Kupujte mJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XXV. ^ !21;UMEXXV. --f- ' Za velik narodni kongres! i I ^ ^ jednoie in zveze, društva in klube in vse slovenske ustanove v Ameriki k v že znano, smo ameriški Slovenci takoj po invaziji Jugo-p. po totalitarskih, nacifašističnih tolovajih sklicali pred-,, naših večjih podpornih organizacij na konferenco, da se 'ijemo, kaj bi bilo najbolj primerno in zaeno možno storiti nllfeijijj ^nesrečne brate in sestre v starem kraju v teh usodnih .""ut sovražnik je s peklensko silo ognja in jekla vdrl v kraje, razdejal neštete vasi in mesta in oropal slo-p vsega, dasi ni hotelo nikomur nič slabega, pač le svoje in v miru živeti s svojimi sosedi, s ^ij ® tistem sestanku v Chicagu 19. aprila 1941 smo prišli do It I (fj|j da ameriški Slgvenci moramo nekaj storiti in smo iz-^ Wi ne bi bili vredni svobode in zaščite, ki jo uživamo v I Ijg ^kratični deželi, nevredni bi bili naziva civiliziranih ljudi ' ^'GRj vredni, da se prištevamo slovenski narodnosti ali 1 . ' Ud. V) o .i ^ T,^ ^ ^ ^ ^ X^ .yvXT XI. — JI ^ ENAKOPRAVNOST EQUALITY, ) NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORY BUY .WAR ONDS STAMPS CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 12, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 239 ki: nam je za kakšno načelo pravičnosti in človeško do- ne bi, zgroženi nad velehudodelstvom, izvršenim ^ Pisnim cinizmom nad Jugoslavijo, najogorčenejše obsodili ^ Fjj ^^"arstva nacijske Nemčije in fašistične Italije in ako ne ^ naših src privrele najgorkejše simpatije do naše po- j m ponižane stare domovine, * nas je dovedlo, da smo na tistem sestanku organizirali NEMCI ZAPUŠČAJO STALINGRAD IN SE OBRAČAJO ZOPET NA m Odprava ruskih političnih komisar jev v armadi, kjer so ob lojalnosti ruskih poveljnikov nepotrebni. John L. Lewis vedno podira to, kar je zgradil HITLER JE DOŽIVEL PRED STALINGRADOM SVOJ TRETJI VELIK PORAZ; LJENINGRAD, MOSKVA, STALINGRAD pomožni odbor slovenske sekcije, katerega tvorijo f ijij ® ^ečje podporne organizacije. Kakor,že ime samo pove, f Hite organizacije zbirati prispevke in sploh skrbeti za do-* I ®^^Pnega pomožnega sklada, iz katerega bomo mogli nu-pomoč najpotrebnejšim v starem kraju, ko pride MOSKVA, nedelja, 11. oktobra. — Sovjetsko polnočno poročilo naznanja, da je velika bitka za Stalingrad ponehala in se umirila ter da je zaznamovati samo nekaj prask na ulicah. Toda tako Rusi kakor Nemci izvajajo silne napade severnoza-padno od mesta, kjer so Rusi izboljšali svoje pozicije. Z ozirom na položaj v Stalin-gradu, naznanja rusko poročilo: "Naše čete so se zakopale v svoje položaje, odkoder izvajajo izvidniške pohode." Ženske in otroci kot ščit Nemcev V notranjosti mesta poročajo Rusi samo o dveh manjših spopadih. V enem teh napadov so _ se Nemci poslužili ruskih žensk T, temveč je prišel čas, ko se moramo ameriški Slo-j in otrok, ki so jih gonili pred iV ^^^ti za svoje brate in sestre tudi pri raznih političnih I, ^ pomagati stari domovini tudi na ta način. Kajti mi gP id, ijj ^^'ni Slovenci, ki lahko svobodno govorimo in protestiralo* ior *^di—ako bomo nastopili strnjeni za našo veliko stvar ^ nekaj doseči. ^ fe y ^®^no je torej, da se za pravice in rešitev slovenskega na, P iu] starem kraju organiziramo tudi politično. Potrebno je, jr, živo, energično politično akcijo ter za to sposoben od- ■e' 3,2 f mandat širših plasti slovenskega nar6da v Ame- I ^ J' zadnji seji JPO-SS razpravljalo o po Slovenski žen 4 i* bi! ^ tem oziru smo bili aktivni ves ta čas in tudi smo že J* ' ^ ^^'liSno vsoto. to ne zadostuje. Nacifašistični tolovaji so slovenski 'J® ®9,mo oropali in zasužnjili, temveč ga mučijo, morijo in '^ne i. , ---v v/t ^ lllMVAJV/y All jejo ter grozijo slovenski živel j popolnoma iztrebiti in vso ite ^1° izbrisati z zemljevida. Vpričo teh strašnih dejstev iia5„ krivic torej ne zadostuje samo materialna pomoč T "aše Je potrebno, da se sliče slovenski narodni kongres. In L na P^^dloženi resoluciji z zahtevo za tak kongres, je po Razpravi bilo odobreno, da se narodni kongres ameriških 'Vrši 6. decembra v Clevelandu, na katerem bodo imele delegatstva vse centralizirane organizacije po svojih u^niz' društvo in klub in sploh vse lokalne slovenske "^ije in ustanove vsake vrste ter vsi slovenski listi, in je seboj proti ruskim pozicijam. Rusi pa so se umaknili v sosedno ulico ter napadli Nemce izza boka, pri čemer so pobili skoro vse naciste. Odprava političnih komisarjev Dokazujoč svoje zaupanje v zraožnosti poy^jnil^QY ^deče ar, made, je premier Stalin odpravil vojne komisarje, ki so jzya- %ako pravi William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki trdi, da se Lewis ne sme udeležiti mirovnih pogajanj. TORONTO, Ont., 11. oktobra. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je danes izjavil, da bi pomenila navzočnost Johna L. Lewi- jali doslej z armadnimi poveljniki skupno kontrblo nad moš-, v , , tvom. Ti komisarji so bili od- P" kakršni koli delavski mi- pravljeni takoj po zaključku konferenci njeno izjalovi- finske vojne, toda zopet nameščeni, čim so Nemci napadli Rusijo. Zdaj so ti komisarji zopet odpravljeni. Lojalnost ruskih poveljnikov Sovjetski dekret, ki odpravlja komisarje, pojasnjuje to odredbo s sledečim po j azilom: "Tekom revolucijske vojne je bilo med častniškim zborom in moštvom mnogo caristov, nad katerimi je bilo treba izvajati kontrolo, toda v krvavih bitkah z Nemci so naši poveljniki dokazali svojo lojalnost, zato ni več potreben sistem političnih komisarjev v sovjetski armadi. Koncentracija Nemcev pri Moz-doku Včerajšnji sovjetski komunike naznanja o močnih koncentracijah nemških čet v okraju Mozdoka, kar pomeni, da todo Nemci zdaj, ko jim je izpodlete-lo pred Stalingradom, poizkusi-,11 spet svojo srečo na jugu, da se pritolčejo do kavkaškega olja. tev ter da, je treba zato vsaka pogajanja z United Mine Workers unijo in drugimi unijami voditi posebej. Green je izjavil, da je Lewis "ustvarjevalec čudnih zmožnosti, ker navadno vedno poruši to, kar je ustvaril." ' Green je dejal, da ima v mislih C. I. O. organizacijo, ki jo je organiziral Lews, ko je pustil leta 1935 Ameriško delavsko federacijo. Dalje je Green izjavil, da je optimističen glede uspeha pogajanj med Ameriško delavsko federacijo in Kongresom za industrijsko organizacijo, katera pogajanja se bodo pričela v drugi polovici novembra. Green predseduje tukaj konvenciji Ameriške delavske federacije. Krasen uspeh lepe prireditve Prireditev, ki jo je dal včeraj popoldne v Slovenskem delavskem domu Jugoslovanski pomožni odbor, slovenske sekcije, je v vseh ozirih lepo izpadla. _ Program, ki ga je spretno vo- ij.