugod mnogo let, so pri škofu zdržali komaj nekaj tednov. Ker škcf že vrtnarja ne more več dobiti, je dal vrt za 800 K »v štant«.
— Za   pisatelja Podrav-sfeega so poslali: G. Fran Ver še c, c. kr. notar v Sevnici, 5 K; »Delavsko bralno društvo« v Idriji zbirko 13 K 02 v, nabrano na izletu v Črni vrh; g.  dr. Viktor Grego-rić, zdravnik v Sežani, zbirko 50 K, nabrano med znanci v Vipavi, Seno Žečah in Sežani, in g. Bruno Rotter, Srkostavec v Opatiji, zbirko  64 K Imena darovalcev iz Opatije priobčimo prihcdnjič! — Vsem plemeni Um    darovalcem    izrekamo svojo iskreno zahvalo!
— K ,,Zvezi slovenskih pevskih društev" je kot 3 6. društvo pristopilo pevsko društvo »AdrijaavBarkovljah pri Trstu s 70 izvršuj cčimi člani (20 žen skimi, 50 moškimi). Živelo!
— „Slovensko zidarsko in tesarsko društvo" v Ljubljani bode priredilo dne 2. julija t.
veliko vrtno veselico pri »Novem gvetufc na Marije Terezije cesti št. 16. — Prihodnjo nedeljo, dne 18. junija spoldne ob 9 uri se prične kegianje na dobitke na keglisču pri »Novem svetu« in se bode keglalo vsak dan jv-čer do večera veselica. Vsa natančna pojasnila in oznanila prihod--den, ki se bodo dostavila vsem eljem in članom društva.
— Popra vela. Včeraj smo poročali, da ie bii v Domžalah aretovan gospod U, poštni ekspeditor, zaradi zadnjih demonstracij.   Izvedeli smo
da to ni res; dotični gospod je sploh samo gledalec demonstracij.
— Na Jesenicah na Gorenjskem se »Slovenski Narod« še vedno prodaja pri gospodu Mesarju
rev. 100, dasi to ondotne kleri-;alce jako skeli. Po odhodu gospoda Mesarja k orožnim vajam, je skušala klerikalna zvijača prodajo preprečiti,
6 se ji ni posrečilo, ker se je prišlo nakani brzo na sled. Za danes ne
bođemo Btvari dalje preiskovali, v zo-»etnein slučaju pa bodemo nastopili bezobzirno. To bodi dotiČniku v svarilo!
— Vrhnika — letovišče.
Ako je katera moda nove dobe dobra in zdrava, je sprememba podnebja in zraka v poletnem času za tiste, ki Im razmere pripuste kaj takega. Do-edaj pa sili vse le v divno našo Gorenjsko, kjer marsikateri poletni me sec niti stanovanja ni več dobiti Malokdo pr» pomisli, da združuje ika v sebi skoraj vse prednosti trijetnega poletnega bivanja, tukaj šmarno prehod iz gorenjske v notranjsko klimo. Neredno zavedni trg ima jako snažne hiše, lepa stanovanja, mnogo novih hiš, dobre gostilne, kjer postrežejo tudi še tako razvajenemu tujcu. Trg ima vodovod in sploh vode bilju za kopanje. Saj sta v ne-posrednji bližini izvira Ljubljanice in Bistre. Na strani obkrožujejo trg lepo zarasle gore. Največja privlačna moč pa morajo biti ia vsakega prijatelja narave krasni nasadi na hribu sv. Trojice, par minut nad trgom. Vrlo olepševalno društvo pod vodstvom neumornega in za narsvne krasote vnetega g. Grudna je namreč še pred leti pusti hrib sprtmeniio v prekrasni park smrek, mecene? in drugega gozdnega drevj«. Vmes so sna-ae stezice s klop i in mizami. Razgled s hriba je naravnost diven. Kdor pa si želi prijetne druščine, posebno ib večerih na gostilniških Trtih, Čutil ee bo brž domačega med vrlimi, ljubeznivimi in izobraženimi rodoljubi. Kdor ni »naše gore list« pa se naj drži slavnega vrhniškega »lorda«, ki gov n skoraj vse evropske jezike.
— Postojnska Jama. Tudi 'etos se bo vršila dne 12. t. m. na binkoštni ponedeljek v Postojni velika jamska veselica. Po pripravah soditi bode letošnja veselica vse desedanje prekosila. Jamska uprava je storila vse, kar leži v njenih močeh, da obiskovalce v vsakem oziru zadovolji. Jama se bode ta dan otvorila ob 3. upi popoldne in ostane za posetnike Go 6. ure odprta. Ie Ljubljane, Trsta, *eke in Kormina vozijo ta dan posebni vlaki. Iz Ljubljane odhaja posebni vlak ob 9. uri 40 minut do poldne in dospe v Postojno ob 12. Ufi 12 minut popoldne; iz Postojne Be vrne ob 9. uri zvečer in pride v -iunijano ob 11. uri 6 minut ponoči. Vozna cena tja in nazaj vŠtevši 'Btopnino v jamo znaša v II. razredu
7 K «0 h in v III. razredu pa 5 K §® h.  Pred jamo postavljen je za
obiskovalce poseben huffet, na plesišču pa restavraoija. Zraven plesišča se nastani ta dan poseben c kr. poštni urad »Postojnska jama«. Pri lanski binkoštni v selici se je oddalo pri tem uradu čez 13 800 razglednic. Nihče naj tedaj ne zamudi ugodne prilike, da si ogleda ta največji in naznamenitejši podzemski Čudež, ta biser naše slovenske zemlje.
— Bralno in pevsko društvo Toplice v Toplicah priredi na binkoštni ponedeljek, dne 12. junija vrtno veselico s petjem. V slučaju neugodnega vremena se vrši ve ulica v notranjih prostorih restavracije kneza Auersperga. Gostje dobro došli!
— II. poučnega potovanja kranjskih Kmetovalcev na Štajersko in Koroško se udeleži 47 oseb. Pred odhodem. to je v torek dne 13. t. m. zvečer priredi gespod Počivavnik (Hotel Lloyd) koncert Ljubljanske mestne godbe, kjer se potovalci zb**ro.
— Na Črnem vrhu je umrl dne 6. t. m. bivši čevljarski mojster v Idriji g. Valentin Tončič. Pokojnik j 9 podlegel zavratni bolezni sušici, na katari je hiral nad dve leti. Prerano umrli je bil do časa svoje bolezni vrlo zaveden in ugleden obrtnik, ki je posvečal vse svoje moči — za korist obrtnega stanu, za povzdfgo stanovske zavesti med idrijskimi obrtniki. Bil je več let odbornik rokodelske zadruge, pomagal ustanoviti obrtno bolniško blagajno in bil nje odbernik. Poleg stanovske delavnosti je bil tudi vesten in požrtvovalen delavec na narodnem polju in v društvenem življenju. Bil je čian vseh idrijskih narodnih društev in pri nekaterih tudi odbornik. Kot odločen somišljenik narodno-capredne stranke je bil vedno zvest narodnim in naprednim načelom najsi je radi tega trpel gmotno kot obrtnik. Vsled svoje blage narave je bilo občevanje ž njim prijetno. Pogreba njegovega so se po odposlancih udeležila idrijska društva in sicer »Rokodelska zadruga«. »Obrtna bolniška blagajna«, »Jednakoprpv-nost«, »Sokol«, »Delavsko bralno društvo«. »Čitalnica« je položila iep venec na pokojnikov grob. Pevski klub je ped vodstvom učitelja g. A. Š 3 b c a zapel tri žalostinke: na domu, v cerkvi in ob grobu. Ob odprtem grobu se je načilnik idrijskega »Sokola« brat Novak spominjai dragega pokojnika s tam, da je v kratkih potezah načrtal TončiČevo delo vanje v stanovskem kakor narodnem oziru. Spoznali smo, kako vsestran sko in neumorno delaven je bii pokojnik in kako velika je izguba za obrtni stan in narodna idrijsaa društva. Bodi blagemu in zaslužnemu pekojniku časten spomin med nami in lahka zemljica v rodni vssi.
— Požar. Gorelo je dne 8 junija okrog 5. ure popoldne v Dolenji vasi pri Podbrezjah, ter so pogorela poslopja posestnikerc: 1. Franoetu Miheliču, po domeče Gorin, hiša št 5, škode okrog 1500 K, zavarovan je za 1000 K« 2 Francetu Justinu, po domače Meševc, hiša št. 8, škode okrog 1000 K, zavarovan je za 600 kron, 3 Francetu Miheliču, po domaČe pri »Mihelnu«, hiša štev. 9, škode okrog 2000 K, zavarovan je za 1200 K, 4. Janezu Opornu, po domače K&-trušnek, hiša št. 10, škode okrog 1000 kron, zavarovan je bii za 600 kron. Zavarovani so bili vai pri »Dunaju«. Og^nj 30 zanetili bržkon« ctreci.
— Državnozborska volitev za Maribor. Socialni demo-kratje so postavili za kandidata gra-škega občinskega svetnika Jul. H i l a-rija, ki je že pri zadnji deželnozborski volitvi v Mariboru kandidiral in — propal.
— Brezobrestno posojilo za spodnjestajerske vinogradnike, in sicer v znesku 400.000 kron, se je te dni določilo. Od te svote odpade na ptujsfci okraj 132.200 K. Tako se godi tam, kjer se deželni poslanci zavedajo svojih dolžnosti, kranjski klerikalci pa imajo za svoje dolenjske volilcele — trtno uš.
— Kaplanove klobase. V mariborski okolici in tudi ponekod drugje mora vsaka hiža za Veliko noč prinesti v farovž tri klobase, eno za župnika, eno za kaplana, eno pa za organista. Nekaterim kmetom pa ta „harač" že preseda, saj v marsikateri hiši si še domači ne morejo privoščiti za praznike mesa. Zato so letos nekateri kmetje v Spod. Količini izbrali pokvarjene in plesnive klobase ter jih poslali nenasitnemu farovžu. Kako so teknile klobase župniku in organistu, ne vemo, le kaplan Keček je bil toliko previden, da je poslal pokvarjene klobase v Maribor na trg, kjer pa jih je tržni nadzornik konfiskoval. Ženska, ki je prodajala kaplanove klobase, je dobila 48 ur zapora.
— „Naprej" v Gradcu. V svoji domačiji, v Hotederšici pri Logatcu je umrl 29. maja 11. g. Rado
Plečnik. Pokojnik, ki je bil več let gospodar društva »Naprej«, je užival zaradi svojega krepkega značaja, de lavnesti in narodne zavednosti splošno spoštovanje in priljubljenost med gra škimi Slovenoi. Naj počiva blagi ro jak v miru!
— Umor. V Gradcu je ustrelil neki Valentin Maver trgovca z deželnimi pridelki Rud. Latzerja, pri katerem je evoječasno služi), a bil tatvine obdolžen in odpuščen.
— Neki čuvaj, ki biva blizu Ljubljane, je šel na Vič k »Jožetu« in si izposodil kolo, češ, da se pelje na Dobrovo. Ker je bil čuvaj precej čedno oblečen in imel debelo verižico pri uri, mu je »Jože« brž kolo posodil. Čuvaj pa je s kolesom pobegnil in se vozil par tednov okrog. Podal se je pozneje k J. xu in vzel t*m popolnoma novo kolo na obroke. Naš junak je imel zdaj dve kol. si. Ljudje so se čudili njegovemu bogastvu, ker niso vedeli, kako je pri šel do obeh koles. Ker pa čuvaj pri Ji xui več mesecev ni nič plačal, vzel je Jax kolo nazaj. Medtem je pa Jože, ki je klel ves čas svojo lahkomiselnost in čuvajevo premetenost, pri J.-xu izvedel o vsem čuvaje vem početju. Peljal se je k njemu in mu vzel poneverjeno lastnino in zdaj je čuvaj naenkrat brez vsakega kolesa.
— Parobrodna družba Tržič-Trst. V Tržiču se snuje parobrodna diužba, ki bo zdrževala redno vožnjo med TržiČem in Trstom.
— Ali sta Reka in Timavo identična vodna toka? Trst ima nezadostni vodovod ter strokovnjaki že več let proučavajo, odkod bi bilo dobiti dovolj pitne vode. Pre-jskavalo se je tudi, ali je Reka v Šzooijanski jami istovetna z reko Timavom, ki priteka pri Devinu iz peči. Poskusi pa niso imeli uspeha. Sadaj je italijansko planinsko društvo v Trstu sklenilo, da začne tozadevno preiskavaaje znova, in sicer z neškodljivimi mikrobi.
— Otvoritev zdravilisčne restavracije kopališča Medija pri  Zagorju se je izvršiia
v nedeljo. Gospodična A. Perlič je prev*el& sdraviliš?no restnvracijo; skrbela bo za dobro kuhinjo in pristno pijačo ter so bili dozdaj mnogobrojni domač«, Kakor tudi tuji urostje z vsem popolnoma zadovoljni. Medija se pri' poroča zlasti izietnizom; naravna gorka voda je neprecenljive zdravilne vrednosti.
— Naglo je spravila v denar mleko in smetano mleka-rica Lenka Dovčeva iz Tomačevega. Ko je pustila v Kopitarjevih ulicah svoj voziček, je pripeljal mimo Ant. Povše vez opeke in zadel z njim v voziček ter ga prevrnil. Ker je šla smetana in mleko v blato, je Povše škodo povrni!, kar je bilo mlakarioi tudi dobro došlo in smeje je odšla proti domu.
