571
ČUDEŽNA  POMLAD
Snov, ki jo obravnava Radko Polič v »Čudežni pomladi«,* je spletena iz dveh področij, ki si nista v skladnem razmerju in neprestano izpodrivata drugo drugega. Avtor je popisal prihod Nemcev in Italijanov na Dolenjsko,
* Radko Polič, Čudežna pomlad. Zapis osvobodilnega boja v grosupeljskem in stiškem okrožju 1941—42. I. del. Izdala Založba Borec pri GO ZB NOV Slovenije. Ljubljana 1959. Str. 145.
pojav organizacije OF na zapadnodolenjskem področju, njeno naglo rast in razširitev med prebivalstvom v grosupeljskem in stiškem okrožju, prve partizanske formacije na tem ozemlju, t. j. organizacijo stiske in grosupeljske čete, prve akcije in širše zajete boje, ki dobe svoj tragični in mogočni finale v roški ofenzivi- Obenem se ustavi pri popisu formiranja II. štajerskega bataljona in nastanku II. SNOTJB »Matija Gubec« septembra leta 1942 po odmiku roške ofenzive. To je snov širšega zgodovinskega dogajanja na zapadnodolenjskem ozemlju od aprila leta 1941 do septembra leta 1942, v katero pa se vključuje avtorjevo individualno doživljanje, ki je v zvezi z njegovo politično dejavnostjo v teh krajih. Radko Polič, tedaj študent prava, je bil organizator OF, propagandni delavec in politični komisar. Imel je stalne stike z Glavnim poveljstvom, kjer se je srečaval z voditelji slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Na terenu pa je prihajal v stik s preprostim človekom, delavcem, kmetom in intelektualcem in spoznaval njihove individualne težave in usode. Od tistih, s katerimi se je srečal, je globlje prodrl le v problematiko komandirja Oskarja, ki je zakrivil smrt dvanajstih borcev (v poglavju Veter in drevesa) in v usodo partizana Matevža, ki so ga ujeli Nemci in ga poslali nazaj med partizane z določenim namenom (v poglavju Štor v mesečini).
Individualno doživljena snov je narekovala potrebo po oblikovanju. Pisec je različne dogodke, v katerili ni bil sam udeležen, a se je razpisal o njih, dokumentiral s poročili partizanskih in italijanskih okupacijskih poveljstev, tako da je kljub tej nesoglasnosti snovi delo objektivno poročilo o osvobodilnem gibanju dveh let na zapadnodolenjskem ozemlju. Memoarno, individualno izpovedno delo bi bilo zanimivejši in pristnejši dokument časa, kajti avtor razpolaga z izredno zanimivo snovjo, katero pa je v večji meri pri pisanju zatiral v sebi prav zaradi tega, ker je neprestano lovil nit objektivnega dogajanja.
Mogoče sta pri tem odločala dva momenta: prvi je časovna odmaknjenost od dogajanja in doživetij, ki jih pisec beleži, kajti Radko Polič je zapisoval po spominu in na podlagi skromnih dokumentov in razgovorov s preživelimi tovariši, medtem ko neposredno po dogodkih samih ni pisal o- njih, kar je iz teksta lahko razbrati; drugi moment pa je ta, da je bil avtor politični organizator in funkcionar na širokem ozemlju in je kot tak imel temeljitejši pregled nad širšim splošnim dogajanjem, kar se je namenil v tem delu popisati, pa čeprav sam ni bil udeležen v nekaterih situacijah. Z nekaterimi popisi svojih doživetij ali usod tovarišev je pisec uspel: pobeg iz zapora je dramatično podan, usoda komandirja Oskarja in poglavje Štor v mesečini sta zanimivo oblikovana, prav tako akcija Matilda.
Poseben problem te knjige je jezik, ki bi mu avtor »Čudežne pomladi« moral posvetiti več skrbi, kajti tak, kakršen je, je izrazito dnevniški in poln nerodnosti.
»Čudežna pomlad« Radka Poliča ima vrednost kot dokument pomembnega zgodovinskega dogajanja, vendar pa zanimiva snov iz navedenih razlogov ne prihaja dovolj do veljave, zlasti še zato, ker ji je pri realizaciji manjkala avtorjeva prizadevnejša oblikovalna volja in intimnejša človeška prisotnost.
France  Vurnik
572