^ ®liranio torej na glavne odbore vseh slovenskih jednot in dil g. Terbižan, je navzočim po- BOJ NORVEŠKIH KORVET PROTI SOVRAŽNIM PODMORNICAM Letalski boji na Pacifiku. - Angleška letalska sila napadla zapadno Nemčijo. ' JAPONSKA BAZA RABAUL V RAZVALINAH Angleška admiralitetsC naznanja, da so štiri norveške korve-te in en angleški rušilec obstreljevale in težko poškodovale štiri podmornice osišča na Atlantiku. Podmornice so napadale podnevi in ponoči v krdelih po sedem skupaj. Tekom bitke, ki je ponski tender pri Solomonskem otočju. Tender, ki je imel na krovu najmanj 12 hidroplanov, je ostal na morju popolnoma brez moči in breg pogonske sile. Tender je spremljal nek japonski rušilec. Ameriške leteče trdnjave pa so izpremenile v kadeče se raz- trajala ves dan in vso noč, so j valine važno japonsko bazo Ra-opazile korvete sedemnajstkrat, baul, ki so jo napadle v dveh za-podmornice na površini vode. j porednih napadih ter vrgle na- Nemci pa poročajo, da eo nji-1 njo nad 100 ton težkih bomb. hove podmornice pogrejnile naj Bombardiraj.Je Nemjije Atlantilju troje anglettih parni-j LONDON, 11. oktobra. - Ko kov. Akcija letalcev na Pacifiku Glavni stan generala MacAr-thurja v Avstraliji, ponedeljek, 12. oktobra. — Zavezniški bombniki so zadeli z dvema bombama neki 10,000-tonski ja- so končali ameriški bombniki 72 ur trajajočo periodo bombardiranja sovražnika na treh svetovnih frontah, je napadla angleška zračna sila zapadno Nemčijo ter bombardirala tudi industrijsko važno mesto Hannover. Senat je sprejel predlogo o novih davkih, ki jim bodo podvrženi vsi Delavci morajo končati stavko, ali pa . bodo ddslovljeni 'to ''®bii sprejeta izjava, kot nekak preliminarni program, Ap objavljena v vseh naših listih z torej na glavne odbore vsel centraliziranih organizacij, kakor tudi na vsa kra-k klube teh organizacij, na samostojna <^ruštva in !L politična in prosvetna društva, kooperative ^^ke ustanove vsake vrste, da velikodušno podpro to p Pošljejo svoje zastopnike na slovenski narodni kongres; ^^■niezno društvo, klub ali ustanov^ lahko pošlje enega i so povabljeni uredniki vseh slovenskih listov, da ®jo Kongresa. Kjer posamezna društva ali ustanove ne ^j,^°®lati svojega delegata, se lahko združijo vse slovenske j,in ustanove v naselbini in pošljejo enega delegata. ^Ik^^legata trpe organizacije šame. Povabljeni so vsi in na ^ ^®vina je v strašni nesreči in še v večji nevarnosti za 'A '4 M. J do" glede na pripadnost ali prepričanje. Naša '^^^na je v strašni nesreči in še v večji nevarnosti za .Nesrečna Slovenija obupno kliče svoje sinove in ^ ^nji Ameriki na pomoč in mi ji tega ne smemo odreči, .^oramo nastopiti in veliki moramo biti, kakor je to 'Velika stvar vsega slovenskega naroda! ^ ®dini poziv na posamezna društva in federacije, klube .,®iovenske ustanove v Ameriki. Posebnega pismenega" i , 1 Vabila ne bo, ker je to nemogoče v našem slučaju; \v, ® ne bo nobenega posebnega vabila urednikov naših ^^slovanski pomožni odbor slovenske sekcije: i^AlNKAR, MARY PRISLAND, JOSEPH ZALA^, - ^ JURJOVEC, ANTON KR|APENC, JOHN ERMENC. 1. Predavanje v S. D. D. odbor . JPO,SS za o-na Waterloo Rd. ^ predavanje za ju- • h' uri v avditoriju C želo, se je že več let boril za o svoboditev našega zasužnjenega Primorja. Ql( 'predaval bo dr. Ivan ^ ^ začasno nahaja M je govoril včeraj s ^tvi za pomoč naši V j, ^^0 občinstvo se ape-^ bo ^ tsga predavanja, ka-zanimivo, udeleži, bo prosta. Ni dvo-Poleg tega, da bo Zanimivo, tudi v 6-tr \ ^^^šnjih 1'azmer v do-Jk ^0, Y. informativne svrhe M. čok, ki je ^^ini prispel v to de- Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs, Richard Skebe, 15500 Holmes Ave., so se zglasile vile rojenice ter pustile v spomin zalo hčerko. Mati in deklica se nahajata v Boothe Memorial bolnišnici ter se dobro počutite. Mlada mamica je hči družine Mr. in Mrs. Math Sezun, 15710 Water- setnikom zelo ugajal, ker je vseboval nekatere točke, ki so bile res že umetniške. Med te spada krasni violin solo g. Franka Slejka, ki ga je strokovnjaško spremljala na klavirju njegova zakonska družica, priznana pia-nistinja ga. Vera, Salje violin solo g. Malečkarja, talentiranega pevovodje pevskega zbora "Jadran", kakor tudi še nekaj drugih nad vse lepih točk. Ga. Mary Ivanusch in ga. Josephine Milavec sta v čudovito harmoničnem dvospevu — dramatičen sopran in kontra-alt — zapeli dvoje krasnih točk: času primeren odlomek iz opere "Gorenjski slavček" in prav tako sedanji dobi odgovarjajočo pesem "Kje dom je moj." Na klavirju je spremljala odlični pevki j»a. Vera Slejko. Gdč. Florence UnetiČ je zadi-vila občinstvo z zvonkim blago-glasjem svojega lepega soprana; spremljal jo je mladi nadarjeni pianist g. Kužnik. Gdč. UnetiČ se obeta še lepa pevska bodočnost. G. Frank Plut, uveljavljen baritonist Glasbene Matice je dovršeno zapel težko Prešerno vo "Kam"; na klavirju ga je spremljala njegova ga. soproga. Ga. Anna Zarmk je ob klavirskem spremljanju ge. Plutove prav lepo zapela v sopranu dvoje krasnih pesmi, ki ju je nagradilo občinstvo z živahnim aplavzom. Poleg teh je nastopilo še nekaj najmlajših moči z raznimi instrumenti, mali dečko, ki je skega delavskega doma je pod ^vodstvom svojega pevovodje g. Louisa Šemeta prav lepo zapel dvoje lepih.pesmic, ki jih je občinstvo navdušeno aklamiralo. Med skupnimi nastopi nas je prijetno presenetil pevski zbor Jadran, ki se je očividno zelo jz-boljšal in je zelo lepo zapel dvoje pesmi. Ugajala sta tudi pevska zbora "Slovan" in "Zarja"; prvi, ki ga vodi pevovodja g. Ivanusch, se odlikuje po svojih basih, očividno pa mu primanjkuje tenorjev, med katere je tako neusmiljeno posegla smrt v zadnjem času. "Zarja" je lepo za-(Nadaljevanje na 2. strani) fako je ukazal Vojni delavski odbor delavcem pri Steel Imp r o v ement & Forge Co. ŽEI^SKE V LADJEDELNICAH LONDON, 9. otkobra. — Anglija organizira novo žensko ar mado. V angleške ladjedelnice bodo namreč vzeli tisoče deklet in poročenih žena v starosti od 16. leta dalje. ženske bodo najprej obiskovale osem tednov trajajoči te čaj, potem pa bodo zaposlene v ladjedelnicah v električarski stroki kakor tudi z drugimi deli, na primer "walding" in "riveting" opravili. , PREDSEDNIK MOLČI WASHINGTON, 9. oktobra — Na vprašanja časnikarjev, ali namerava kmalu odrediti vpoklic v armado 18 in 19 let starih fantov, predsednik Roo sevelt ni odgovoril. Od davkov, ki bodo prinesli v vladno blagajno okoli 7 milijard dolarjev, bodo izvzeti samo vojaki in mornarji in drugi člani ameriške oborožene sile. Vojni delavski odbor je ukazal 200 operatorjem tako zva nih "power hammers" in njihovim pomočnikom, ki so zaposleni pri Steel Improvement and Forge Co., 950 E. 64th St., in ki so bili teden dni na stavki, da se imajo danes zjutraj vrniti na delo, ali pa bodo nadomeščeni z drugimi, lojalnimi delavci. Vojni delavski odbor je poslal vsakemu izmed stavkujočih delavcev posebno brzojavko, ko so delavci včeraj na svoji seji odklonili predlagani sporazum za poravnavo stavke, ki se je pričela pretekli ponedeljek, ko so našli delavci na svoji mašineriji pritrjene "kronologe", to je naprave, ki merijo in izkazujejo izvršeno produkcijo. WASHINGTON, 10. oktobra.