— Pes je ugriznil danes zjutraj v desno roko konjsčevega hlapca Frana Novaka, ko ga je hotel ujeti v zanjko. Pes se je spustil vanj in ga močno oklal. Pes je sicer vedno na verig', a je sedaj letal brez nagobčnika po ulici. Lastnik paa je znan.
— Aretovala je včeraj mestna
policija Manio Repanškovo, rojeno leta 1879. v Markovem v kamniškem c kraju, ki je pobegnila izpod policijskega nadzorstva in si prišla ogledat Ljubljano.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 4 Hrvati, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov. — V Heb je šlo 25, v Inomost 30, v Schabs 26, v Hrušico 16, v Bohinj 27, na JeBenioe pa 29 Hrvatov. Tuli 40 Ogrov se je pripeljalo nazaj.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v restavraciji pri »Novem svetu« (Marije Terezije oeBta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri, v nedeljo je jutranji koncert v »Svi car i j i«. Začetek ob polu 10. uri dopoldne. — Zvečer je koncert na vrtu restavracije »Zaje« (Rimska cesta). Začetek ob polu 8. uri. — Binkoštni ponedeljek je koncert v hotelu pri »Lloydu«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Izleti. Jako prijazen popoldanski izlet preko Golovca je v La-vrioo. Vel pove današnji inserat.
— Izkaz posredovalnega odseka „Slovenskoga trgovskega društva Merkur11. Iščejo se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Ljubljano, 1 pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, 1 pomočnik papirne stroko za Ljubljano, 1 potnik manufakturne stroke za Trst, 1 učenka za Štajersko. — Službe iščejo: 2 pomočnika manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 18 pcmočnikov mešane stroke, 2 kontorista, 2 kontoristinji, 2 blagajničarki.
novice. —
— Vest o carjevi smrti si je izmislil neki dvorjanik v Carskem selu, da bi javnost odvrnil od vtisa, ki ga je napravila vest o porazu ruskega brodovja.
— Zgorelo je tovorno skladišče na kolodvoru v Košicah. Škode je nad pol milijona K.
— Načrte in spise o novi nabrežni obrambi Benetk je ukradel mornar Pozzi ter pobegnil. V Benetkah sumijo, da je pobegnil na Dunaj.
— Potres v Skadru. Katastrofa se izkazuje vedno večja. Ubitih je 280 oseb, ranjenih pa 128. Italijan ski kralj je poslal prizadetim prebivalcem 20.000 lir.
— Krokodil je ušelv Teme-Švaru iz menažerije ter dospel v kanal Bega.
— Strahovito nevihto z nalivi so imeli predvčerajšnjim po Srednji Nemčiji. Škode je nad 4 milijone mark. Mnogo železniških prog je razdrtih. Devet oseb je ubila strela.
— Ničnostna obravnava zoper morilko Klein in moža se vrši 23. t. m.
— Novo zdravilo proti pasji steklini. VseuČiliŠČni profesor v Bo-Ion ji, T i z z o n i, je razkril, da radi-jevi žarki popolnoma ozdravijo pasjo steklino.
* Črnogorski knez in nN. Fr. Presse". Povodom svojega bivanja na Dunaju je sprejel črnogorski knez tudi nekega urednika »N. Fr. Presse«. Knez je rekel: »Veseli me, da morem sprejeti zastopnika lista, pred katerim imam največji respekt zaradi njegovega znanja in tona, v katerem piše. Toda o politiki ne bo danes razgovora, kaj ne? Ako Vas kdaj zanese pot v Crno goro — v ostalem je ta pot krasen — tedaj se bomo razgovarjali o politiki«. — Pri odhodu pa je urednik le napeljal razgovor o japonskih zmagah. Med iratmi je tedaj rekel knsz: »Ali Japonski je tako daleč!«
* Lepi uspehi čssnikarja. Wft!te!av R e i d , novoimenovani ameriški poslanik v Londonu, je bil prvotno reporter za male ameriške časopise. Končno je dobil skromno službo v uredništvu »Tribunt«. kjer je našel za tovariša mladega Johna H3, v a. Sklenila sta prijateljstvo ter si medsebojno pomagala naprej John H -y je danes državni tajnik Zedinje-nih držav, doČim je Reid sčasoma dobil »Tribuno« v svoje roke ter jo tako spretno vodil in širil, da si je napravil lepe milijone in politično karijero. Bil je že kandidat za podpredsednika republike, bii pa je tudi poslanik v Parizu, odposlanec h kronanju kralja Edvarda in mirovni posredovalec v špansko - ameriški vojni. S*daj 58 let star je dosegel, kar si je vedno želel: poslaništvo v Londonu.
* Nov učni predmet na vseučilišču. Dr. O. Wettsteinu, privatnemu docentu na vseučilišču v Curihu, uredniku „Ziiricher Post" se je dovolilo, da predava na vseučilišču zgodevino, pravo in tehniko tiska. Curi h je potemtakem prvo nemško vseučilišče, kjer je Časnikarstvo priznan učni predmet.
* 60 milijonov za niso.
Najdražjo hišo sveta si je dal zgraditi večkratni milijonar, senator Clark v Nc\v Yorku. Hiša je ravnokar dograjena ter velja 60 milijonov kron. Za okras je kupil celi rudnik, kjer se dobiva najlepša bronca, za mramor pa celi kamnolom posebnega mra-morja, tako da nima nobena druga zgradba istega mramorja. H;ša ima 140 sob, ki so tako razvrščene, da morejo v hiši stanovati tri rodbine, ne da bi morale priti v dotiko. V spodnjih prostorih je 15 razkešno urejenih kopalnih sob. Nadalje je v hiši dragocena knjižnica, galerija slik, obedovalnica itd.
* Katoliška ljubezen do bližnjega. Kakor smo že svoječasno poročali, je bil stolni prost Malzi v Worm8U pred sodiščem obsojen v ječo, ker je zlorabljal mladoletne šolske de klice. V dotični kazenski obravnavi sta kot priči nastopili od prosta zlorabljeni deklici Zimmermann in Schmidt in opisali vse svinjarije posvečenega cerkvenega dostojanstvenika, da so sodnikom vstajali lasje nad tem svinjarjem. In kaj so zdaj storili rimski popje? Obe rodovini Zimmermann in Schmidt je treba uničiti. In to se jim je tudi posrečilo. Zimmermann je čevljar, toda katoliška duhovščina mu je odjedla vsak zaslužek s tem, da je prepovedala ljudem dajati mu delat. Mati deklice Schmidt je vdova in ji je hči njeno Življenje s tem lajšala, da je hodila v neko vormsko trgovino pomagat. Od duhovščine naščuvani katoliški kmetje so prišli v dotično trgovino in se izjavili, da ne pride nihče več kupit tja, Če ne odslovi trgovec takoj deklice Schmidt. Trgovec je moral deklico odpustiti, če ni hotel sebi najobčutnejše škodovati. Taka je rimsko - katoliška ljubezen do bližnjega: najprej se uniči duševno mlada bitja, potem pa je treba še ma-
terijalno pokončati njihove rodovine! In zakaj vse to? Ker se je katoliškega duhovnika prekinilo uganjati svinjarije z mladimi dekleti. Katoliški duhovnik je intakten in njegova moč je brezmejna, kar on stori, vse prav stori, čc tudi se nam prav ne zdi. Pri tej priliki se spominjamo besedi solnograškega nadškofa, ki jih je zapisal v svojem velikonočnem pastirskem pismu, ko je poveličeval moč rimskega duhovnika, ki more iz hostije Boga narediti. „In če najdete na kakem duhovniku res kaj, kar bi se lahko grajalo, kaj hočete storiti ? Ali morda tako, kot delajo sovražniki naše svete cerkve? Izbobnati, povečevati, generalizirati ? Preljubi, a 1 i ne ostanejo tudi v nesvetem duhovniku te moči? Bog je v svoji modrosti in dobroti tako uredil, da so sveti zakramenti tudi takrat veljavni, ko ni življenje duhovnika sveto!"
* Sir za — odpustke. Neki francoski pobožni red, ki s« bavi s izdelovanjem sire, je razpOBl&i sledečo okrožnico: »Zavod spokorn'c v N.t ustanovljen po opatu B. Vaše blagorodje! S tem si usojamo priporočati vam naš sir, ki ga izdelujejo v zavodu naše spokornice s svojimi očiščenimi in osnažeiiimi rokami. Ker je to izdelek pokore, in ker so plače do skrajnosti znižane, nam je mogoče ta sir prodajati po najnižjih cenah, prvo kvaliteto za . . . frankov, drugo kvaiiteto za... frankov. Vsak kupec 20 kg skupno dobi vrhu tega eno nakaznice za mašo za kakega pokojnik?; mašo čitam sam alt moj namestnik v samostanski kapeli. Kupci na drobno pa dobe za vsak kupljeni sir nakaznico za eno molitev Kdor ima pet takih nakaznic, j?h lahko pri naši upravi zamenja za nakaznico za mašo. NaroČila je nastavljati na opata B, ravnatelja zivoda« — Pokora, sir, mrtvaške maše, kako bi se pač dalo rimati?
* Geografija pekla. „Profesor" Bautz v Miiustru opisuje peklo sledeče: „ Peklo obstoji iz Štirih podzemskih prostorov, ki so določeni, da spremejo dušo po smrti. Ti prostori so: 1. Abrahamov oddelek, ki je sedaj prazen ; 2. vice ; 3. bivališče nekrščenih otrok in 4. pravi pekel. Zadnji oddelek je najglobokejši, vendar nam je tako blizu, da nam njegovi grozni plameni gore neposredno pod nogami (as!), njegovi dimniki so vulkani; valovi njegovega večnega ognjenega morja stresajo kot potresi zemljo. Abrahamov oddelek je višji in dostojnejši (nekaka loža, kali). Kje pa so vice in kje je bivališče za nekrščene otroke? Zadnji oddelek devajo mnogi teologi blizu Abrahamovega oddelka v večji daljavi od pekla, docim so vice v neposrednji bližini pekla. Po vstajenju sveta ne bodo imele vice več prebivalcev, kakor je Abrahamov oddelek že sedaj brez njih. Oba oddelka se porabita potem za peklo (praktični pa so res ti podzemski gospodarji!). Isto se zgodi najbrže z oddelkom za nekrščene otroke, ako dobe po vstajenju nove prostore. Vendar se na taka podrobna vprašanja ne more dati zanesljivega odgovora. Ako imata vice in peklo enak ogenj, potem je meja med njima potegnjena samo po božji volji, tako da je ni dovoljeno prestopiti, takega ozira so uboge duše vredne. Oba druga prostora pa sta z velikimi masami ločena od pravega pekla. Za sedaj potrebuje peklo le malo prostora, ker bivajo v njem le duhovi. Ako pa po vstajenju postanejo ti prostori premajhni, bo Bog že pre-skrbel za nove prostore". — In ta spis ni izšel menda v srednjem veku, temuČ leta 1904.
* Zločinska družba. V I i a -MeiO VasarhtlVjU je zasledila policija žensko družbe, ki se ;e bavila z za-strupovanjem. Neka starka B*lspa je izdelovala strup ter ga predajala že« nam, ki so se hotele rešiti svojih mož. Takih Žen, ki so zastrupile btoje može, so že Šest zaprli, na duši pa imajo tudi 20 otrok, ki so jih s strupom odpravile s sveta. Ko so orožniki hoteli prijeti Balapo, se je brž zastrupila, vendar bo jo Še rešili.
* Delitev Ogrske I »Magy-arorsscg« je dobil z Dunaj* smešno vest, da gojijo na dunajskem dvoru že dolgo Časa misel, da se Ogrska raidoli. Gornja Ogrska se priklopi Češk', SadmojrraŠko Bukovini, doljni deli dežele Hrvaški in le srednja Ogrska bi ostala madjarska pokrajina. Vse te nove dežele bi pošiljale svoje zastopnike v osrednji parla« ment na Dunaj.
