Novičar iz mnogih krajev. Tudi za Dalmacijo je poterjena nova osnova po-litično-sodijskih vradnij; razdeljena bo dežela po ti vredbi v 4 kresije, in te v več okrajin (pretur); sedeži kresij in sodij perve stopnje bojovZadru, Spletu, Dobrovniku in Kotom. — C. k. dnarstveno ministerstvo je določilo, da dolgove na cesarskih davkih, ki se iztirjati ne dajo, — 60 — ima deželna dačna gosposka takrat oblast odpustit?,, kadar zastali dolg ne preseže polovice davka, ki se je imel tisto leto odrajtati; odpust večjih dolgov zamore le dnarstvino ministerstvo dovoliti. — Ce so korporali in feldvebeljni s pohvalo prestali celo kapitulacijo, se smejo kot višji nadgledniki (Oberaufeeher) v dnarstveno stražo jemati, ako so sicer za to službo pripravni. — Naj važniši reč o ruscvsko- turški vojski, od ktere> se je te dni naj bolj govorilo, je pismo, ki ga je cesar Napoleon čaru Nikolaju pisal in ga v vradnem listu „Moniteur" natisniti dal. V tem pismu razklada Napoleon celo zgodovino te vojske in pripomoči angležko-francozkih bark, ktera se je djansko še le takrat začela, „ko so rusovske barke napadle turške, ko so na turškem morju in v turški luki mirno stale"; s tem napadom, ki se je zgodil zoper zagotovljeno besedo^ — pravi Nopoleon — ;?ui bila razžaljena le naša politika, temuč tudi naša vojaška čast"; — dalje pravi:-če je Vašemu veličanstvu zares mir sveta tako pri sercu, kakor meni: greste Vi s svojo armado iz turških dežel domu, mi pa s svojimi barkami, in potem se bojo začele pogodbe, da bojo prav na vsako stran, Ce bi pa, kar mi je težko verjeti, Vi tega ne hotli storiti, bode francozka in angležka vlada prisiljena, po vojski razsoditi, kar bi scer pamet in pravica mirno razsodila. 17. januara lani ste mi pisali sledeče: „naša zveza mora biti odkritoserčna in se opirati na edine namene, namreč, da branimo red in mir, da spoštujemo stare pogodbe, in da smo si eden druzemu dobri". Te vodila so vredne vladarja, ki mi jih je pisal, in jez zamorem pošteno reči: jez sem jim zvest ostal". Podpisal se je Napoleon v tem veliko pomenljivem pismu preprosto: Vašega veličanstva dober prijatel. Ravno prinese telegraf iz Pariza od 19. t. m. sila važno novico, da je včeraj iz Petrograda odgovor na to pismo v Pariz prišel, v kterem car Nikolaj pravi, da se ne uda temu, kar je Napoleon od njega terjaL Padla je tedaj po tem takem osodna beseda za vojsko med Rusi od ene, in med Turki, Francozi in Angleži od druge strani, za ktero se že Francozi in Angleži na vso moč pripravljajo pošiljaje vojake in barke na Turško. Ker pa angležka viada misli, da vojska se ne bo omejila le na Turško, pripravlja veliko vojnih bark z 2110 topovi za baltiško morje (izhodnjo jezero J, ktero se stikuje s severnim jezerom in leži med Dansko, Švedsko, Rusovsko in Prusko. — Od druge strani se sliši, da se po Turškem pripravlja zmiraj več spoznovavcov ger-ške vere za vstajo zoper Turke, Okoli Kalafata stoji nek 65 000 Rusov z 210 topovi; Turki imajo ukaz, po nobeni ceni pustiti Kalafata, Rusi pa, na vsako vižo Turkom Kalafat vzeti, — to bo strašna moritev! Sultan se bo podal sred mesca sušca (tisti dan, ko so pred 400 leti Turki Carigrad premagali in v svojo last dobili) na vojsko v Adrianopel.