* - Senat je sprejel s 77 glasovi proti O največjo federalno davčno predlogo v zgodovini Zedi-njenih držav, ki bo prizadela prihodnje leto vsakega državljana, kateri zasluži nad $612 na leto. 7 milijard novih flavkov Na podlagi te predloge, ki bo prinesla okoli 7 milijard dolarjev v novih davkih, bo moralo plačati davke od 42,000,000 do 44,000,000 državljanov, dočim jih plačuje doslej samo okoli 18,000,000 milijonov. Tej novi davčni predlogi pa ne bodo podvrženi vojaki in mornarji Zedinjenih držav. Korporacije bodo prizadete Po novi davčni predlogi bodo zlasti silno prizadete velike korporacije, ki bodo morale plačati 34 odstotkov od dohodkov do POMANJKANJE TOBAKA NA HRVAŠKEM "Hrvaški Narod" poroča o preiskavi, katero je izvedla zagrebška policija v prodajalnah cigaret in tobačnih izdelkov. Policija je dognala, da so mnogi najemniki trafik skrili velike zaloge cigaret. Mnogi trgovci s tobačnimi proizvodi so bili kaznovani. WILLKIE NA POTU DOMOV ČUNKING, Kitajska, 10. oktobra. — Wendell Wellkie je od-letel včeraj iz čunkinga proti domu, ko si je prej ogledal kitajsko fronto ob žolti reki. Nov grob Včeraj je umrl John Strauss, stanujoč na 9605 Madison Ave. $25,000, 46 odstotkov od dohod- pokojni je bil 70 let star ter dokov na prihodnjih $25,000; kor-1 Žužemberka na Dolenj-poracije, ki imajo nad $50,000 gj^em, odkoder je prišel v Ame- dohodkov pa bodo morale plačati 40 odstotkov od polne vsote. Vse korporacije bodo morale izročiti zakladniškemu depart- riko pred 53. leti. zapušča štiri hčere: Josephino, Anno, Christino in Dorothy ter sina Johna, brata Franka in Louisa mentu 90 odstotkoV svojih od- y pittsburghu. Pa. sestro Sreča na veselici Snoči se je oddalo na prireditvi Jugoslovanskega pomožnega odbora na Waterloo Rd. tri nagrade in siser je bilo društvo Friendship Grove št. 125 W. C. najbolj srečno, ker je dobilo vojni bond za $25; drugo nagrado vojno znamko za $5.00 je dobila Mrs. Zabukovec, 1290 East 170 St in tretjo nagrado takisto vojno znamko za $5.00 je dobil F. Buck, 5348 Homer Ave. O-menjeni se naj glede svojih nagrad zglasijo pri tajniku Jos. F. Durnu, 15605 Waterloo Rd. višnih dobičkov, to je od dobičkov, ki znašajo nad $5,000. "Victory" davek Nova predloga določa tudi nove vrste "victory" davek, ki bo znašal 5 odstotkov k normalnemu davku vseh posameznih o-seb, ki zaslužijo $624 na leto, $52 na me&ec ali $12 na teden. loo Rd., oče pa sin družine Mri in Mrs. Charles Skebe, ki vodijo trgovino z železni no na 16301 Waterloo Rd. — Naše čestitke! zapel nekaj živahnih popevk, mali Johnnie Sore, mladi Jos. Pintar, Vadnalovi, itd. Mladinski pevski zbor Sloven- POMANJKANJE ŽELEZA V SRBIJI "Prager Neuer Tag" poroča, da je srbski minister za fLfiance proglasil naslednje predmete ^za proste uvozne carine, železo za betonske kostrukcije, stroje, dele strojev, električne motorje in železne cevi. Z obiska pri sinu Mr. in Mrs. Gulič, 19508 Ke-wanee Ave., sta se vrnila iz Great Lakes, 111., kamor sta se podala na obisk k svojemu sinu Henry-u, ki se tamjcaj nahaja pri mornarjih. Povedala sta, da se fantje tam dobro imajo in da so pripravljeni na boj. Hčerka Pretekli mesec so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Anthony (Butch) Su-lak, 1570,E. 195 St., in pustile tretjo hčerko vMružini. Mati je!Euclid, Ohio, ki se je podvrgel hči poznane Mrs. Mary Som- operaciji, katero j^ srečno pre-rak, 996 East 74th St., ki je s i stal. Obiski začasno niso dovo-tem postala že v petič staraj 1 jeni. želimo mu, da bi čimpre- Na operaciji V GleMville bolnišnici se nahaja poznani roj&k Matt Nemec, stanujoč na 885 E. 236 St., mama. čestitamo! je okreval! Mary. Bil je član društva Slovenec št. 1 S. D. Z. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Lindhurst pogrebnega zavoda, 1610 Clark Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše sožalje! Direktorska seja Jutri večer, dne 13. oktobra se vrši redna direktorska seja S. N. D. na St. Clair Ave. Pro-šeni so vsi direktorji, da se je polnoštevilno udeleže. Seja društva Kranj članstvo društva Kranj se o-pominja, da se polnoštevilno u-deleži seje, ki se vrši v sredo, 14. oktobra, ker se bo ukrepalo glede domače zabave, kat&ro prireja društvo na 7. novembra. Iz bolnišnice Danes se je vrnila iz bolnišnice, kjer je bila osem dni, Mrs. Wood, soproga znanega Mr. yictorja Wooda, 19401 Pasnow Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Mrs. Wood želimo, da bi kmalu popolnoma okrevala. IčTRAN 2. ENAKOPRAVNOST oktob UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI ki % iz so ] 'jih ra ' odpc gve lov ali •jo ra ikov, 'oča o 'O ne] enil tudi a\ 8tr 'cijsk gijfttff^ročiij iMke, Več r "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) riy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po razaaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...........................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) .................................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................. 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In MehiUl): For One Year — (Za celo leto) ______________________ Por Half Year — (Za pol leta) —.....—.......... For 3 Months — (Za 3 mesece) .......................... .....$7.50 ..... 4.00 2.25 KRASEN USPEH LEPE PRIREDITVE . (Nadaljevanje s 1. strani) tudi naši Osvobodilni fronti, Id, pela pod vodstvom svojega uči- je nekateri ljudski tribuni bo-telja g. Skrabca dvoje zelo lepih je cmeniti, kikor da jo gobava, pesmi, v katerih sta se zlasti od-1Nam, ameriškim Slovencem, ki likovali dve "Zarjini" solistki ■ ^ivinio že eno živi jonsko dobo v (gdč. Turkman in še neka druga pevka). Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Pov One Year — (Za cclo leto) ........................................... Por Half Year — (Za pol leta) .................................................. ..$8.00 ... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. tej deinc)kratični deželi, kjer jo ljudstvo potom svojega časo-Program se je pričel s krasno i pisja najbolje informirano, je Ivan Zormancjvo "Kaj "Ti je. Slo- j irapcni"ala govornikova iskre-venija, mati moja," ki jo je lepo ,nc3t, njegova borbena značaj-deklarairala neka mlada deklica, i nest in njegova očividna, globo-Kot govornika sta nastopila, ko v src;', zasidrana prepričana programu g. Matt Petrovič,'nos^ da je sam del tega Ijud-znan društven in narodni dola-'stva, kateremu govori. Vse, kar vec, in g. dr. Ivan M. Čok, vo- je povedal o Osvobodilni fronti, ditelj primorskih Slovencev. je povedal kot iskren Slovenec, Petrovič je nazorno obdelal Jugoslovan in Slovan. In kako prepotrebni predmet naše po- ne: organizacija, ki ima v svo- moči stari domovini ter inteligentno dokazal zmoto naziranj, ki prevladujejo pri nekaterih, češ, da je zbiranje pomoči ob sedanjem času nesmiselno, ali da bi bilo priporočljivo, pomagati £'amo svojcem, ne pa vsem, ki Eo pomoči potrebni. Ali ameriški ali ruski Rdeči križ nabirata samo za gotovo '■ skupino Ijudb, uli splošno za vse, ki so potrebni pomoči? Čemu naj to- r j baTj Slovenci pri podpori ljudi svOji lastne krvi delamo oz-kogrudno izjemo? Njegovo prepričevalne besede so našlo pot.beni voditelj našega zatiranega v srca, kamor so bile namenje- ] primorskega življa, ki bi bil dane, ker je dokazal živahen a-jnes z nami vred sam aktiven v plavž. I njenih vrstah, če bi Hali doma. Glavni govornik večera je bil Dasi ni prav za prav povedal povabljenec in častni gost te le-j-ničesar novega, kajti baš sedaj pe slovenske prireditve, voditelj! objavlja "Enakopravnost" ci-in znani borec za svobodo pri-1 klus člankov o Osvobodilni fron-morskih Slovencev dr. Ivan M. I ti in njenih junaških borcih, Čok. I nam vendar vsem imponira nje- Kljub razmeroma ' kratkemu gova načelna značajnost. Dr času, ki je bil govorniku na razpolago, je obdelal g. doktor raz-n'l, vprašanja, ki jih smatramo ameriški Slovenci za vitalno važna. Govorniku se je izborno posrečilo v zgoščeni obliki podati dokaj jasno sliko sedanjega položaja, v katerem so neposredno prizadeti poleg ostalih svetovnih narodov tudi Slovenci ter vsi ostali Jugoslovani. Neustrašni borec za pravico primorskih Slovencev je posvetil nekaj informativnih stavkov | venske krvi OSVOBODILNA FRONTA "SLOVENSKI KATOLIČANI O SLOVANSTVU." V članku "Slovenski katoličan o slovanstvu," kateri članek je bil objavljen, v