* Španski sleparji. Kakor smo že poročali, so v zadnjem Času nekateri premožnejši krogi dobili is Španije pisma, s kojimi jih neki »ujetnik« prosi, da bi prišli tja in saloiili večjo vsoto denarja in na ta način DomaRali rešiti zaklad v suesku 2,400.000 mark, ia katero uslugo mu obljubuje tretjino navedene vsote. Ti krogi pa, mesto da bi potovali v Španijo, vržejo navadno pisma v kol. Dobe se pa včasih tudi kalini, kakor kaže nastopni slučaj. Dne 22 mejnika lanskega leta je dobil neki G, ki je
is boljših krogov in stanuj' blizo Derolina, tudi tako pismo. Mož je verjel in šel rre v M*^rid po zaklade. Dogovorjeno je bilo, da naj ima pri izstopu iz kupeja v roki Časnik, da ga bodo po tem spoznali. Do-apevši tja, ga nagovori neka stara iecska in pelje v mesto do hotela »Kongres«. Tam ga odda nekemu slugi, kateri ga je potem peljal pred »sodišče«, kjer so se dogovorili, kako in kaj je z zakladom. Dal je za razna podkupovanja 9000 mark, podpisal pri »sodišču« potrebne »listine«, potem pa dobil za navedeno vsoto Čeke, 8 katerimi bi imel denar dvigniti v v Bordeauxu, kamor se je po nasvetu »sodnika« takoj s strogo tajnostjo odpeljal in ostal v nekem hotelu ter pričakoval nadaljnih nasvetov. O je čez dva dni res dobil pismo iz Ma-d ida, ki ga je bilo pa spravilo v skrajno nervoznost Ujetnik mu je v pismu naravnost povedal, da je v svoji špekulaciji za vseh 9000 mark ogoljufan in da so dotični čeki po narejeni. »Ako greste z njimi«, pravi v pismu dalje »v banko, vas bodo zaradi ponarejanja javnih papirjev zaprli, ako to poveste svojim prijateljem, se bodo iz Vas norčevali, ako pm pridete naznanit zadevo v Madrid, bodo mene iskali, a sem že na potu v Afriko, Vas bodo pa tudi tukaj zaprli, ker ste hoteli priti po nepošteni poti do milijonov. Ako bedem z vašimi tisočaki v svoji novi domovini napravil srečo, Vam jih povrnem, si-oer se pa Vam zahvaljujem za naklonjenost « In res se je potem zgodilo, da so ga znanci zasmehovali. Teda , ako kdo hoče imeti milijone, naj gre ponje v Madrid, odkoder pride domov z veliko olarnažo suh
* Morski volkovi in rusko-japonska vojna. V Jadranskem morju se je izza rusko - japonske vojne število merskih volkov zelo pomnožilo. Na istrskih obalih so n. pr. v teku par dni tri vlovili. Ribiči so mnenja, da je to pomnoževanje v zvezi z vojno, ker beže morski volkovi iz Rumenega in S birskega morja vsled podmorskih razstrelb v mirnejšo vodo.
* Majvedja vinsUa trta je v angleškem kraljevem gradu v Hemti - Kurgu. Zasadil jo je L 1768. neki dvorjanik. Trta je dolga 35 m ter rodi po 2000 grozdov, katerih vsak je po 1 kg težak
Huda kazen. Madjarski tehnik Matiasovicz v Mitweidi je nalašč poškodoval takozvani »Schillerjev hrs-*«. ki bo ga zasadili v Mitweidi v proslavo Sohillerjeve stoletnice. Obsojen je bil v tri mesečni zapor.
* Nravstveno spričevalo. Kaki duševni reveži so včasih nemški župani, dokazuje nastopni dogo dek Župan neke bavarske vasi je moral napisati nekemu občanu nravstveno spričevalo. Najbrže niti razumel ni, kaj se od njega zahteva, zato je napisal tako le: »Ksrel Maver mi je osebno znan. Njegova nrav-stvenoat je talentirana ter stremi naprej. Premoženskih razmer nima, zato pa živi v kontumaciji.«
* Smrt zaslužnega psa. Znamenit beihardinski pes Barrv II. je nedavno v izvrševanju svoje službe ponesrečil. Kakcr poroča ravnatelj hospioa sv. Bernhsrda, potovali so nedavno trije Italijani Čez imenovani gorski prelaz ter so zgrešili pot. Bili bi gotovo v snegu umrli, da jih ni našel pes Barrv II ter jih pr vlekel 200 m pred samostu. Tam pa se je psu spodrsnilo in je padel v 60 m globok prepad. Razbil si je glavo ter obležal na mestu mrtev. Barry II. je rešil vsega skupaj 34 ljudi iz žametov. Nekega dne je prinesel v gobcu malo dete, potem pa se je vrnil po roditelja, ki ju je tudi rešil. Dvakrat so ga zalotili Bnežni plazovi^ pa mu niso nič škodovali Psa bodo napa-iili ter ga razstavili v muzeju v Bernu.
* Plače umetnikov. Nedavno umrli komik Dan Lsno je dobival v nekem londonskem ledališču po 5000 mark na teden. Mis Mary Lloy i, ena izmed najbolj znanih angleških pevk, zasluži na teden v treh varijetnih gledališčih po 4000 mark na teden. Za ta denar poje kakih deset ur v tednu, a ravnatelji so v tem edini, da je še cena moč. Pevec Stratton, ki sedaj poje v Londonu, ne sprejme mandata izpod 5000 mark na teden, a je že najet za prihodnjih 40 tednov. Umetnik Little Tioh d biva v Parizu po 10000 mark na teden.
* Premog sčasoma pre-nehai Sodi se, da če se bode tako rabil premog, kakor današnji dan, da pride le prekmalu čas, ko ga zmanjka. Angleži so bili radi tega v skrbeh pa so začeli računati. Po njihovih računih obsegajo premogovniki do globočine 4000 črevljev 100,914,687.167 ton prenio?*) v večjih globočinah seže do 5,239433 980 ton. Na leto se ga izkoplje približno 230 milijonov ton. V zadnjih letih se je izkopavanje povišalo za dva in pol milijona, iavos je narasel aa itiri in pol odstotke. Po
teh svojih računih mislijo Angleži, da bodo mogli kriti svoje potrebe glede premoga ter ustreči svojim zunanjim naročnikom še približno tisoč let.
* Viteški potepuh. Blizu Filadelfija se je vozila krasna mis Blancha Far le y sama v svoji kočiji. Nenadoma so se ji splašili konji in bila je v veliki nevarnosti. Glasno je saČela klicati na pomoč. In res skoči iz gozdiča potepuh v* s razcapan in porastel. Ne meneč se za nevarnost, skočil je pred konja ter ju zgrabil za uzdi. In splašeni živali je srečno zadržal. Lepa gospioa mu je za nagrado ponudila denarja, toda potepuh je viteško odklonil dar ter začel iz Byrona in drugih pesnikov citirati stihe, ki slavijo žensko lepoto. Končno je izjavil, da bi mu poljub z njenih rožnatih ustnic bil največja nagrada. GDspioa se je spočetka obotavljala, končno pa privolila, potem pa se naglo odpeljala. Filadelfski odlični kregi so zamerili ta čin svoji ljubljenki, toda ona je izjavila: »Pogumni vitezi srednjega veka ao smatrali poljub za nagrado. Mislim, da sem prav postopala, da sem poljubila neznanega moža, ki je za stavil svoje življenje zame.«
* Jezuitska zgovornost. V spisu »Eine Jesuitenpredigt von Profesor Haokel« je čitati iz peresa patra Wasmanna sledeče besede: »Ako pa ni — in to je moje trdno prepričanje — osebnega Boga, ni neumrjoČe duše in ni večnega življenja po smrti, potem bi bil seveda velik bedak . . .«
* Romani brez ljubezni so na Japonskem in to je glavna stvar, v kateri se razlikujejo od evropskih romanov. Francoski pisatelj Gaston Demet poreča, kako majhno vlogo igra v japonskih romanih ljubezensko Življenje. Glavna stvar je dejanje, razburljivo, vznemirljivo dejanje in če vzamejo Japonci sveje berilo v roke, izberejo si pripovesti kakor: »Trije mušketirji« ali celo »Robinzon Kruzoe«. »Zakaj le zmerom ljubezen, ljubezen in zopet ljubezen?« vprašal je Japonec nekoč nekega Francoza. Vedno so vaše junakinje žene s pravico do ljubezni, z željo, da bi dobile delež pri ljubezni, ženske, ki v zakonu ne najdejo ljubezni in pre-lamljajo zakon; vaše junakinje so deklice, ki love svojega ženina in ki ga bodo kmalu goljufale, ker ne najdejo pri njem pravice do ljubezni. Vedno se vprašam : Kje dobe vaši pripovedovalci in dramatiki vse svoje modele? Kar življenje pripoveduje, to niso drame ljubezni — drame življenja so. Zakaj ne pripovedujete nikoli o lakoti in žeji ampak zmerom o ljubezni, ki je ravno tako banalna življenska funkcija, ravno tako živalska, kakor lakota in žeja — to je vse eno. Da je človek nesrečen, če je, o tem ni govora. Zakaj trdite, da je nesrečen, če ljubi.« »Odveč.«, to je beseda, katero nadevajo Japonci modernemu evropskemu ljubezenskemu romanu. Pač strogi kritiki in obenem filozofi.
* Amerikanska ljubezen.
William Huston je prišel pred nekaterimi tedni v Pariz ter se nastanil v odličnem hotelu. Tukaj se je zaljubil v lepo gospodično Ano Brioute ter ji ponudil zakon. Rekel je enostavno: »Zelo mi dopadete. Imam 50 milijonov letnih dohodkov ter se Čutim osamljenega. Udarite mi v roko!« Mlada deklica sicer ni vzela Čudne ponudbe za resno, ven dar je seveda privolila in — v nekaterih dneh je izginila ter odnesla ženinu kup bankovcev. Amerikance pa ni tatvine ovadil, temuč je naročil detektivom, da poiščejo biva HŠče njegove izvoljenke. Našli so jo res, in Huston je šel hladnokrvno k njej, ji očital očetovsko njeno pre greho ter jo sam pripeljal k policiji, rekoč: »Gospodična Brioute me je okradla; zato mora v ječo, toda Iju bim jo še vedno ter jo bom poroči).« — »Tedaj pa vendar odtegnite tožbo,« mu je rekel komisar. — »O ne,« je rekel mirno Amer:ianec, dočim je deklica jokajo prosila odpuščanja, »kazen mora dobiti, bogat pa sem dosti, da pridobim svoji ženi spošto vanje, tudi če pride is ječe.« Vse prošnje skesane grešnice so bile zaman, in doČim premišljuje lepa nevesta v ječi svojo Čudno usodo, pripravlja ženin pridno vse potrebno za poroko.
Književnost
—   „Učiteljski Tovario".
Stev. 23 Vsebina: K petindvajsetletnim nemškega Sohulvereina. — Nai denarni zavod. — Pisarna sa zdravilen je naših bolnih, stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. — Crtice ia starodobne šole. — Is naše organizacije. — Vestnik. — Uradni raspisi učiteljskih služb. — Inserat, — d s enkrat — razstava risar i j v Zagrebu.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem.
Roparski napad. V Tišlerjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah je na večer 10. vel. travna popival 58 let stari France Rotar, posestnik iz Srednje vasi. Ker je bil precej vinjen, je nadlegoval goste, metal denar na mizo in se bahal, da je tako bogar, „da lahko celo Ljubljano kupi". Opolnoči se je hotel z gorenjskim vlakom odpeljati domov. Sel je na južni kolodvor, si tam kupil vozni listek, a se je premislil ter jo krenil po Predilnih nlicah proti Figo v cu. V tem pa priteče nekdo za njim, ter mu zada dva udarca s tako močjo, da je z obrazom treščil ob tla; storilec ga je nato še dvakrat po glavi udaril, segel mu v hlačni žep ter mu vzel za 8 K drobiža, potem pa še posegel v notranji žep telovnika ter potegnil iz njega listnico, v kateri se je nahajalo 148 K v bankovcih, 1 srečka državne loterije in potrdilo za plačano zavarovalnino. Storilec je nato pobegnil. Zaprtih je bilo več oseb, ki so bile v kritični noči poleg Rotarja, a ker ni bilo dokazov o njih krivdi, so se kmalu izpustile. Vse drugače pa je bilo z Jožefom Mavrovičem, 27 let starim natakarjem iz Fare pri Kostelu, okraj Kočevje. Dognalo seje, da je bil Mav-rovič tisti večer v najožji dotiki z Ro-tarjem in videl, kako se je ta bahal z denarjem in da je vrgel stotak na mizo. Šel je tudi takoj za Rotarjem, ko se je ta mislil domov odpeljati. Svoj alibi ne more dokazati, kje da se je mudil med 12. in 1. uro ponoči. Dokazalo se mu je, da si je po ropu nabavljal neprimerno veliko perila, da je v noči po storjenem zločinstvu bil zelo radodaren iu plačeval za druge po raznih kavarnah. Povprašan o pridobitvi denarja se je zagovarjal, da mu je neki Hrvat dal za delavsko knjižico in neka spričevala v neki kuverti 100 gld. Najmarkantnejši dokaz za njegovo krivdo pa je bila pri njem najdena oropana srečka, o kateri pridobitvi se je protislovno zagovarjal. Redarju Nikolaju Večerinu je rekel, da bo že pri sodniji povedal, odkod da ima srečko. Pri magistratu je trdil, da jo je kupil v neki trafiki, pri sodniji pa je enkrat izpovedal, da mu jo je dal dotični Hrvat, koji mu je podelil 100 gld. za delavsko knjižnico med dotični koverti; pozneje je predrugačil to izpoved in trdil, da jo je drugo jutro po ropu kupil od nekega Slovenca ali Hrvata, ki je odpotoval v Westfalsko, za 2 K. Obdolženec je od pristojnega županstva tudi zelo slabo popisan. Porotniki so z desetimi glasovi glavno vprašanje potrdili, nakar ga je sodišče obsodilo na 10 let težke ječe. Obdolženec je pripomnil, da kazen takoj nastopi, a da je nedolžen. — S to obravnavo so bile porote za dobo tega zasedanja končane.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Zakonske pravice prekoračil je Ivan Taborski, ki je v mesecu maju svojo ženico, s katero je že 27 let vprežen v zakonski jarem, večkrat tako pretepe!, da je bila vsa Črna. Žena pravi, da se ga možiček včasi tako naleze, da ne ve, kaj dela, mož pa pravi, da je žena taka pijanka, da je nedavno eel zaboj piva v steklenicah spila. Ker je žena možičku odpustila, ga je sodnik samo pokaral ter napravil tako gin-Ijivo pridigo, da sta se srečna zakonska same ginjenosti skero jokala.