organu Osvobodilne fronte, čita-mo sledeče ugotovitve: "Med pojmi, ki so se v sedanjih naporih narodov in držav razčistili, je tudi pojni slovanstva. Ta pojm je na eni strani nekaj izgubil, na drugi strani pa nekaj pridobil. Najprej je dokončno izgubil svojo romantično vsebino in svoj čezmeren plemenski mesijanizem. široka kulturna koncepcija slovanstva, priljubljena konservativnim politikom skoraj pri vseh slovanskih narodih, se je dokončno pokazala kot nerealen temelj, kajti zaradi čuvst^enc navezanosti na daljno^ sorodstvo vseh Slovanov, je ta koncepcija izgubila, izpred oči stvarno kulturno resničnost, kakor sta jo narava in zgodovina ustvarili v različnih slovanskih narodih. Slovanstvo je prav gotovo tudi realna človeška skupnost, toda zgodovina in narava sta to široko slovensko skupnost Razčlenili na vrsto posameznih slovanskih narodov, ker je tako zahteval razvoj. Danes ima vsak slovanski narod svojo lastno naravo, svojo zgodovino, svoje življenjske pogoje in svojo pot. Na drugi strani pa je slovanstvo nekaj, pridobilo: pokazalo je svojo stviarnost in to prav v današnjem velikem sporu. Ta stvarnost se kaže v tem, da smo danes vsi Slovani zadobili čut upravičene politične povezanosti. V zgodnjem času je med slovanskimi narodi nastala taka bližina, da lahko govorimcv o skupni socialno-politični usodi. Ta bližina ne nastaja neposredno iz iste narave, ampak iz enake življenjske ogi'ozenosti od strani fašizr mov. Slovanski narodi so danes brez izjeme vsi enako prizadeti, proti njim se obrača nerazumljiv bes Nemcev in Italijanov. Bližina pa ne nastaja le zaradi enake ogroženosti, ampak tudi zaradi enakega junaškega odpora. Slovanski narodi se najpogumneje upirajo hitlerizmu, največji slovanski narod bo zadal pangermanizmu smrtni udarec. Okrog Rusije se zbirajo vsi ostali slovanski narodi z največjo vero v bodočnost. Nihče ne nosi danes v sebi tako jasne podobo o bodočnosti kakor slovanski narodi. Tega ne čuti le hitlerizem, ampak vsa ostala Evropa, obrenijenjena z dediščino ostalih grehov. EVropa čuti, da bodočnost pripada slovanskim narodom. V Slovanih so sveže sile, neizčrpni vrelci energij. Zato stari narodi z 'nezaupanjem gledajo na vzhod, zato bodo skušali zavarovati se proti njemu v taki ali drugačni kombinaciji. Za Slovenco je prav zdaj Čas, da se opredelimo za vzhod ter narodno dokončno zavarujemo v novi svobodni sili, pravični politično-gospodarski formaciji slovanstva. j roda in vlade do jugoslovanske- Naše mesto ni na zahodu, temveč v velikem svetu slovan- |P naroda, ki doživlja tragične _ . , , . , v... I . , . . Itn notke svoje zgodovine, ske federacije, kjer ne bomo-resih le svojega obstoja,, prijateljstva so pri- mprveč tudi svojo duhovno svobodo. V tem slovanskem! vj. jih vrstah najboljše sinove m najznačajnejše borce slovenskega naroda, organizacija, čije člana sta med neštetimi našimi intelektualci takšna duševna velikana slovensl^ega naroda kakršna sta narodni • svečenik France Finžgar, slovenski Sien kievič, in naš nesmrtni pesnik Oton Župančič, organizacija, ki ima za seboj tesno sklenjeno če j o uničiti vse svobodne narode. V dokaz take povezanosti naših narodov sta predstavnika, akreditirana pri vladi Združenih držav odnosno Jugoslavije, dobila najvišjo diplomatsko stopnjo. Ko vas pozdravljam kot prvega ambasadorja Jugoslavije, gledam nazaj na sedem let vašega službovanja kot poslanika vaše domovine in prepričan sem, da vam je znana prisrčnost a-meriških želja za dobro Jugoslavijo-in zaupam, da boste nadaljevali z iskrenim in prisrčnim sodelovanjem, ki je vedno obstojalo med našima državama. Prosim, izrazite vašemu vladarju, katerega obisk je naši domovini pripravil toliko zado voljstva, moje naj bolj prijateljske želje za njega osebno in moje občudovanje za odločnost, s katero se Jugoslavija bliža končni zmagi." Po izmenjavi teh besed sta predsednik ZjJruženi držav in ambasador Fotič ostala nekaj peščice so se izpolnile dr. Bene- na, divjaško preganjaj® vrste mladih voditeljev vseh čari v prijateljskem razgovoru, slovenskih strank in končno vsa j nakar jo predsednik pri raz silo vsega slovenskega ljudstva, menda zasluži, da jo omeni bor- stanku zaželel ambasadorju u-spoha pri njegovem deljnem delu. Govor podpredsednika kr. Kreka na j radiu, 23. avg. čok je kot zaveden Slovenec doprinesel svoj ''tribut slovanski Rusiji in njeni hrabri armadi, ki je baš sedaj pred Stalingradom dopolnila novo ctran ovoje slavne, ves svet odrešujoče zgodovine, toda kot Slovcncc in zaveden Jugoslovan j; polagal svoj Posvetimo današnjih pet minut našemu velikemu veselju nad najnovejšim uspehom bratov Čehoslovakov. Naj bodo te besede obenem izraz naših toplih bratskih častitk, izraz naše ljubezni, bratskega priznanja in ponovitev trdnega zaupanja v našo lastno srečno bodočnost. Prošle dni je vlada Britan- šove besede. Po dolgih štirih letih strahovitega trpljenja, ko je bratski češkoslovaški narod dal polno žrtev na oltar skupne borbe za svobodo, je izginil s sveta ta žalostni začetek nacističnega pod-jarmljenja evropskih narodov. Zveza Sovjetskih Republik je bila že poprej ponovno izjavila, da z Monakovskim sporazumom nima nobene zveze in nobenega opravka in da ne priznava nobenih dejanskih posledic tega sporazuma. To isto je bilo samo po sebi razumljivo tudi za Veliko Britanijo in je sedanja uradna manifestacija tega njenega zadržanja samo slovesna potrditev dejanskega stanja. Mi Jugoslovani, ki smo s tako krvavečim srcem doživljali in preživljali takratne bolečine bratskega češkoslovaškega naroda, se danes veselimo, da je padla ta nemoralna ovira popolne uspostavitve Češkoslovaške države in popolnoma svobodne odločitve češkoslovaškega naroda o njegovi državni in nacionalni bodočnosti. Veselimo se tega tudi radi nas samih, ker vemo da bo sedaj, ko je padlo to breme z ramen bratov Čehoslovakov,, Češkoslovaška močnejši in svobodnejši zaveznik in zagovornik tudi vseh naših jugoslovanskih teženj in zahtev, kadar se bo delala nova zemljepisna karta Evrope. Interesi Jugoslovanov in Čehoslovakov v Srednji Evropi so tesno povezani, v mnogih ozirih popolnoma enaki. Živa skupnost državnih in narodnih moči obeh bratskih narodov v bodoči Evropi mora biti eden izmed osnovnih kamenov povojne Srednje Evrope, da bo njena zgradba trdna in trajna. ščansko prebivalstvo, a ne' rejo ga potlačiti. Tudi ak" grožnjo Paveličevih po dnevu pomagajo pri mostov, jih .ponoči zope' šijo. Pogosto se zgodi, da s® ke straže zjutraj mrtve, porušen, a na kroju ubitf pripet list: "Ubit zaradi svoje domovine'.' Zagrebške bolnišnice^ napolnjene z ranjeniiw' Gerilci ee bore s tolikin^J tvom, da morajo celo oi ^ klonjeni časopisi'sem ' reči nevoljno pohvalo. P®' Nove Hrvatsko priznavfli četniške skupine skoz? pet ur napadale goro in da so se med 0] ^ hajale tudi žene, ki so s« z isCim junaštvom, ka« možje in bratje. . . Bitke so vroče v bliži"^^ ske|f6. in Kupreša, ter Bugojne, Travnika, Baw ke, Stubice, Varaždina, ^ ce in Kalnika. (i»1 Angleška javno^^' Jugoslavijo Oidou! %en 'nad %ih ®ih v ®v, o! v 1 tuc Loi), . V.. . , T , . , skega imperija uradno sporoči-najvccj, tnbut tUdI srežm bo- Republike CeS domo3U mso Eiupr.om rc3n.=-j^^^,^^^j no ujodmjcno doraovmc lupsla-1^ M so ga skle- ivijo v katere mejah morajo tati l„.ji Chamberlain, Da- Ivliijucem V31 ljudje nase tl> u;*.!_______ š. Ambasador g. Konstantin Fotič predal akreditive Dne 5. oktobra je predsednik Roosevelt uradno sprejel g. Konstantina iFotiča, dosedanjega poslanika Jugoslavije v Washingtonu. G. Fotič je predsedniku Rooseveltu predal akr K škof in vodja skrajn^f^i^j krila socialistične CfipF,, 4 Po B-mesečnem vojskovanju so gerilci še vedno zmagovalci junake, ki se bore pod vod-! Ženeva, 29. septembra (ICN) — Poročila, ki prihajajo v Ženevo, javljajo, da so jugoslovanski gerilci zdaj popolni gospo-!ški pohlepnosti izročeni. Ceho-j^^""!^ jugovzhodne Hrvaš-! Slovakov takrat niso spremljale j nister Sir Stafford ko 300.000 ljudi je vstopnice, a razpolo^J je bilo le 5,000. Canterburški škof J'' da bo treba po voji^' staviti obči blagor • vf 4 Btvom pooraajnega generala Mi-i r-. . . ■ lia ioviča in vlili upanja vsem ti-i J^jsprno toplo simpatije in sočust-j Nacistom naklonjeni list "Hr stiai, ki v naši nekdaj srečni pomembm napiedeKj^^^^^j^ g^veznikov in pnjate- vatski Narod" priznava, da se l r.:isni domovini trpe in obupuje! J'" Pokaz^i JUgo^vovanskyjgy ampak predvsem leden!je 8-mesečna borba za okrožje „ I narod v utrjevanju svojega na-;„4._-v, »..nio loofnn »;,,HAniA IBurmače v iueovzhodni Hrvaš- posameznikov. Treba na vsak način rešiti ^ posesti zemlje in prol^ ® ja. Razložil je nuj^oS ^ v nvžnosti. I rodnega življenja in začasno Razumeli bodo, da jim prcd-jzad^išila njegove svobodne dr- svojega na- g^rah za svoje lastno življenje. IBurmače v jugovzhodni Hrvaš Pomembnost Monakovskega ki končala z zmago upornikov, sporazuma je edino pravilno o-j Poročila potrjujejo, da se vr- Ko smo pračitaii gornjo ideološko izpoved "Katoličana," nam bo laže umljivo, zalcaj se nahajajo v osvobodilni fronti in v vrstah njenih borcev, slovenskih partizanov, tudi večinoma vsi mladi slovenski katoliki s Kocbe-j . ^ __________ ______ ...... „ , ------ . , -------- kom in ostalimi na čelu. Naši partizani in ostali svobodo- Združenih držav ajs žavne ustanove. o a marlji-predsednik češkoslovaške,! še hudi spopadi med gerilsko bo'ci/ldR-'iod ne' nove naši skupni domovini, noj vost kdpornost m voj&uki duhU,_ Edvard Beneš, ki je ob iz-vojsko in posadkami tlačiteljev bO:U /ma yjo a. ni. nove v.meije nas SKUpni uomovim, pomembna pomoč,jugoslovanskega naroda, z neizmerne bolečine češke- a" pa z ustaši, bi^ oddiha in ki bo—vsaj upamo-—precej diugacna kanoi si jo zamis- borbi zavezniških narodov, govim hrabrim voditeljem niL^ naroda proroško zaklical v "e da bi prestali tudi za en sam Ijajo oni, v katerih interesu bi bilo, da bi ostalo vse tako, med katerimi bodo oni do konč-} čelu, so pokazali, da njegova u-} Evropo da se je z Monakovom ^ dan kakor Je bilo. Toda časi in razmere, kakrine so bili, se ne I ne zmage. Isni^n ni «nrf>meniena. NWmm liziranja bank in dod&^j koli se razvije monop m prevzeti držav?- Škof iz Yorka J® ^ jf popravljanju razruse ^ bin. Njegovo mnenj® bo mogoče, razvali^^^g^%'^^ sliti z novimi hišami, ^ bo potrebno graditi P ^ splošnem načrtu, k' jP val napredek človes f cenntralizacijo veliki ' F Sir Stafford CripP®, se nic 3ri čiti bodočnost: enkra ^ > r bedo nikoli več povrnile! Mi smo danes predvsem trdno prepričani o dejstvu, da bodo v novo povojno politično-gošpodarsko državno občestvo, pa bilo slednje že kaki'sno koli, vključeni tudi baši primorski in koroški bratje, ki žive že nad eno četrt stolctie življenje brezpravnih sužnjev, / Slovenska osvobodilna fronta in njene terenske boj- jsoda ni spremenjena. Njegove Nato je ambasador omenil, de, žrtve, njegovi neprestani napo je sedem let užival prednost'ri, da si zopet pribore svojo ne- začela druga svetovna vojna in je Češka samo prva, nepotreb- , , ....... J V., i na-, nedolžna žrtev germanskega predstavljanja svojce domovine,odvisnost, si je i^dobU mesto v ^olocha, ki ie nenasiten preva- v Združenih državah m da jc q)lQ8ni borbi proti.silam,.ki ho- ^ant. Cn je "izsilil sudetsko -žr- ne edinice zaslužijo vse naše občudovanje in spoštovanje, ker so znanilke boljše in pravičnejše bodočnosti vseh južnih Slovanov. Kadar se ustaši pod pritiskom svobodoborcev umikajo, odvajajo s seboj vse kmečko in mestno prebivalstvo, ki mora zdaj živeti v šotorih in barakah tev zato, da onesposobi češko v dolini reke Une, okraj Dubi-obrambno moč, da lažje opravi ca. svoj nadaljni roparski pohod po Čete tlačiteljev in ustaši, ki Evropi. Vsi smo priča kako do se bore v dolinah Jadar in Dri- tlantsko poslanico o ^ del 5 točk, ki se s v ^ i jedu človeške družbo- ^ 2® '3. , . 2. Najti dela za vs3 ^ stvariti splošno čiti privilegije svobode. kob] %,1942. fe N A K O P R V N O S 0? StRAN S. nemško in laško okupacijo ki po raznih potih pri J® iz Slovenije in Jugo-50 le nejasen odsev tam-! razmer. Gotovo je le to, odpor tamkajšnih domo-7' gverilcev, četnikov, par-Hakor koli se že ime-različne o r ganizacije aikov, mnogostranski in okupacijskim oblastim sO neprilik. Iz sem in tja drobcev poročil pa tudi povzeti, da obstojajo ^viji tudi osišču naklo-stranke, ki pomagajo P^jskim oblastim. Nekate-rociia se tudi nanašajo na Nkp 1 • ■ v.,, v i KI so se izvrsih ze meseci. ski prefekt za reško provinco, ki uradno zapoveduje porušiti vas Jelen je in ustreliti 20 talcev. Talci, ki so bili ustreljeni, so bili določeni z žrebom. To grozodejstvo je bilo izvršeno za; to, ker so člani nekaterih rodbin v Jelenjem pobegnili v gozdove in se pridružili upornikom. S tem je uradno potrjeno, da Italijani streljajo popolnoma nedolžne talce, katere imajo internirane in katere določi številka žreba. ^'^onsko poročilo, datirano J ^^-GRibra, javlja, da je bilo ° v nekaj tednih ustre-J nad tri tisoč Slovencev in 58 vasi požganih in iiih. Dalje, da je bilo iz-^ Nemčijo 165 tisoč Slo-^ okrog 70 tisoč pa v, Ita-tega odvajajo Slo-^ ^ Vzhodno Evropo. Poro-^udi o novih umorih tal-^donsko poročilo z dne ^ Ptembra naznanja, da je ^^grebu aretiran in po-^.ječo dr. Vladimir Ma-l^^odja Hrvatske seljačke k| ker ni hotel pristati v g. ^&Gje 2 osiščem. Do se-L ^ bil dr Maček samo kon-^ vred je bilo are-L pet drugih voditeljev P*teBlrankc p^^znela poročila prinašajo V okolici Reke in šušaka je bilo letos ustreljenih nad 70 1 oseb in mnogo hiš požganih. Na bivši meji med Kranjsko in Istro je bilo 80 oseb ustreljenih in 6 vasi požganih. V šušaku je bil aretiran obenem s svojim sinom maturantom bivši ban in minister dr. Viktor Ružič. Iz Trsta prihajajo vesti, da prebivalstvo ne veruje več v zniago osišča in da si boljše situirani sloji že iščejo stanovanj v notranjosti Italije za primer, da bi bilo treba bežati. * dan jokanja." Gamulina so o-vadili, na kar je bil aretiran in v zaporu tako strašno pretepen, da je še istega dne umrl. Vse mesto je bilo razburjeno in u-porno. Mladina se je sijajno držala. Naslednji dan so dijaki vseh srednjih šol, kakor na povelje, vsi naenkrat vstali in s kratkim molkom počastili umrlega profesorja. Vsa mladina je enodušno zavrnila zahtevo, da profesorje in laške uradnike pozdravna s fašističnim pozdravom. Gamulinov slučaj je celo na Italijane same slabo vplival, tako da najbrže zaradi tega popuščajo v vprašanju fašističnega pozdrava. Vendar pa Gamu-jinov slučaj ni osamljen. Često Lahi po ulicah žalijo ali napadajo naše ljudi, a vsakogar, ki je zaprt, pretepajo in mučijo. Vse to pa iznova ojačuje upor in povzročajo izgrede. Obrežna straža Italijanska strahovlada v Sloveniji postaja vedno hujša. Po vesteA, ki prihajajo v London, se je 20,000 Slovencev pridružilo četniškim oddelkom generala Draže Mihajloviča, ter da prebivalstvo beži v gore in gozdove Italijani zažigajo cerkve in ru šijo vsepovsod narodne in kulturne spomenike. Po nekih vesteh so Italijani v Kodeljevem pri Ljubljani ustrelili 17 mož in žena, da se s tem maščujejo za uboj dveh italijanskih žan-darjev. Društveni KOLEDAR J, %nogih požigov, ^ki so ^"jani izvršili v sloven-Zdi se, da so bili ^gi večinoma izvršeni iz ker so posamezni člani prizadetih družin med upornike. V Ig^ ter sploh v Ijubljan-' ."