Neroden voznik je Nahti gal, hlapec pri posestniku Maroltu H gnaadeckega cesti. Nedavno je upregel konja, da bi šel v »Mestni leg« po mrvo. Konju je dal najslabši komat, čeravno mu je bilo več boljših na razpolago. Da bi videl, kje stoje slavne »Križanke«, je zavil po Križevniških ulicah proti Bregu. Tukaj se mu je pa ipaga, s katero je bila veriga pri komatu zvezana — pretrgala, voz in konj sta pa dirjala proti Ljubljanici, da je bilo veselje. Bila je sreča, da se ni pripetila kaka nezgdda. Nahti ga 1 je bil obsojen na en dan zapora s pristav kom, da naj pusti konje, pa naj gre h kravam.
Lep sin je sidsr Miha Snoj. Ker mu mati saradi pijančevanja neče izročiti posestva, jo je že večkrat obkladal a najlepšimi priimki. Tako se je znosil nad njo 14, m. m. zraven pa je tudi zgrabil kovčeg Alojzija Sedal k a ter ga premetaval pn cesti, da je bil ves sbit. Ker je mati Snoju odpustila, je bil obsojen samo na dva dni zapora ter mora Seduiku povrniti sa kovčeg in izgubljeni prstan 9 K 60 h.
Premog je bil minulo zimo zelo drag. Bolj pooeni se je dobil n« dvorišču deželne bolnice, kamor so hodile pon delavčeve iene U r i a G a š -peršič, Marija Stare ie Helena Lončar. Ker je pa bilo prepovedano jemati dotični premog, so bile obsojene: Gašperšiteva na 2 dni zapore, Staretova in Lončarjeva pa vsaka na en dan za-
pora in se bodo morale tudi postiti ia svdi greh.
Trorovec Anton Korbsr je bil 27. marca vložil proti Jožetu Strahu, ki je lovec pri J o s. Ster-zelbi, kazensko ovadbo, da je pred dvemi leti v njegovem lovu ustrelil eno srno. To je Kor bar storil vsled prigovarjanja Strahovega brat ranca Janeza Straha, ki se je p* potem poslužil postavne dobrote ter proti bratrancu ni hotel pričati. J o -žef Strah je bil oproščen ter je vsled Str z e lb o ve ga prigovarjanja tožil Korbarja zaradi razžaljenja časti. Kor bar, katerega je zastopal dr. Triller, je bil oproščen. Jožeta Straha je zastopal dr. E g e r.
Telefonska in briojavrs poročila.
Dunaj 10. junija. Za razpravo o zopetnem zvišanju duhovskih plač, ki se začne že v prvi seji poslanske zbornice, delajo razne stranke velike priprave. Iz Moravske je že dešlo kakih 250 peticij raznih čeških občin, naj se duhovske plače ne zvišajo
Dunaj 10. junija. V četrtek se snide proračunski odsek, da se bavi s predlogo glede italijanske fakultete v Revere tu.
Dunaj 10. junija. „Wiener Zeitung" je prinesla odredbo celokupnega ministrstva o podelitvi popolne sodne oblasti avstro - ogrskemu konzulatu v Mitrovici.
Berolin 10. junija. «Tagu je prinesel uvodni članek grofa A p-p o n i y j a, ki pravi, da Madjari v vojaških zadevah absolutno ne morejo ničesar popustiti.
Belgrad 10. junija. Nova vlada je izdala obsežne odredbe glede izboljšanja varnostnih razmer. V pretečenem letu je bilo namreč 546 oseb v kraljevini umorjenih, a le malo morilcev je prišlo pravici v roke.
Petrograd 10. junija. Vest, da postana minister Witte povodom predstojeće 25 letnice svojega službovanja državni kancelar, se najodločneje dementuje.
Kristjanija 10. junija. Včeraj se je na trdnjavi razobesila nova trobojna norveška zastava na trdnjavi Akershus. Svečanosti se je udeležilo vojaštvo v paradi. Slavnostni Čin se je izvršil ob 10. uri dopoldne.
Frankobrod 10 junija. Iz Stokholma se brzojavlja, da je položaj zelo nevaren. Vojaštvo je konsignirano. Ako Norveška ne prizna regentstva prestolonaslednika, je vojna neizogibna. Vsi Norvežani, ki bivajo tukaj, beže iz mesta: vsi vlaki proti Norveški so prenapolnjeni.
London 10. junija. Na ameriškega podpredsednika F a i r -banksa se je poskusil izvršiti v mestu Detroitu atentat. Podpredsednik je prišel posvetit neki spomenik. Med njegovim govorom se je pririnfl do njega neki anarhist ter nameril revolver nanj, toda okoli stoječi so napadalca še pravočasno zgrabili.
Rusko-japonska vojna,
Berolin 10. junija. Vkljub vestem, iz katerih bi se dalo sklepati, da se skoro sklene mir, so uradni krogi v Petrogradu prepričani, da je izključeno, da bi se že sedaj pričela mirovna pogajanja. Car sa je trdno odločil, da nadaljuj e vojno do skrajnosti.
Petrograd 10. junija. General Linevič poroča: Japonci so 5. t. m. naskočili naše predstraže na levem krilu, a so bili odbiti. Spi ed-nje sovražne voje smo potisnili v dolino reke Tin. Naša armada je osvojila vas Saotataj. Neki drugi oddelek je prodrl v dolino reke Liao in zasedel vas Boibo. Tretji voj je razpršil Japonce pri Manhan-cen c i in prodira sedaj proti jugu.
London 10. junija. „Daily Te-legraph" javlja: General Linevič se pomiče proti jugu in je prodrl že v dolino reke Ho. Ruska armada razvija podvojeno živahnost in sodi se, da prične v najkrajšem času z odločno ofenzivo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Žitni trg v tekočem tednu nima zaznamovati posebnih sprememb. V kupčiji ni opaziti one gibljivosti, ki bi ugodno učinkovala na cene, vsled tega je trg mlačen ter dostopen za manjše popuste. Kapital hočejo kovati eden ali drugi dan iz vremena, od kojega zavisi jakost prihodnje žetve. Vsled popolnega nedostajanja boljših momentov zašle dujejo borzijanci barometer in termometer s krčevito natančnostjo, poizvedujejo po množini padavine po hudih urah itd. iz česar računijo na obseg bodoče letine in nje kakovost, kar pa je vse več ali manj le iluzorično in često drugi dan ovrže podlago prejšnjega dne. Mislimo, da na prihodnjo letino lahko z mirnim srcem gledamo ter se nadejamo, da bo povoljna, cene vsled tega razmeroma ugodne za konzumenta.
Pšenica trpi pod pritiskom zel o malega zanimanja. Vsled tega je morala v teku tedna malenkost odnehati za točno blago in za termin, dasiravno io ponudbe tudi skromne. Odnehljaj to točno blago proti prejšnjemu tednu znaša 10 -20 vin pri 100 klg.
Koruza se nahaja nekaj Ča>a sem v izvanrednem položaju, ki se dostikrat ne dogodi. Po višek za 100 to več gld. pri vagonu v teku par tednov temelji na popolnem nedostajanju bla.ru — to pa vsled tega, ker je za ta čas namenjeno inozemsko blago dospelo v pokvarjenem stanju. Danes takorekoč li citiramo blago, pa ga niti dobiti ni.
Začetkom julija pa utegnejo že dospeti novi parniki z zdravo robo za isto krožijo tudi že ponudbe nekak > na višini pred hipnim poviškom. Da je momentana draginja odvisna le od zgoraj omenjega, dokazuje tudi julijev kurz, ki se je le neznatno dvignil.
Oves se s težavo vzdržuje na svojem viška in nagiba pomalo nizdol. Manjši limiti so danes Že dosegljivi.
Sladkor notira za točni odjem nespremenjeno, za poznejši čas obtober-avgust 1906 pa znatno ceneji nego oii začetku ponudeb v aprilu t. I. tako, du utegnemo pri nadaljem ugodnem vremenu imeti za prihdnjo kampanjo cene aa neki nižavi, kakor že morda dolgo časa ne. Surovina tendira za ter mlačno — za točni odjem nekoliko bolje. Kockovni sladkor je pa Že posel.
Riž je cene zopet dvignil, tendenca je nadalje trdna.
Špirit notira za točni odjem nespremenjeno, raje celo nekaj ceneje. Imamo pa tudi že ponudbe za novo kampanjo s strani nekaterih rafinerij, vendar pa po našem mnenja ne bi bilo umestno sklepati, dasiravno so ponadbe nizke, ker je tudi za špirit možnost, da bo v prihodnji kampanji imel tako nizko ceno, kakor že dolgo tega ne.
Kava. To oni Sautos tendira prav trdno, ker ga nedostaje; ponudbe za novo blago pa se utegnejo vsak čai pojaviti na trgu. Boljše vrste imap nizke cene.
Petrolej   notira sicer nespre:. njeno, v temelju pa trdno.
Poslano.
„Slovencu" v odgovor.
V odgovor vsem vpraŠujoČim, ako bom na „SlovenČeve" perfidne napade reagiral in v pojasnilo vsem tistim, ki moje dosedanje molčanje v zadevi gospe pl. Langerjeve smatrajo kot nekako priznanja obdolženega mi dejanja, izjavljam :
Da, jaz bom na „Slovence v e-perfidne napade reagiral in sicer tako, kakor moj vse časti vredni obreko-valec želi in — zasluži.
Lažnjivo obrekovanje, ki me dovede v stik z gospo pl. Langerje\v in g. dr. Tavčarjem, pred časom pojasniti, smatram pod svojo častjo.
V to pojasnilo primoran bi bil le, ako gospa Langerjeva sama res kaj „Slovencevemu" dopisu istovetnega trdi, Česar pa vzprico moji popolnoma pra vilni, namenu primerni predstavi in predloženim ji dokazom nikakor ne more. Že ime g. tajnika deželnega odbora j* različno od mojega, kot tajniku iste občine, v imenu katere sem se ji v zadevi vodovoda predstavil.
Sicer pa danes še ne morem verjeti, da bi se ugledna aristokratiuja, kakor je gospa pl. Langerjeva, posluževala „Slovenčevega" dopisuua v namene, izražene v dotičnem dopisu.
No, in g. dr. Tavčar upam, da mi brez posebnega apela verjame, da se tozadevno nisem nanj skliceval, ker sploh ne vem, čemu bi se bil.
To v odgovor v kratkem; kdor hoče pa še več vedeti, malo potrpi: bo zvedel! Franjo Pire,
_ tajnik občine Preča*.
*) Za vsebino tega spisa ja uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa gakop
Razširjeno domača zdraviio. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem iganjn iu soli*' dokazujejo uspeSm vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utefiujoce, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po K 100. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOJLL, c. in kr. dvorni založnik ni DUNAJI, Tuchiauben 9. V zalogah po dežett je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpi-
Praško domače mazilo iz lekarne Đ fBAGNERJA e. kr. dvornega založnika v Pragi. £i slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zclravilo, olajšnje bolečine, prepreči vnetje in p0spešu:e celjenje, vsled česar se je razSirilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled ;.••_■;» ne smelo manjkati v nobeni hiši. a
Negovanje polti.   Carski boraks se
izvrstno obnese pri zdravljenja nečedne, rdeče in raskave polti, je najbolj zdravo lepotilno sredstvo in ne napravi tamo rok lepih in belib, ampak sploh kožo belo. Za negovanje polti priporočamo dalje kar najbolj carsko boraksovo milo zaradi njegovih higienskih in kosmetiških lastnosti fn krasnega vijoličastega duha.
* Lekarnarja .Juliju Sehau-manna iol za želode« je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo, kar dokazujejo ne-brojna priznanja. Vpliva točno in zanes ljivo pri različnih nerednostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu.
Cesarja Franca Jožefa počitniški
dom pravi v nekem dopisu o „Kunerolu" takole: Gg. Emanuel Khuner & sin na Dunaju. Podpisano predstojnistvo si šteje v čast, s tem potrditi, da smo rabili vašo preiz-rrstno prirodno rastlinsko mast „Kunerol- v kolonijah počitniškega doma za kuhanje, pečenje in praženje v polno zadovoljnost. Ta Zt-đelek priporočamo vsakomur najtoplejše. Vodstvo Cesar Franc Jožefovega počitniškega doma. Pred manjvrednimi, slepimo podobnimi pona-redbami nujno svarimo.
Rosa^ka slatina privabi že sedaj precejšeje število letoviščnikov k svojim zdravilnim vrelcem. Sledeča imena, povzeta iz zdraviliškega lista, pričajo o mednarodnem značaju tega zdravilišča, ki s=» v niem posebno uspešno zdravijo kronične bolezni prebavil, slabo pretvarjanje snovi in katari: GoBpa Ida Schmev Marchesetti iz Petrograda, gespa polkovnik Lammerjeva iz Pe-irograda, prof. dr. Benicki ia Sicja, baronica Zoisova iz Brda, princezinja Gaffari Ibrahim Bekova s spremstvom iz Vladi-kavkaza na Kavkazu v Rusiji, gospa Lojiza pl Aufschnaiter Habenburg, velepoaestnica iz Bolcana, sekcijs A šef dr. pl. Gc-deon iz Buda-Pešte, dež. poslanec Josip Len'io s soprogo iz Šentpetra v Savinski dolini, dež. poslanec Daniel Kotz iz Millstatta na Koroškem i. dr.