^^ici je bilo požganih 168 I gospodarskih poslopij; je ostalo brez strehe. °yem pri Grosupljem je Položaj v Splitu Minister g. Vilder je prejel, iz Splita poročilo, da je bilo v splitski občini 2,000 oseb vrženih v zapor ali interniranih. Koncentracijska taborišča se nahajajo v Divuljah in v Trogiru, a tudi na Liparske otoke ter v Italijo, je bilo poslanih mnogo izgnancev. V začetku italijanskega gospodarstva so bili častniki svobodni, toda ko je začel p v -----r-.,— v- Draža Mihajlovič operacije ve- i kozolcev. , Vjiiijega obsega, so odpeljali veli yelike Lašče, Krvavi Poži m sicer peči, Osred-in Ravniku je ilji "Sanih 70 hiš in gospo-poslopij. V Malem in Lipoglavu je bilo po-j*E4iDt poslopij; v Koreni in : 10 poslopij. Po eno je bilo požganih '^•vrh pri Borovnici, v j Slivnici in Podgorici pri J J Ljubljani, v Osred 3H , ^Uljaku v logaškem , v L^^'^^ebelnem, v Št. Pe-Užemberku, na Pristavi _ na Veliki Dobravi ^ in še v nekaterih dru- ®®ljih. Ti požigi so bili izvrš( aprilu izvršeni v letošnjem '^eV^^.^^^anski informacijski ko število častnikov, posebno višjih činov, v taborišča. Položaj v Splitu se je v toliko poboljšal, da smo vsi složni in da se mladina izvrstno obnaša. Planina Mosor je polna četnikov in beguncev. Vsako noč se sliši streljanje . . . Pogosto prihajajo ranjenci. Pred kratkim je počila bomba ter povzročila smrt treh laških oficirjev. Italijani so vzeli 22 talcev, katerih pa do zdaj še niso ustrelili. Dne 15. aprila je prišel ukaz, da se proslavi obletnica prihoda italijanske vojske v Split. Po proslavi v mestni gimnaziji sq se dijaki med seboj šalili in smejali. Profesor Gamulin jim je dejal: "Danes ni dan smeha, temveč OCTOBER 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M.'— Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dramski zbdr "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Sloven ska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota« — Društvo sv. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. nem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. —- Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. novembra, nedelja. — Slovenski odbor priredi prireditev za Rusko vojno pomoč v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega do ma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avdi toriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 28. novembra, sobota. — Junior League of S. D. Z. — Plesna veselica v avditbriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle-velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 4/ Med ladjami; 7ci opravljajo obrežno stražo, je tudi nekaj ja^ drnic, katerih eno vidimo na gornji sliki. Nad njo pa je letalo obrežne straže. Na Solomonih 't : . ' v \ • Mali oglasi Nad Solomonskem otčoju vihra zdaj posnosno ameriška zastava, ki ji je moral narediti prostor japonski prapor vzhajajočega sonca. DECEMBER izvirno besedilo ki ga je izdal Italijan eSBEBSS^^ s On second thought you ought to make a good son-in-law!" . . NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev.'40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega ^narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota — Društvo "Vipavski raj", št. 312 S. N. P. J. priredi veselico v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in' ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 8. novembra, nedelja. — Društvo "Kras", štev. 8 S. D. Z., proslava 30-letnice, ustanovitve društva v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. novembra, nedelja. — Običajna letna prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze —-ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na )Va-l terloo Rd. j 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Dru štvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Slovenskem društve- 5. decembra, sobota — pruštvo svobodomiselne Slovenke, št. 2, S. D. Z. —. Plesna veselica v avditoriju, Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 6. decembra, nedelja. — Zborovanje Slovenskega kongresa v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 12. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna ve-' selica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Can karjeva Ustanova, Spominska • obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers CFU. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. . 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 20. decembra, nedelja. — Slovenska Sola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor "škrjan-čki" priredi božičnico v Slo-vfenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembra, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slo venskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega na rodtiega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. skega narodnega doma na St. Clair Ave. FEBRUARY 6. februarja, sobota. — Društvo "France Prešeren" štev. 17, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. februarja, nedelja. — Dramsko zbor "Abraševič" — predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. februarja, pobota. — Društvo "Ložka dolina" — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. februarja, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. februarja, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju 'Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih Operatorji velikih strugalnikov Slab-Miller delavci Bench Assemblers Hooker-on Plača iia uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz ameriškega državljanstva; Če ste uposlenl pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL UČENCI za delo v "Machine Shop" 100% VOJNO DELO Plača na uro; poleg "over time" Starost nad 18 letom Zglasite se pri Newburg Machine Engineering Co. 10412 Elk Ave. in vprašajte za Mr. Subadohiik ali Mr. Turk Mali oglasi Zahvala — 1943 — JAIfUARY LIBERTY LIMERICKS "These Bonds;" said a milkman in Rye, "Will win us control of the sky, And I'm happy to know That a tenth of my dough Will help hlaslf the Axis feky-high!'* Skim ten * nt olT your pay rvery wo«k--»for Wur Suvin^H Bonds or lh>n*t l*'rtvo it to the othrr fellow, ThiM Iw V. S.jrrfasury Deparfnu'iit. 1. januarja, petek. — The Maccabees Red Jackets. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. januarja, sobota. — Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St". Clair Ave. 16. januarja, sobota. — Glasbena Matica. — Plesna vese- i lica v avditoriju Slovenskega I narodnega doma na St. Clair I Avenue. 