14PENTA" I
V zalogi jo imajo: Mihael Kastner in Peter Lassnik, dalje se dobiva tudi v vseh lekarnah in trgovinah z mineralnimi vodami. 1836—2
L. LUSER-jev obliž za iuriste.
Priznano najboljše sredstvo proti fcur-$85       jim očesom! žuljem itd. 15
Clavna zalega:
L
Dunaj -Meidling, Za- T   ~ »u .'itn oblLž
Dobiva ae v vseh lekarneh.
Edini cd profesorjev in zdravnikov proizkušeni in priporočeni zobni lek brez kisline je c. in kr. dvorn. zobozdravnika drja J. G. Poppa na Dunaju, XIII 6, pristni
Anatherin f
PriBten le v gorenji steklenici z modro franc. etiketo v zlatem tisku in mojo firmo po K 2 80, 2 K in 1 K.
„Vašo Anatherinovo ustno in zobno vodo iabim že več let in se bojim, da me začno takoj boleti zobje, ali pa da jih celo izgubim, če je ne rabim. Vaša ustna voda mi ohrani zobe sveže in zdrave."
A. Spi t al s k y, veleposestnik.
Anatherinov zobni creme v lončkih brez tako škodljivega .mila" je zelo prijeten, osnaži zobe popolnoma, da postanejo bleščeči, beli in zdravi. Cena 60 h. Dobiva se povsod, kakor tudi v glavnf zalogi pri g03p. lekarnarju J. Maverju v Ljubljani. 4 3546—7
Samoigralni
najnovejše, najdovršenejše konstrukcije.
Za koncertno In plesno godbo, za res ta v rate rje, koncertne In pleene dvorane.
Čudovito ceno.
Odlična   lepota glasov, moderna  izvršitev pod polnim jamstvom.
Pošiljam na najmanjše obroke brez po* viška cene. — Prospekti gratis in franko.
S. Zangl na Dunaju,
IV., Favorltenplatz 2.    872—13 Edini zastopnik in tvorniška zaloga firme Kuhi * Klatt v Berollnu.
Kdor hoče skrbeti za zdravje, nai rabi samo Machove patentne zdravilne hiačnlke Iz Brna, ki ae dobivajo po vseh zadevnih trgovinah in ki so v k ljub vsem tem higieniskim prednostim cenejši nego navadni. 1781—2
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Canis \ M
Trst-Barkovlje.
Vt steklenica K S'- V, tli Menice K 2 60. — Na prodaj i ■oljni trgovini. 52
Proti zobobolu ;d gnilobi zou
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ki otrdi dl>Mito in odstranjuje neprijetno Mapo \jl um«. I ateklenIea z navodom 1 H..
Blagorodnemu gospoda VI. Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani.
Vaša izbori a Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakoinu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite še 3 steklenice Melus. ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna, Mil. Lrasteka i Ljubljani, Resljeva cista si. i
r leg novo?!gr-iienef?a Pran Jožefovega in bii. mo^tij. 22—23
Darila.
Opravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda Gosp. Ivan Glinšek,  učitelj v St. Jurju  pri Rogatcu i kroni kot zgubljeno  stavo g. BriŠnika. šol. vodje pri Sv. Roku ob Sotli. — Živela!
Za Prešernov spomenik: Gosp. Svit. Baden 2 kroni — Gg. občinski svetovalci ob-dine Sp. Šiška 20 kron, o priliki izvolitve župana. — Gg. Vodmataki dijaki 8 kroni, nabrali v gostilni pri Babniku, — Rodoljubna družba na Južnem kolodvoru v Ljubljani 10 kron kot skupilo za najoriginalnejšo brado.
— Gca. Josipina Jamnik iz Medvod 20 kron.
— Gosp. Fr. Jarc iz Medvod 10 kron — Gosp. Planine iz Boštanja 10 kron. — Skupaj 74 kron. — Živeli darovalci! Nazdar!
Za Učit. konvikt. Gca. Ivanovna Tavčarjeva, učiteljica v Kopaojo, 11 kron, z geslom: ,Zrno do zrna . . .w, nabrala pri izletu učiteljskega zbora ljubljanske okolice in četrtoletni! kov ljubljanskega učiteljišča. — Hvala! Živela-Znesek smo izročili gosp. J. Dimniku.
Družbi sv. Cirila in Metoda so
od 1. do 30. aprila 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Uprav-ništvo „Slovenski Narod" v listih 2., 5., 8., 12., 15., 19. in 22. aprila 1905 iz kazane zneske skupaj 305 K 04 h ; uprav-ništvo „Slovenec" 10 K 90 h ; podpora mesta Ljubljane za 1905 I. obrok 500 K; podružnice: na Vranskem 230 K, v Tržiču zbirko družbe v kavarni 5 K in dar družbe na Pesku 10 K; v Trbovljah 104 K 80 h; ženska in moška v Postojni 210 K; ženska pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah 40 K 24 h; ženska v Novem mestu čisti dobiček igre „Na Osojah" 150 K; ženska za Ajdovščino in okolico 200 K; Posojilnice: notranjska v Postojni 100 K; v Spodnjem Dravogradu 50 K; v Ribnici 50 K; št. jakobska v Rožu na Koroškem 50 K; hranilnica in posojilnica v Tržiču 100 'K, Mohorjani : v Pazinu 3 K 20 h; Razni: Nikolaj Križaj v Ovsišah 10 K • Ana Bogataj v Kobaridu nabrala v gostilni Ju-retičevi znesek 20 K; Martin Petelinšek, Gornji grad 3 K; Franc Kacjan v Rajhen-burgu zbirko ob oohodnici g. Ivana Jelš-nika 16 K; Ivan Traven v Ribnici 13 K 20 h; Anton Simšič v Ljubljani mesto venca na krsto abiturijenta Avg. Pogorelca 5 K; Horjulec — obljuba dolg dela — 1 K; goriška tiskarna dar g. Ivana Golja 20 K; za narodni kolek 19 K 90 h; za družbeni koledar 7 K 25 h; za mladinske spise 1 K 30 h.
Blagajništvo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za „Sokolski Dom" v Idriji so
darovali br. Albrecht Zd. 1 K, Ipavec Fr. 1 K, Krčnik Fran 2 K, Kavčič Fran 1 K, Novak J. 8 K, Šinkovec J. 1 K, Tujec E. 3 K 40 st., za šopke so skupile M. Tav-zesova 3 K 60, M. Tronova 2 K 60, g. A. Kosova 2 K 40 in A. Pečirarjeva 1 K, sa dobitek br. Iv. Vončina 4 K 12, zbirke: 30 8t., 50 st., 70 st., 1 K 52 st., 2 K 24 h. 2 K 30 h in 4 K 20 st. za razglj 4 K. Skmpaj 45 K 88 st. — Odbor „Sokola« v Idriji izreka vsem darovateljem in nabiralcem naj iskrene j So zahvalo!   Na zdar!
LXVII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
.  k 61336*66
Prenos . . Dr. Karel B>eiweia vit. TrsteniŠki
v Ljubljani........
Dr. Al. Fohn, c. kr. vis. dež. sodni
svetnik.........
Ant. Nučič, c. kr. davkar v Ložu I. Dobida, c. kr.  finančni svetnik
v Ljubljani.......
Leo Souvan, veletrŽec v Ljubljani Dijaki drage c. kr. višje gimnazije
v Ljubljani in sicer
10'—
**—
10 — 20*—
razred K
1370 16 — 9-70 2234 16*6 j 14-48 40 — 26 — 30 — 17-— 21 —
I. I. II. II. III. III IV. V. VI. VII.
VIII. _
Davorin Karlin, e. kr gimn. prof Igu. Fajdiga „      „ „
Dr. Lovro Požar „ „ „ Ign. Pokorn „       „ „
Dr. Ivan Trtuik „ „ „ Dav. Šinkovec „ „ „ Dr. Jos. Pipenbacher „ „ Dr. Fr. Koprivnik „ „ „ Jos. \Vester „       „ r
Dr. Gregor Pečjak „ „
Pavel Kozina „ „ n Dr. I. šlebinger „ „ „ K. Hočevar „      „ „
H. KleŠnik ■      ■ »
Vsi v Ljubljani
225-62
tO'— 5" 10 — 16 —
no*— .j ■
3 —
4 — 10 — 10 —
3 —
3 —
4 — 3 —
Skupaj   .   .   K 61721-48
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. junija: Anton Chwatal, bančnega sluge siu, 6 dnij, Strmi pot 8, zlatenica in božjast.
V deželni bolnici:
Dne 5. junija: Anton Robežnik, tesar, 42 let, jetika. — Fran Dobnikar, delavčev sin, pol dne, Debilitas.
Dne 7. junija: Lovrenc Malenšek, delavec, 61 let, Tubercul. Emphvsema.
isorina poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni korzi dan. bon« 8. junija 1905. STMožbeul papirji.
f t
I
i , majeva renta.....
t     srebrna renta.....
4?    arstr. kronska renta
!•/,    n zlata
i* ogrska kronska 9 , . . t: „     zlata       „   .   . .
t* o posojilo dežele Kra :', k- . 4'y\'c posojiio mesta So.'jt . »V/. n n Zadar . i: r' c bos.-here. žel. poi. 1902 l*/, češka dež. banka k. o.
11? 0/
■ /a /i II/ o/
i; o ■' /i lo
/s U
i1/ 0/
• 'l /o
It it
n        t> 9      S» 9» *
zst. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   «. i.
10°/0 pr.......10765 10865
aaat. pisma Innerst. hi.    100*60 101*60 p       p     ogrske «en.
dež. hr.......I 100*50 100 80
s. pis. ogr. hip. ban. . 10010 101 05 obl.  ogr.  lokalnih že-
leznie d. dr.....100*— 101-
obl. Seske ind. banke .    100*75 101*7E> 4*/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.     99 —
4°/0 prior. doL žel.....                     9^*60 100 —
»c/o     n    Jo*-       kup. VsVt .    320 25 322 25
4»/,7c »vat. pos. za žal. p. •. .    ICO £5 10185
Srečk«.
6r«ck« od 1. 18601 j  ....    192 50 194 50
,      „   „ 1864 .....«9*2 — 296*
m    ticake.....                         169 25 17125
B    iem. kred. I. amieijt .   306 — 313 —
B        n       r   O.       9     .    306*75 313 75
„     ogr. hip. bank«  .   .   .    275-— 281 50
irbska i fra. 100'—    .    106 - - 111 60
„     turška......                            142 25 143 25
Saailika         areeaio ....     26*80 27*80
Kreditno .....                                     482 60 492 60
InomoSke           n    .   .   .   .     78— 83 50
Krakovak« .....                                 89 — 97 —
Ljubljanske         „    .   ,   .   ;     86*— 72- —
A vat. rud. križa   „    .   .   .   .      57 75 59*75
Ogr.    „     „      .....     38 — 3860
Kndolfovo          .....     €4*— 68'-
flaloburška          B    .   .   ,   .      74 bO 81'—
Danajako kom.    „    ....    C46 — 650*—
nelnlee
Jožne železnico   .....     87 10 88'10
Državne železnico    ....    664— 665* Avatr.-ograke bančno delniao .  1649-— 1658*- -
Avitr. kreditno banko   .   .   .   663*— 664'—
Ogrske      „        ,      .   •   .   781*50 782 50
Ži-raoBtenake        „       ...    246-— 246 50
Premogokop ▼ Mosta (Brtbc) .    648— S52 —
Alpinske montan.....                       528 76 629 75
Praške žel. tndr. dr..... 2655 — 2665 —
Bima-Maranyi......                          664— 655*—
Trbovijske prem. družbo    .   .    276*— 279*—
Avstr. orožne tovr. dražbo .   . I 607*— 609 50
češka sladkorne družb« .  .  .   173— 176 —
Valna«.
0. kr. aekiB......,    1132 11-37
20 franki........                                    19 11 19-13
20 mark«........                                       23*48 23*64
Sovereigna.......                                S»*96 2404
Mark«.........117*30 117-50
Laški bankovci......                         96*40 96*60
BubUl......i   .   .    263 25 254*—
Dolarji.........J    4-84 6-
Žitno cene v Budlmpeiti.
Dno 9. juiuja 1906. To>ra«lBi.
Pšenica sa oktober .  j 100 kg. K 18*18
Bi „ oktober .... 100 . . 1*M2 Koraaa   m JulU   .....  100 .   . 16*14
„        n maj 1906   ...  100 .   . 11*28 Ovea      „ oktober ....  100 ,   , 11*20 Efektiv.
Vzdržno.
Meteorologično poročilo.
TlHaa aad moijaaa S061.   8-rodnJi Bračni tlak 7100 ns
Don&r
100*55 10035 97*75 119-80 97 85 118 — 99*50 10060 100*— 10165 10025 100*25 101 06
Blago
100 75 10O-5b 97*95 120-»8 05 118 LO 101-10160 100 — 102-60 10045 100-70 102*05
| Junij |	Cm opaeo-VaVDJa	Stanje barometra V am	i	Vetrovi	HeDo
1 a 1 i 10. i ■ . nor	9. BV. 7.arJ. a. pop. Srtdi malo: 1	7313 7316 7309 |» fte 17 0». -	144 136 804 -aiSnJ« - Pada	ar. jvsh, brosvetr. ar. sahod temperat fina 3 2 ta	del. jaano oblaCno det jasno orm: 16 0*.
Zahvala.
Vsem dragim prijateljem in znancem izrekamo za sočutje in številno spremstvo pri pogrebu našega ljubljenega brata, oziroma svaka, gospoda
Valentina Tončiča
čevljarskega mojstra v Mriji
najsrčnejšo zahvalo Osobito se še za hvaljujemog. Jul. Novaku obe. tajniku, za ganljivi nagrobni govor, in g učitelju Šabcu, pevovodji, ki je vodil in preskrbel prekrasne nagrobnice, nadalje g. županu Lampetu, gospodom Sokolom, in zastopnikom si. rokodelske zadruge kakor vsem znanim udeležni-kom, posebno iz Idrije ki se niso strašili dolge poti, da so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku, ter si. narodni Čitalnici v Idriji za poklonjeni krasni venec. 1876
Žalujoči sorodniki.
.ri89l-7
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-eve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Patru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
■^B*HaoHao^*HonaB
^dor trpi na padavici, krčih in dragih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja pri*. *r In« ttfifii-A|*otheU<-
F ran lafu rt n. VI.     JG 'J 5
3zvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
Sanatogen
U ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela r| dobiva se po lekarnah in drogerijah. Brošure | poSilja gratis in franko Bauer & Cie, Berlin • S W. 48   Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, I Flei8chmarkt 1.
99
SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvod
Ljubljana:
Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L , Stari trg št. 12. Blaž M , Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije TereaajB cesta,
nasproti Kolizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kano A., sv. Petra cesta št. 14. Kos I., Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzli kar A.f Sodnijske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J.i Rimska cesta št. 18. Svatek J.f Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gradaške ulice št 10. Veikovrh A., Sv. Jakoba trg 8.
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčio M., trgovec v Šiški.
Kamnik;
Ažman Marija, trafika.
škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Selca nad Škofjo Loko:
Bernik Josip, mizar in posestnik.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: H o man Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah :
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec. Oton Fischer, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpao Štefan.
Bohinjska Bistrica: Orobotek Mijo, trgovec Jesenice:
Mesar J., posest, in [gostilničar. Sodraiioa:
Moro Peter, trgovec
Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boitanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Ih po IO vin. v sledečih trafikah : Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec Cerknica : Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez. Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče:
Zelen Ant., gostilničar in trafikant. Komen pri Nabrežlni: i Lucija od Švara, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domuu.
Celoveo. Sovva Josip, časopisni birč
Gorica:
Cabršek A., knjigotržnica. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 [ via scuola 2) Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčid Mihael, Piazza Ca-
serma št. 1. Majcen M., ulica Miramare št 1. Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Opatila:
Tomašič Anton, trafikant.
PulJ:
SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Potošnjak A, Via del Molo Časopisni birč „Globus", via
Adamich št 2. Gjuraj Sikič, trgovec, via An-drassv št 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, VEL Alserstraase št. 9.
Zelocdne bolezni, slabosti, vzdigovanje, pomanjkanje eka, zagatenje, gorečica, krč in nervoznost provzročajo, če jih zanemarjamo, velike neprilike. Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v takih slučajih Fellerjeve kroglice iz rabarbare z znamko »kroglice Elsa", 1 zavitek (6 škatljic) 4 K ali pa Fellerjev rastlinsko esenčni fluid E. V. Fellerja v Stubici, Hrvaško, Elzin trg, 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 5 K. z znamko
Jeller,£lSa-Jl
■
Dva dobra
v
sprejme takoj A. Pretnar, krojaški mojster na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. 1871—1
Več pomočnikov
in učencev sprejme Franc Lončar kleparski mojster v Sp. Šiški 76
pri Ljubljani. 1878—1
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in složen
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 1876
5*»^     n vi i mi« t
kuharico k 4 gosprddom. 40 — 60 K plače: 5 — 8 kuharic za zurjaj; več hišen: 3---t pestunje: blajrajiil-rnrko v trgovino itd. itd Pripore Ca: Pran spretno natakarico, ki lahko položi kavcijo, brza, zanesljiva računarica, pripravna za največjo obrt. Izpričevala, dober sloves. Več v pisarni.
Jutri, v nedeljo, 11. junija 1.1.
vrtni koncert
v restavraciji in kavarni
„pri Zajcu"
na vogalu Rimske in Tržaške ceste št. 24.
Začetek ob polu 8. zvečer.
Vstopnina 20 vin.
Priporočam vino iz Gadove peči, sveže pivo in posebno vedno sveže 1879
dolenjske r^ke.
Naslov   pove   upravništvo „Slov. Naroda". 1=68-1
Stanovanje
z 4 sobami, kubinjo in pritiklinami kakor tudi prodaj, lokal se da za avgust v najem v Ljubljani, na Bregu št.2D.
Več pove gdč. Lesjak ravnotam v III. nadstropju. 1868
Pismonoša
Pri neki pošti se sprejme «ml cl«^ 1* čez 16 let star, ali mož9 ki Se ni 40 let star, za pismo-Služba je pripravna za osebe, ki niso za težka dela PIa?a dobra. — Ponudbe naj se pošiljaj) pod naslov: monoia številka iOl- na upravn. ,,Slov. Nar." v Ljubljani. 1870—1
Izvežban
1857—1
želi priti v službo b kakemu trgovcu te stroke, toda le na deželo. Vajen je v izdelovanju vseb likerjev. — Naslov pove upravništvo ^Slov. Naroda",
Za obilni obiek se naj-udaneje priporoča
Avguštin Zajec
re8tavrater.
\>»  *.» »**. *j# •
Gosska pivnica
Sv. Petra cesta št. 47._
Binkoštni ponedeljek
dne 12. junija t. i.
velik vojaški zajtrkavalni
KONCERT
Začetek ob polu 10. uri. Vsfopnina prosta
—        >K 'U" ^ «**        M* ~
velik vojaški
w v
55 Zčnitnci
£j£ ponudba.
Uradnik z* [letno plačo^črez 2C00 jkron; in_8;penzijo|se želi seznaniti z gospodično* ali vdovo z malim fantkom in ki*je pridna gospodinja.* Starost okoli*30 let. Dame s^kaksnog trgovino* jimajo prednost.
Natančne [ponudbe, 'ako" le mogoče s sliko, pod „Srecen dom" na upravništvo „Slov. Naroda" do^l. julija t. 1.
Na anonimno se ne odgovarja.
polkovne godbe c. in kr. peh. poika Leop. II. kralj Belg. Št. 27.
Začetek ob 8 uri.  Vstopnina prosta.
Točilo se bode vedno le najbolj priljub ljeno gossko marčno in bavarsko pivo, kakor tudi izvrstno naravno vino različnih vrst. — Za dobra _rorka in mrzla jedila je, kakor znano, kar najbolje skrbljeno.
Za blagohotni obisk se priporočata
najvljudneje M. L. FJorianz.
Ob neugodnem vremenu ne bo koncerta.
prašno izbero
konfekcije
za dame m deklice
kakor tu-ii
blago
vsakovrstne preproge
1. t. d- 26 p rtporoea
Aitoi Mer
Ljubljana
Špitalske ulice ntev. 7.
x
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nic za okna in prodajalnice.
Gr. SERBIC
Zagreb, Ilica 40
priporoča 505—10
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
Sfitlrti poči
in učenec se sprejmeta takoj.
Kje pove upravništvo „Slov. Naroda".
1885 -1
+ SuL±xi +
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Katne
(zdravniško priporočeno). Damam bujen stas. Strogo pošteno. Karton stane fl J 10. Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpo&iljalnica
gospa Kathe Menzel 6223
Dunaj XVIII. Schulgasse 3 L nadstr. 64.
jjrrv--**Tr\
{ - M»t«nov<jcno leta 1842. \
\+ ČRK05LIKdRJd. SUKAKJA U % HđPISOV IN QKBOV   »97 ~
BRATA E5ERL
UUDLj/inn, igriške ulice št. 6, = "
Telefon št. 154.
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 597—16
Peter Wernig
c. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Pariški svetovna razstava 1900.
£4U DENTIFRlM DBD0CTEUR F1EbRE,
SPARIŠ
mm
Svetovjioslavna ustna voda*
Dobiva se povsod. 1445—11
Jedilno in namizne aredje
l*riznant> najboljše po«r**T*n*.
NAJLEPŠE OBUKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za  OMAKE, KAVNI  In OAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 8338-24 Etino nadomestilo za pravo irebra.^ : Specialni predmeti ea hotele, re stavracije in kavarne ter za \ c n-sione, menaže itd. C. in kr. dvurui dobavitelji
CHRISTOFLE&Cie.
DUNAJ I. OPERNRINO 6
(MINaiCHSHOF). Unstrovanl ccnoTulb KamtonJ.
Po rseh Mistih zistepnikt-pridajilcl.
Za Jani tro pristnosti uoaij« vsi iidelkl po l*f »ttije** tT«rniike m»Mk« ia pela« iwe
C KRIŠTOF L ti
Denar za ranžiranje.
za vse častnike, vse uradnike, vse stanovske osebe. Najkulantneiši pogoji in najnižje cbrtsti Prikladno odplačevanje v 60 do 160 mesečnih obrokih. Brez stroškov in hitra rešitev. Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje. Natančna vprašanja v nemškem jeziku s poštnino za nazaj pod Šifro lt8ollde Geldquelle 9*' na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I., Ro-tenturmstrasse 9. 1765 -3
Lepa vila
v JPosiojni ii«. i>ro«l«.j.
Pojaanisa daje odvetnik F. Plkl v Postojni. 1859—1
Benitev.
Gospodična, stara t9 let, izobražena, 2 t6.0QO k*on vrednim premoženjem
v v
v mestu se odda takoj ali za a v
Kje — pove upravništvo „Slq Narodau. ih32^
Učenec
s primemo šolsko izobrazbo, pošteni stariŠev, se sprejme takoj  v trgovit z mešanim blagom.
Kje — pove upravništvo Naroda".
Klavir
se poceni proda,
Vprašati je pri inženirju Kytka Ljubljani, Gradaške ulice št. 8
Izurjena in vest a
prodajalka
želi takoj vstopiti v kako boljšo trgg vino v mestu. Vajena je tudi blaga! niškega posla.
Naslov  pove upravništvo Naroda".
Mladenič
sin posestnika in žganjekubarja, l.r> k star, Čedne vnanjosti, krepak, delani in miren, išče v Ljubljani primerni službe.  —  Blagovoljne ponad Antona Zcrec  v Notr. Goric Ljubljani. ig
Meščanska korporaciji
v Kamniku na Kranjskem
v sprejme
za svoje  planinske   gozde v
Ljubljana, Pogačarjev trg.
V soboto, dne 10. junija 1905: zadnji dan razstave:
Cesarski grad
Schdnbrunn
s svojimi zanimivimi sobami Slikovite partije s
Severnikat
Razstavljeno od nedelje, II. junija do vštete sobote, 17. junija 1905:
Vele7.M3iltMl> 1 z^odovi ris k I spomini iz nemško-francoske «o|ne
1870-1871,
zmožnega slovenskega in nemi _. jezika. — Praktikaut ne dobiva |
1861-
Vsak dan — tntll oh nedeljah In praznikih — odprto od 9. do ure dopoldne In od 9. do 9. ur«* popoldne. 1>5:
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoma svojo bogato zalogo novih in Že rabljenih     373 19
VOZOV.
Fernolendta NIGRIN
je zlasti priporočljiv za chevreaui, box-3 calf in lakasto uanje, daje usnju najlepši blesk in je ohranja stanovitno. — Pazite na zgorajšuo varat*eno znamko,  llohlva mv povsod.
Ženttna - = ponudba. 1
Si-f ^lad vdovec,  nradnik z   \| / 2400 K   letne plače,  ki ^1 nima znanja želi tem potom ffiSi seznaniti se zaradi ženitve z gospodično, staro 25 do qp TA 35 let, varčno gospodinjo ~f z vsaj nekaj premoženjem 'j odnosno mlajšo vdovo brez otrok. 1877 !
Prijazne ponudbe spre- i jema  upravništvo  „Slov. V; Naroda44  pod „Zakonska ¥* sreča4* do 20. junija t. 1. 1
Ino blago. Q Nizke cene.
Sprejema zavarovanja člove&kega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfinjočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteka petih iet pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka vPra&grl Roz. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačan«odškodnine in kapitalljo: 82,737 159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z veeakozl slovansko • narodno upravo. g
V M poJMuil« d«jd
fieneralni zaisiop w Ljubljani, će^ar pisarne bo v lastnej bandn^j hiSi
67
Zavaruje poslopja in premičnine prof požarnim fikodam po najnižjih cena^ Škode canjuje takoj in najkulantnejc Oživa naiboljai aloves, koder posla)v
Dovoljnje iz Čistega dobička izdatno podpore v narodne m obenokoristne namene.