17." januarja, nedelja. — Proslava 30-letnice društva Glas Clevelandskih Delavcev štev. 9. S. D. Z. v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 23. januarja, sobota — Društvo Kristusa Kralja. ■— Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. januarja, nedelja. — l>am-sko društvo "Ivan Cankar", predstava in ples v avditori- , ju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. , 29. .januarja, petek. — Roose-veltov Dance v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 80. januarja, sobota. — St. Vi- I tus Boosters Club —, Plesna I veselica v avditoriju Sloven- Spodaj podpisana se želiva iskreno zahvaliti vsem našim dragim prijateljem in našim hčerkam, ki so nama napravili tako lepo presenečenje (Surprise Party) na 19. septembra, v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd., za 25. letnico najine poroke. še danes ne moreva doumeti kako se je moglo vse to napraviti, kar so storili naši drago o-troci in naši prijatelji za naju ta dan. Niti v sanjah bi si nikdar ne mislila, da je mogoče prirediti tako veliko stv^r, ne da bi le slutila kaj se dela za najinim hrbtom. En četrt stoletja, odkar sva gi prisegla večno zvestobo v cerkvi sv. Marije na Holmes Ave., je mfnilo že 7. maja ter je bilo že takorekoč pozabljen najin srebrni jubilej, pa pride to presenečenje. Povabljena sva bila na zabavo v počast sinu Mr. in Mrs. Kepenc iz Grovewood Ave. Ko prideva pa v Slovenski delavski dom, nama pa pripno šopke in bila sva zopet ženin in nevesta. Dragi prijatelji! Ta dan bo zapisan v najinih srcih kot eden najlepših, vsaj sva videla toliko število zbranih ljudi in bilo je nama prijetno pri srcu pri temu pogledu, vsaj ste bili vsi naši dragi domači prijatelji in znanci. Najlepša hvala vsem, ki ste se trudili s pripravami za to presenečenje kakor tudi vsem za lepa darila, ki jiama bodo o-stala v trajen prijeten spomin na vas in na ta dan. V enakih slučajih pa se bova drage volje tudi midva odzvala in povrnila kar bo v najinih močeh. Mr. in Mrs. Joseph Dermasa 18520 Chapman Ave. Zimske hruške zelo okusne, se proda po zmerni ceni. Dobijo se pri JOS. TISO-VEC, Dayton Rd., Madison, O. Opremljeno sobo , s6 odda v najem enemu fantu. Vpraša se na 387 E. 165 St., ali pa pokličite KEn. 7278. Vnajem se odda odraslim osebam tri sobe; kopalnica in klet. Vpraša se na 1Ž67 E. 58 St. Naprodaj je groeerija in mesnica, ki ima $1,400 tedenskega prometa v gotovini. — V obratu je 25 let. Nima nikakršnega tekmeca. — Nizka najemnina. — Vpraša se na 9850 Lorain Ave. V najem se odda 3 opremljene sobe. — Vpraša se na 1246 Addison Rd. 2 sobi se odda v najem; vse udobnosti. Za naslov se poizve v uradu tega lista. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd Si. Se 'priporočamo za izdelavo vseh' vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah. Peč naprodaj Dobro ohranjena peč na premog za gretje, se proda. Zglasi-te se ^la 6317 St. Clair Ave., zgoraj, vrata št. 3, med 7. in 9 uro zvečer. IMAMO NAJNOVEJŠE SLOVENSKE IN HRVATSKE PLOŠČE C-402—V zelenem gozdu, valček C-403—Pa na križ, pri en hiš, Vocal M-574—Ti plaviš zoro zlapno Vocal M-571—Kje so moje rožice Vocal SMERDA'S 5800 BROADWAY V zalogi imamo tudi mnogo drugih ploNČ nu izbero OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" STRAN 4. ENAKOPRAVNO ST 12. oktobrSt X I % SLIKE IZ REVOLUCIJE Poslovenil Anton Melik Ruski spisal M. Ai-cibašev X i "Hodite v koraku, gospoda, v koraku!" je prigovarjal vso pot z bolestnim tonom v glasu eden izmed nesočih študentov,, kateremu je rob rakve vedno zbijal čepico z glave in ga rezal v ramo. Prst je hreščeče plosknila na pokrov rakve, in padala spočetka rezko in ovtlo-zveneče, a potem mehko in prijetno na črno-rumeno brozgo. Nametali so majhen holmec, ki pa %e je takoj zopet razlezel. Študentje in kursistke (Kur-sistke 'se imenujejo ruske slušatelj ice univerz.) so stali molče ob grobu, njih črne postave so se čudno odražale od belega, puščobnega mesta; nihče še ni hotel oditi. "Larionov, govor . . . daj, govori!" so suvali drug drugega. Larionovu samemu se je poznalo po potnem, od napora zardelem obrazu, da bi mu bilo nerodno oditi odtod tako navadno, kakor je odhajal od vsakega druzega opravljenega posla. "Ne . . .kaj pa . . je zmignil z rameni Larionov. Mladosten, čeden študent, z vzhičenim in neumnini obrazom, je stopil za korak naprej, zavihtel čepico nad svojo kodrasto glavo in zaklical s trepetajočim glasom, zroč v daljo nad križi in spomeniki: "Zastonj se ne daje ničesar , . usoda zahteva žrtev v odkup!" In čez in čez zardel, je umolknil slovesno in skromno. Postalo je ozpet tiho in prazno vkljub precejšnji množici ljudij. Vrane so letale tam nejcje nizko nad talim, mokrim snegom. Bilo je neznosno žalostno. "Ah, kaj . . . dojdive . . ." je rekla Dora Lizi. Liza se je ozrla na grob z močno objokanimi, sivimi očmi, v katerih je bila bolest in nekak izgubljen izraz, in odgovorila z nizkim, lepo-šepetajočim glasom : "Pojdive ..." Vrane so zopet letele nad križi in ena je zakrakala: "Krr! . . ." Takoj za samotnimi vrati pokopališča sta sedli Dora in Liza v konjski tramvaj in se vozili dolgo po brezkončni, široki in vendar t6mni ulici, mimo neizmerno jednoličnih, kakor jedna sama stena se vrstečih hiš. Med-potoma so vsi možki na tramvaju motrili lepo, polno Lizo, a ona tega, kakor vselej, ni za pazila. Toda Dora je videla to in se je srdila, sama ni prav vedela zakaj, dasi je skrivala pred samo seboj to razdražnost. Ko sta izstopili s tramvaja in se namerili po ulici proti Dorine-mu stanovanju, je ta vzdihnila in rekla: •"Tako smo ga torej pokopali . . in je pristavila, zmig-nivši z rameni, kakor od mraza: — "Kako je vse to jednostav-no ... strašno jednostavno!" Debele solze so vzpolzele zopet Lizi čez lice. "Ubogi, ubogi Paša!" je rekla tiho. "Kako, ali greš gor?" je vprašala Dora pred mračno vežo, podobno kleti. "Ne vem, zares ... no, grem." je odgovorila Liza kakor v zavesti krivde in vzdihnila. Šli sta skozi vežo in nato dalje počasno čez majhno dvorišče, podobno pomrznjeni jami za pomije in smeti, in po stopnicah, kjer je grdo smrdelo po pomijah in mačkih, v četrto nadstropje. Majhni, kratki držaji ob stopnicah so se svetlikali in se premenjavali s strani na stran z brezkončno utrujajoče jednoličnostjo. Dori je kot navadno silno bilo srce in ji kri "Prinesite!" Ikakor val dvigala pekoča bo- Debela, umazana malome-jlest za Pašo in potem zopet to-ščanka, ki je sovražila kursistke j po čuvstvo raztresenosti in ne-zato, ker« so živele boljše živi je- odločnosti. Popolnoma nera-nje, kakor ona, a ona jih je mo- zumljivo in čudno se jej je zde-rala za petnajst rubljev trpeti lo, da Paše že ni več, in da ga v svojem stanovanju, je z neprijaznim obrazom prinesla umazan, zelenkast samovar. "Kruha treba?" je vprašala nikoli več ne bo, a v njenem življenju da ostane vse, kakor preje. Zdelo se ji je, kakor da so iz njenega življenja odnesli ču- z nejevoljo in preziranjem ma^ dovito luč in da je postalo zdaj lomeščanka, a se. ni ozrla na v njem temno in pusto in praz- tolkla v potnih sencih. V tesni, temni prednji sobi, kjer je vladal še hujši duh—po pečeni čebuli in mokrih cunjah—sta odložili halji in stopili v Dorino sobo ena za drugo. To je bila majhna, poltemna soba z revnim in skromnim pohištvom. Po vlažnosti po stenah in po ostrem duhu po puščobi in hladu se je dalo soditi, da sem noter pač nikdar ne posije solnce. Soba je bila tako mračna in temna, da se je zdelo čudno, da v njej prebiva tako mlado in nežno bitje. Liza je sedla na ozko posteljo in lično poravnala sivo krilo nad polnimi, okroglimi koleni; a Dora se je mehanski ustavila pri mizi in pričela strmeti, ne da bi videla kaj, na motno, belo-sivo okno, v katero so strmele z druge strani vrste ravno tankih motnih, brezizraznih oken. Te tri dni sta bili