79
048442
02921461
omaška Slatina
Štajersko.
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
— Novo hydro-elektro-mehano-terapevtsko zdravilišče v velikem in modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, Inhafatorij, pneumatski •parat in parova celica, celice za segret zrak, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevih, na jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabolku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varih.
plodna trgovina
s prejme takoj
učenca
in 1862-2
prodajalko.
Več pove uprav. „Slov. Naroda".
Trgovec
z mešanim blagom in gostilničar z dobro vpeljano trgovino in gostilno (vrednost blaga 20.000 K), sprejme
družabnika
kompnnjona 1852—2 treznega in spretnega v trgovini in ki zamore položiti 2—3000 K gotovine Ponudbe prevzame uprav. „Slov. Naroda" pod šifro „Štajersko".
dokler bo kaj zaloge. Kompletna veleelegantna stenska ura, najfinejša rezbarija s Številkami in kazalci iz slo-novine, izvrstno zanesljivo kolesje s 24umim tekom. Cena 3 K, 3 kosi 8 K, 6 kosov 15 K. Splošni cenovnik zastonj.
Urarjem velik cenovnik na  debelo, če se pošlje 60 vin. v znamkah. — Pošilja proti povzetju
M. Rundbakin
na Dunaju, 1JL.9 Uelitensteln-—3 1     HtrHMMP «3.
Lepa redka prilika!
Proda, oziroma se da s 1. julijem 1.1. v najem blizu mesta na Dolenjskem
mlin
zag
ter sosiilnm&a obrt in jako lepo posestvo, obstoječe iz njiv, travni-kov in gozda, vse skupaj v obsegu okoli 30 oralov. 1860—2 Več pismeno pri Josipu Tavčarju, posestniku v Št. Jerneju, Dolenjsko.
Poizkusite   in prepričani boste, da je
naravna studenčnica
Coketova L = voda = *i
najboljše zdravilo proti   goši, oteklemu vratu,   bolečim očem, težki  sapi, pokvarje nemu Želodcu, otekle
mu trebubu itd. Dobiva se pri lastniku
Štefanu Berpnt
posestnik na Črnučah pri Ljubljani
LJubljana, Dunajska cesta 16.
„.Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodajat
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 —
Zamenjava li Ikskmjtuji Daj« pridujoi m vrafeattni papirji
izžrebane vrednostne  papirje in    Zavaruja sredice proti vnovčuje zapale kupone. kurznl izgruoi,
Vinkuluje  in  devinkuluje   vojaška ženitninske kavcije. |jry   Eakumpt tu lult*«««* meml«. tfJC   RunuH naročila.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   vloge »prejem«
v/ tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—67
Promet 8 čeki in nakaznicami.
Varui žeool
r Za vsako rodov i no važno j ilustrovano knjigo o premno-eem blagoslovu z otroki ra*-! pošilja s prepisi več tisoče v ^ zahvalnih   pisem  tajno sa^ 90 h v avstr. znamkah & gospa A. KUPA 4 ^ Berolin S. W. 220
IJnden.tr..«. ».^
Ženitev!
Starejša gospodična, samostojna, neodvisna, pridna in varčna, z dobro vpeljano trgovino in nekaj tisoč goldinarji prihranka, se želi (ker drugače nima prilike) pismenim potom seznaniti s starejšim solidnim gospodom v kaki stalni službi in se v slučaju medsebojne naklonjenosti z njim poročiti.
Le resne ponudbe do 15. junija pod MPozna sreča'1, Ljubljana, poste restante. 1818 3
Popolnoma nov
stroj za pletenje
(Strickmaschine)
je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji.
Na ogled je stroj pri založniku I. Jax & sinu, ki daje tndi pojasnila glede plačilnih pogojev. 1737—7
Najbolje za zobe.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 80 vin, in 120 vinarjev se dobiva samo
v deželni lekarni ..pri Mariji pomagaj4'   VI.   Leuitr-ka In  v le-It ar vi I   1 bal«)   pl.  Trnkoex«ya v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil iako zadovoljen. Po prvem nastavljen ju sam uaSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
264—19
Schweinfurt, dne 11. tebr. 1899.
m le kari j a.
Zgodovinska povest
k IVancoNkln čaHO¥
M m
(ponatis iz „Slov. Naroda")
WmT je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo^izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Izt'8 po K I-60, po pošti K 1-80.
^ ^0 ^Žr^        ^) ^
2P^* Hygica
zdraviliški zavod za hidroterapijo, elektroterapijo, masažo itd.
1  lllhliono    v novem traktu ,,Josefinuma", Poljanska cesta
(vhod Elizabetna cesta štev. 2).
Uporabljajo se pod zdravniškim nadzorstvom vsi načini hidropatičnega zdravljenja (tudi po Kneippu), kopeli v električni luči, električne kadne kopeli, kopeli s tekočo ogljikovo kislino, kopeli v igllčevju In druge mediclnalno kopeli. Aparati za uporabo vročega zraka i. t. d.
Galvanična, faradična in statična elektriciteta. Masaža, rožna in z vibratorjem.
IV Ambulatorično zdravljenje vseh bolezni -^jg
Or*a2E*^n  inrekcifslflli   In dndevnlli).
Zavod je otvorjen vse leto, in sicer vsak dan od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih le od 7. do 11. ure dopoldne.
ZdravniSka ordinacija od 9. do 10. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. 1173—1
Svarilo.
Da ne bo kdo oškodovan, naznanjam, da Jožef Kremžar, stanujoč na Kongresnem trgu, sedaj agent pri g. Lampertu, že od aprila t. 1. ni več poverjen sprejemati zame naroČila ali plačila na premog, akoravno je v to svrhu zaupano mu pooblastilo odnesel seboj.     g spoštovanjem 1843—3
J. PAULIN
zaloga premoga
v Ljubljani, v Novih ulicah št. 3.
?Svoji 1* svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na štajerskem. Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti ognju po najnižjih cenah.     155-' &
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseb večjih krajih Kranjske, Štajerske in KoroSke
Za lesno trgovino se išče
pisarniška moč
vešča vsaj nekoliko lesne stroke. Zahteva se treznost, zanesljivost v računanju o oddanem ali kupljenem lesu in znanje oddaje ali prejemanja blaga itd. ter znanje slovenskega in nemškega jezika; prednost imajo oni, ki znajo tudi italijanski.
V ponudbah pod lesna industrija" naj se blagovoli navesti starost, Šolska izobrazba, dosedanje poslovanje pri lesni stroki, zahteva plače in pove naj se tudi, ako je prošnjik samec ali oženjen. 1849 -2
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa late rn a m agi ca a 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 "~v elegantna broza najnovejše Oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije' iz orient. biserov s patent, zakJe-poni, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura tf. donble-zlatih manSetnih in 8rajčmh gumbov s patent, zaklepom, 1 fT. nikiast žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etaiju, 20 predmetov za dopisovanje in so 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hisi zastonj. Krasnih 326 komadov s uro. ki je s ama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz-posuj alnica
mt. «93.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 1856 Mnogo priznale;h pisem.
Zaradi izpraznjenja trgovskega lokala
=  na.  Glavnem  trirci. štev. -
z avgustom t. 1., se bo prodajala od srede, 14. junija dalje po najnižjih cenah tamošnja ostala zaloga poletnega blaga firme
V zalogi je še: 3000 m pralnega blaga po 16, 18, zelo dobra kvaliteta po 24 kr. meter; 2000 m modnega volnenega blaga 120 cm širokega, zelo dobra kvaliteta po 50—70 kr. meter. Kamgarni za moške obleke, za Celo obleko gld. 3'60. Desertni servieti po 4 in 6 kr. Imit. smvrnske preproge 2 m široke po gld. 5'50. — Flanele za bluze za tennis po 14 kr. meter. — 500 svilnatih in pralnih bluz po
Čudovito nizki ceni! — Tudi se prodajajo ostanki na Resljevi cesti (vogal Sv. Petra ceste) res poceni.
JQ
26
Fotograf L. Krema t
5t*. petra cc5ta |tci>. 2£
-8
se priporoča slavnemu občinstvu, posebno pa čas«
titim botricam in botrčkom za binkoštne ■ - praznike. ~~ I
Založnik c. kr.
Ljubljana J
tari trs št. 9 ■
drž. uradnikov.
Ljubljana I
Stari trg l
Stari tr* št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo
sum
po izredno nizkih stalnih cenah.
-    Kravate in perilo. =
3437-34
"JPotreTsžsčins za IsroJaĆe iaa žiTrilje. 3£
Letovišče Lavrica
ima najlepši senčnati vrt v ljubljanski okolici, lepo lego, krasna izprehajališča po gozdih in po ravnem in za nedeljske izlete v bližini Ljubljane najpriprav-nejSi kraj. Pot Čez Golovec preko Orlega na Lavrico je prijateljem pešhoje zelo priporočati, ker se nudi izletnikom na tem zložnem potu najlepši razgled na vse strani. Dolenjska državna cesta na Lavrico je najboljša v okolici in vrlo po-rabna za kolesarje in izvoščke, za ekvipaže in za peŠče. Na Lavrico je pa tudi jako ugodna Železniška zveza ter stane vožnja od dol. kolodvora samo 20 vin. Vlak prihaja ob pola 2. popoldne na Lavrico in odpelje v Ljubljano ob 8. nri in 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj se dobi tudi omnibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb. — V Lenčetovi restavraciji na Lavrici, ki jo vodi restavraterka Antonija Hink se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili vsakomur se pa mora na hip priljubiti prijetno bivanje na prijaznem gostilniškem vrtu in tik njega se nahajajočem logn pri dobri kapljici finega vina. i$67_l Vsem izletnikom, ki nameravajo ob prostem Času poleteti kam v okolico, zlasti rodovinam in dragim družbam bodi toplo priporočeno — letovišče Lavrica.
Bogato zalogo
šivalnih strojev
za obrt in za domaČo rabo
pisalnih strojev, voznih koles
n- pr. Styrla,   DUrkopp, VVaffenrad
imata
Ivan Jax in sin
v Ljubljani
na  Dunajsltl eeati   žtev. •
Predobro urejena delavnica za popravila v hiši,
«
a «
a a o »
«
N
rast las!
Nič več plešavosti!
Po izrekli premnogih zdravnikov boljšega sredstva za rast las ni moči več iznajti, nego je „Lovacrin".
To naznanilo je za vsakogar, dame ali gospode, ki so doslej rabili brez uspeha premnoga sredstva za rast las, prav posebnega pomena. Zdržim se seveda vsake sodbe o drugih sredstvih, to Vam pa lahko zatrdno zagotovim, da je ,,1'iMnrriir' najuspešnejše. — Izdeluje se vedno po znamenitem receptu in dobivam zanj vsak dan na stotine priznanj. V malo dneh, ko prvič namažete, prično lasje rasti in rastejo, dokler ne dobimo polnih naravnih las z močnimi koreninami. Vrhutega pa lasje, ki so zrastli vsled porabe rrlna**, ne izpadejo. Vse strani tega lista bi lahko napolnil z izpričevali, ki sem jih dobil poslednjih šest mesecev.
„Loiafrln(< učinkuje v tako kratkem časn, kakor si komaj želimo. Najprej se pokaže rahel mah trdno ukoreninjenih las, ki so razvije z ravnotako močjo kakor pri mladem, zdravem človeku.
.,■>«>*»rrlnM rabijo osebe vseh stanov, obojega spola in vsake starosti. Mnogo najbolj znanih oseb sedanjosti ga je rabilo z uspehom.
„■j©v«erlit" prepreči izpadanje las, odstranjuje luske, da prezgodaj osivelim lasem zopet naravno barvo, odpravi srbež, pospešuje rast obrvi, trepalnic, brk In brade ter rast las pri plešastih.
Cena velike steklenice „Lovaorina" za več mesecev K 5'—,  3 steklenice
K 12 —, 6 steklenic K 20' —.   —   Pošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej
evropska zaloga:
M. FEITH na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45.
Zaloga v Ljubljani: Anton Kane, drogerija,
dobiva se pa tudi v mnogih drogerijah, parfumerijah  in lekarnah.
1732—1
AVGUST REPIC i
sodni" 24 \
Ljubljana, Kolezljske ulice (6 £
i
m
("v Trnov izdeluje,  prodaja in popravlja
vsakovrstne ^
OP*" *ode TSa &
po najnižjih cent  . )
l Prodaja stare vinske sodej
m v a
I KAREL JANUS
juvelir in zlatar
&vLjubljani, v Židovskih ulicah 1131
priporoča svojo veliko zalogo
I briljantov in diamantov, t
zlatnine, srebrnine, zlatih , in srebrnih ur ter verižic
8 itd. itd.
Vsakovrstna
i popravila in nova dela f
izvršuje točno in ceno w   lastni delalnlct
v Rožnih ulicah št. 21.
listano* IJeno leta l§SO.
Trlefon štev. 1».
Modna trgovina
Ljnbljann, Prešerno*e ulice
v novi zgradbi    Mestne hranilnice*'
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
Pri  nabttil   p«>r! » za opmtie |io«ebeii rabat.
Za reelDO postrežbo in strogo solidno blago janei že ===== mnogo let obstoječa firma. =======
M
m
M
m
m
skfl
m
m
1
*F3
Pekarija slaščičarna!
m
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= TiUjalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
J
m
m
m g*
**
s*
m
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
Kdor žen iz zajamčeno pristnega vina
Izdelanega
naj zahtevo Isrecno
amo tega
1709—3     od firme
ALBERT ECKERT,
c. in kr. dvorni dobavitelj v Gradcu.
Svarilo!
P. n. občinstvu in zelo Čislanim naročnikom najvljudneje nazna-njam, da moj bivši delavec ni več pri meni v službi, in toni ni nikakor upravičen sklepati kupčij pod pretvezo, da sem ga poslal jaz, niti sprejemati naroČil.
Vest, ki jo je omenjeni raztrosil po mestu in okolici, da bo odpotoval iz Ljubljane, je docela neresnična, ker bom kako dosedaj tako tudi nadalje oskrboval svojo trgovino z enak solidnostjo in reelnostjo.
P. n. občinstvu in visokočastitim naročnikom se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev v Ljubljani na Sv. Petra
cesti štev. 4.
Lin
o
Zaloga koles
in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu«
X ti\ elitni m Janiitvom.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Prešerno/e ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120*— dalje.
— --Z enoletnim jamstvom.*
Velika zalaja šivalnih strojev.
Cenovnikl   zastonj   In   poštnine prosto.
C. kr. pri v zavarovalna družba.    ^ C.kr. priv. zavarov. družba za življenja,
vst
f i i oh ž
Feniks" m Dunaiu
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000.
Družba zavaruje:
a) proti !kodam vsled egeja, strele in parne uli plinova rUBtlflba, kakor tudi proti šfeodain vsled gašenja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim i kodam živino, zaloge vsakovrstnega Blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim šk.dam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega ufcitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno clago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti fikodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetil, občin, lekarnarjev, hiSnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Natančneja pojasn
S M0C „ 83,603 ::
u 135,w-. ■ •
„ 1950.C3
Vplačana iehriika glavaioa:
Rezervni foid.....
Staije zararo?an\h svot . Letai dohodki na prtn/ah
Družca zavaruje na človeško ž'vl-'erj :| najraznovrstnejših kombinacijah, kak< t
a) za slučaj smrti, g avnica plačljiva po zavarovančevi smrti i,a njega za it ali kako drugo določeno osebo;
b- za slučaj smrti in mešana zavaro-. oprostitvijo plačila zavarovalnine, s priznanjem dosmrtne rente ob i... ■.-onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, praskrMjenji starost, zavarovanje otroških iat, \ pri dosegu določene starosti na nT) vanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za prestal] vdov  in vzgjjntnskih rent po na •. *' premijah in pod nsjugodnejSimi \ kakor neovržnost in nezapadlost p jamstvo tudi za slučaj vojske brez f sebne premijske dvklade itd.
ila daje radovoijno
G^n^rals.! sa@top v S^ijvLteljaai
Soduijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prossnc.
ŠTEFAN NAGY
trgovina z železnino
Ljubljana, Vodnikov trg št. 5
priporoča za sezono bogato sortirano zalogo vrtne oprave omar za led, strojev za izdelovanje ledu, strojev za izdelovanje sladoleda,  kegljev, krogel iz pristnega lignum sanetum, kakor tudi veliko izbiro 175,
hišnega in kuhinjskega orodja.
kuhinjske I oprave =
so vedno na ogled v novem skladišču za kuhinjsko orodje.
§ kopt
: - ; Roskopi)
Osak dan sveži
sladoled
■ se dobiva 1030—11
v kavarni in slaščičarni
Ijakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
iDobre cene ure
s 3 letno pismeno'garancijo po originalnih tvorniških cenah. Pristna
nikljasta remontoarka na sidro & z verižico in usujatim tokom fl ffl, 2-25. 1786—2 j Original  Prima Ros-
Patent   (ne sistem )    masivno    kolesje, tekoče na rubinih, najboljša do inute natančno   idoČa  ura za trpež . 35 O, srebrna remontoarka ti. 3*5 O. o povzetju pošilja tvorniška zaloga ur
IIV AN ŽIVNY
iUnaj xv, Mariahilfergiirtel 37 L.
ihtevajte zastonj  in poštnine prosto bogato ilustrovan cenovnik.
Le malo časa
prodaia zaradi opustitve trgov me 172—30
/se blago
)d tvorniško ceno
v modni trgovini
M Jesenko
Stari trg št. 13
Pravknr Izislo :
Janez Trdina,
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2.      23—66
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona" 1.1881. priob-čevati S70je bajke in pove3ti. jeoatrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa 89 je tndi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, Blog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč* narodno blago in priobčujoč ga fiir-Semu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno ve3tjo kot najlepši književni dar, in sicer: ^'-saI
„Bahovi huzarjMn Nirl"
broS. 3 K, s'poštnino"3"K 20 v." s eleg.vez. 4 K 50 h, s požtaino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in   Bajke in povesti o Gorjancih. I.
broš. 2 K, s poštnino 2~k" 10 h^" eJig;JLez..LK j^lh_g_Po5tP'no 3 K;40ji. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
Prešernove ulice 3«
Dobra kuharica
Obsega na 676 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje zafokuanejSih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
je izšla      i...„k„spw».«*^«      je izšla
v založništvu Lavoslava Schmrentnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana'; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjafikega stalifiča. literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-harskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna Q8podinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 6G-23|
Nujno svarilo.
Ćastito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod razlieuimi meni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zaka'} le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
Js dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najcišoa jedilna mast
priznana od avtoritet. 2&o8—37
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
(Zahtevajte ,,Kuneror v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne poStne Skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 60 h za fikatljo, franko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po */■ ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene!
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v ni o d a ril UI
Emanuel  Khuner  & sin
Dunaj XIVft Etablirana 1880.
Za pomoč v hiši in v prodajalnici se sprejme takoj
cl el^le
v lahko službo na deželi.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 1834 -2
*
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča za
birmska darila
svojoi velitozalogo
zlatnine in srebrnine, prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih ur ter verižic za dečke in deklice
po najnižjih cenah.
8f!B
red
ranici
komanditna družba
prodaja Izdelke najpomembnejše tvornioe za Čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
Moški
štifljetoi
trpežni   00 kr.
Banski Q [jli
štifljofni * S" 60 kr.
močni
na trakove močni
Damski
cevi,
na trakove iz rjav.usnja
90 kr.
100 lastnih prodaja!«
nih zalog
na t akOTd usnje box.
59 kr.
na gumbe črni
25 kr.
Otroški In dekliški 5evljl na trakove
Iz moen»ga usnja od
nap Bj.
1000 rj8lovcov in uradnikov.
M ški
na trakove, ohevroau, u đjear, šivani
ohevraau, go- yg |^
Samski čevlji
na trakove, eleg. in lični godvoar, šiv
Dobra
kakovost
Otroški In dekliški Čevlji na gumbe
Iz ornega «11 rjavega uan|a od
naprej.
illjalka
Zastopnica:
? UMm Spita
so pete
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedi I no milo
z znamko „jelen".
Varstvena znamka.
Ono je MF~ zajamčeno čisto ~^MI in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082-93
Ustje (Češko)
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje (Cesto)
Naznanilo preselitve/
Svojim cenjenim p, n. odjemalcem  in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
delikatesno trgovino
— s Sv- Psfra ceste =====
na Dunajsk0 cesto št. 11 v Žrolichovo hišo.
Obenem naznanjam, da som otvoril tudi
♦»!' zajtrfovalni sobi »-I«*
l^jer bom postregel s finimi vedno svejfimi jestvinami in dobro pijačo.
Zahvaljujem 5c ja dosedanji obisk moje trgovine ter prosim  nadaljne naklonjenosti 3 vele spoštovanjem
Jfinko Jfieng
I73t 4 „Planinski Jane?'.
Zahvala in priporočilo.
Naznanjam s tem najvdaneje, da sem ustanovil v udobnost tukajšnjega in zunanjega p. n. občinstva
v Seleiiburgovili ulicah št. 3
v dr. Koslerjevi hiši
lišče
sprejema
za predmete svoje parne barvarnice in zavoda za kemiško čiščenje obleke in zastorjev
ki ga bom otvoril 22* maf a £• 1«
Vodstvo sem poveril svoji hčeri, ki pri meni deluje že mnogo let. V 8piejemališča oddani predmeti se bodo izročali ravnotam. Zahvaljujem se za zaupanje, izkazano mi v glavnem obrtovaliSču
na Poljanskem nasipu (Ozke ulice štev. 4)
v tako obilni meri in prosim, da se mi ohrani tudi nadalje na cbeh krajih, ker imam tukaj edini opravo, da morem najcenejše in najhitrejše po* — streči cenjenemu občinstvu.
Z velespoštovanjem 1652-4
Josip Reich.
Kupuj pa „le v steklenicah" !
V i.ji:f>lj;ml pri sospodlh
[v.Fabiana nasl. Anton Korbar. P. Grošelj. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
Ant. Kane, drog. Mihael Kastner. Edmund Kavčič Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lastnik.
Alojzij Lilleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan. Vaso Petričič. Kari Planinšek.
A. Sušnik. M. E. Supan A. Sarabon. Viktor Schiffer. M, Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica.
Ferd. Te ina. UradniSl - kon samno društvo
Bled: Pavel Homann, Oton Wolfling.
Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Muller, B. Schweiger,
Anton Z ure. Draga : P. S. Turk. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Josip Še-
petavec, Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J. Koschier, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsl. R.Ko-
ritnik, Fr. Loy, P. Petsche,
J. R6thel,M. Rom,F.Schlei-mer, F Goder^r, F.Verderber Kostanjevica: Alojzij Gač. Krško: F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar rpri sv. Trojici'-, J. Krenner, R. & E Rose.
Lilija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač. Mirna: Josip Schuller. Mokronog: J Errath, B. Sbil,
„pri škofu", Peter Strel. Novo mesto: Kiissel&Kon
čan, A.Pauser, F.Pleterskv,
I. Picek.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojina: A.Ditrih.G.Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-ško konsumno društvo.
Radovljica: L. Fiirsager, Fr
Homann, Oton Homann. Sodražica: Ivan Levstik. Šiška : J. C. Juvančič. Skofia loka:  E. Burdych
M.Zigon. 1301—7 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zematto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M. Doganoc.
Vipava, — Vrhpolje : Fran Kobal
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:  R. F. Mihelčič, Iv. Muller sen. Žužemberk : Jak. Dereani
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe |»oNi*t»tloi ulrl kot kratevni in okrajni zastopniki dobičkanosen postranski posel, kut glavni zastopniki in stalni po-io«»al«'l pa dobro trajno službo.
Ponndne pod „I.V30511, l.railrr. poste restante. 15)2 6
i
m« morijo skrbno varo< vati pred »m t. k o n
ker ee po tej lahko vsaka tudi najmanjda rana
razvija v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je iskazalo mečihio vlaćno mazilo, tako irueuovauo prasko domnče uiusilo kot zanesljivo sredutvo za obvezo. To vzdržuje rane čiBte, obvaruje iate, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaeeljenje.
fy*f~ Kazpošilja K« »Hik dail. TtJj Proti [-r v :iujj K S* 16 ,fv*>, de pošljejo 4/1 pusice ali 3 36 6 2 pusice ali 4 60 6/1 ali 4*96 9/2 pušioi poštnine prostu ua vsako postajo avstro-ogreke mo- - ^ «
narhije.
Vsi eiitbtslAše lumjo zakonit«. <le-
poiiovi.uo vnrNlreuo znamko.
——-»   Glavna /ulo^u —-
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna ».pri eriiem orlu" a Pi*aga 2678—20
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih iekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschla-
Proda se vsled bolezni v rodbini obče znana
dobro idoča trgovina
UNtanovl|<*na l«»t;i z velikimi skladi#cis dvema f ilijalkama in pekarijo. Naprodaj je tud*j
posestvo z dvema hišama
od kojih glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna trgovina. — Kupi lahko vse sknpaj tudi kaka družba. —  Reference 10 ktantom na razpolago.
VeČ se izve pri lastniku
T. Mlckužu, Stari trg pri Rakeku.
1841 2
e?a pivnica na Bledu.
Podpisani vljudno javljava slavnemu občinstvu,  da otroriva
v nedeljo, dne 4. rožnika 1905 meoBBMHH   novo pivnico   IIIIM............i
restavracija,Pri puntigamski pivnici' i i
m
m
kjer bodevo točili vedno  sveže puntigamsko pivo in razna pristna vina. — Istotako bodeva skrbeli za okusna mrzla in gorka jedila. Priporočava se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem
Mali in Pepi Schrntdf,
restavracija rPri puntigamski pivnici" na Bledu.
1&C3-3
1
mM
Boi
1R
1
F. P.VIDIC &. Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna - peči '
i
ponudijo vsako poljubno množino
strešne opeke
1238-17
(Strangfalzziegel).
l^irvr; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseli kulturnik državah. — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA.
OmV   Najličnejše, najcenejše in priprostejše strežno kritje.
%mmmmmmwm^mmmmmmmmmmmmmwm   Vzorce in prospekt* pošljemo Urt Željo brezplačno, mmm«^mmmm
S|MwqttiP ,f »—topnlkl. WmW   Takojšna In najzanesljivejša postrežba.   ~M DV   Sprejmejo se zastopniki
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".