obedve tako razburjeni in preobloženi s poslom, toliko je bilo okrog njih neveselih in skrbi polnih razgovorov, tekanja, truda in sestankov, toliko se je pelo okrog njih, kadilo, se prižigalo luči sredi belega dne, toliko jokalo, — da jima je bila zdaj nekako čudno in celo neprijetno, da je znova vse tako tiho, da je treba mirno jesti, obedovati, spati, študirati, ali opravljati kako drugo navadno, vsakdanje delo. V t)beh je bilo neko nervozno, otožno čuvstvo. "Pojutrišnjem je anatomija..." je počasi in otožno spregovorila Liza, a je mislila o nečem drugem. Dora je molčala. "Kmalu bodo izpiti pri kraju . . je spregovorila zopet Liza, in videlo se je, da hoče samo udušiti svojo lastno neznosno žalost. Jaz sem včeraj prejela pismo od doma . . ." je nadaljevala. "Res?" je mehansko vprašala Dora. "Da . . . Mama piše, da je pri njih sedaj pomlad v najlepšem razmahu . . . Toplo da je in dnevi lepi." Liza je vzdihnila in obmolknila. Hotelo se ji je, da bi povedala, da jo vleče domov, na zeleno travo, na toplo, k prostemu, tihemu, pokojnemu življenju, da se je vsega naveličala tu. A nekak strah pred Doro, pred samo seboj, ji ni pustil, da bi izgovorila to. "To je malodušje . . je pomislila, "—slabost . . .treba se je boriti..." Dora je molčala še vedno. "Včeraj so študentje prijavili Vjaznikovu protest proti ne sramnemu postopanju . . ." je nadaljevala Liza monotono, zateglim glasom. "No?" se je odzvala Dora. "No, ničesar drugega . . ." Dora je nenadoma stopila njej, stisnila pesti in rekla pridušenim, napetim glasom: "Ah, Liza, Lizočka! . . . Dolgočasno, pusto je ... To vse ni tisto ... ni tisto . . ." Liza je takoj začutila solze v očeh, in postalo jej je brezkončni žal Dore. In kakor da je v tem sočutju ravno to, česar jej je bilo treba, je v trenutku pozabila nase. Polastilo se je je neko močno, materinsko čuvstvo, ko je objela Doro čez tenki pas % obema polnima, mehkima rokama in jo potegnila k sebi. "Ah, nič hudega . . . Doroč-ka . . . draga moja . . ." je rekla, poljubljajoč jo na lase in lica. "Ali naj prinesem samovar?" je hripavo in čmerikavo vprašala izza vrat gospodinja. Dora se je zdrznila. Liza je odgovorila v poslovnem tonu: nobeno. "Ne!" Dora. je odgovorila naglo Obema, Lizi in Dori, je bilo tesno pred njo, in obe ste se je bali, dasi tega^ sami sebi nista priznali. Obe je napolnjevala's strahom in bolestjo ta brezmi-selna, hladna zloba tujega Človeka, kateremu nista bili kos, s katerim se nista znali boriti. V njeni prisotnosti jima je bilo težko in mučno, in vselej, kadar sta jo srečali na koridoru, sta se trudili, da se zmuza-ta neopaženo mimo. To je bilo obema nerazumljivo in ponižujoče, in nekaj tujega njunima mladima, deviškima dušama, ki sta hrepeneli nezavestno le po ljubezni, nežnosti in občni prijaznosti. Gospodinja je osorno in z očitno željo po prepiru ogledovala sobo, srdito zgrabila umivalnico, v kateri je bilo še malo umazane vode in jo s suvajočimi kretnjami odnesla ven, godr-njaje nekaj medpotoma, in za-loputnivši z vrati. Liza in Dora sta dolgo sedeli molče. V tihi duši Lizini se je no. Dora je tiho hodila po sobi, pripravila čaj in zopet utihnila, napeto premišljevaje o nečem lastnem, Lizi nepoznanem. Samovar je šumel otožno s plahim, nizkim glasom. Liza je zopet zajokala tiho in neopaženo. Čez eno uro sta prišla študenta—Larionov in Andrejev, in debeli, kratkovidni Larionov je takoj pričel govoriti o Paši Afanazjevu. "Po mojem je bil to /ovsem poseben, čuden človek," je govoril z žalostno vzhičenim glasom, zroč na vse iznad ščipal-nika. "V njem je bila neka posebna, ogromna sila ... in kar ne da se verjeti, da je mogla tako lahko umreti ... In kar je glavno, — v njem je bila moč, učinkovati na druge . . . Meni se vse tako zdi, da mora sedaj naše delo samo od sebe prenehati . . ." "Nebo prenehalo!" je zmajal z glavo Andrejev. "No, da "Pravzaprav je bil pa Alfa-nazjev slab praktik." (Daije prihodnjič) v blag spomin ob četrti obletnici, kar je umrla naša ljubljena soproga in mati PAULINA BRUNDIC Zatisnila je svoje bči dne 12. oktobra, 1938. Umrla si, naša ljubljena soproga in mama. Odnesli šo Te tja na bo^jo njivo, a v-. hiši je ostala praznota in Salost. Spominjali se Te bomo vedno z'ljubeznijo in hvaležnostjo, dokler se enkrat ne snidemo na kraju večnega miru in hla&enstva. Spavaj mirno — Snivaj sladko! Žalujoči ostali: Stanley, soprog Fr&nk, sin Pauline, poročena Krall, hči Mary Zehner, sestra V Clevelandu, Ohio, dne 12. oktobra, 1942. ) i V BLAG SPOMIN ob sedmi obletnici kar je umrl nas ljubljeni, nikdar pozabljeni soprqg in oče JOHN BRANISEl Zatisnil je svoje blage oči dne 11. oktobra, 1935. Sedem dolgih let žalosti je minulo, , odkar so Te odnesli iz hiše in položili v hladni grob^ V naših srcih je bolest in v naših očeh grenke solze, vsaj smo Te tako ljubili. Tolaži nas zavest, da pridemo za Teboj tja, kjer ni tuge, tja, kjer vlada večni mii" • Žalujoča soproga Ana in sin John Cleveland, Ohio, dne 12. oktobra, 1942. in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom i" prijateljem, da je kruta smrt nenadno iztrgala iz nase srede ter da je ^8 vedno zatisnil svoje blage oči naš ljubljeni soprog, dragi oče in brat nton Žele Umrl je dne 9. septembra za poškodbami, ki jih je dobil pri delu sicer pol ure potem, ko je padel iz visočine čez 30 čevljev. Pogreb se je vršil dne 12. septembra iz Joseph Žele in sino*' pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ter od tam na pokopališče C»^' vary, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen v Sla vini na Notranjskem, 13. junija, 18?^ leta. V Ameriko je prišel leta 1903. Srčno zahvalo naj sprejmejo sosede, ki so nam bile v prvo pomoč * tej nepričakovani nesreči in sicer: Mrs. Golinar, Mrs. Marocco, Mrs. tar, Mrs. Laurich, Mrs. Tomsic, Mrs. Fink, Mrs. Potočnik, Mrs. Skerjan^ Mrs. Bregar, Mrs. Kover in vsem ostalim. Dalje najlepša hvala vsem, ki so položili tako krasne vence h krs^' dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokojniku nam je v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Joseph Zele, st.. M*"-in Mrs. John Doljack in družina, Mrs. Mary Zele in Mr. Frank Zele družina, Mr. in Mrs. Ciril Rant, iz Detroita, Mich., Mr. in Mrs. FraO^ S ker jane, Mr. in Mrs. Louis Zele, Mr. in Mrs. Frank Mesojedec, Mr. ij* Mrs. Joseph Rupnik, Mr. in Mrs. Norman Hirter, Mr. in Mrs. Carl moz, Mr. in Mrs. Leonard Girod, Mr. Louis Rupnick, Mr. in Mrs. Sutto" Girod, Mr. in Mrs. Rudolph Doljack, Mr. in Mrs. Joseph Zele, ml., Mr. Mrs. Joseph Doljack, Mr. in Mrs. Charles Zele, Mr. in Mrs. Michael Zel^j Mr. in Mrs. H. G. MacMachen, Mr. in Mrs. John Stark, Mr. in Mrs. P*^ Cesnik, Mr. in Mrs. James Rottar, Mr. in Mrs. Anton Možina in družina, in Mrs. Steve Trebec Sr., Mr. in Mrs. Frank Straus, Mrs. Hribal^ Mr. Mrs. John Zizka, Mr. in Mrs. George Bole, Mr. in Mrs. John Sore, Mr. Mrs. Zavrl, Mr. in Mrs. Jim Yanchar, Mr. in Mrs. Jack Strekal, Mr. in Anton Laurich, Mr. in Mrs. Rudolph Tomsic, Mr. in Mrs. John Barry, in Mrs. Steve Skrobot in družina, Mr. in Mrs. Louis Cichanski, Mr. in M'*" Frank Kosic, Mr. in Mrs. Dick Kower, Miss Winifred Zeis, Mr. Josep** Zeitz, Mr J. G. Kuncic, Mr. in Mrs. Sam La Porto, Sosedje iz Arbor A^^" nue, Društvo Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, Direktorij S. D. Doma Recher Ave., Brother Painters from Ohio Spray Co., Employees of OH'" Spray Painting Co., Ohio Spray Painting Co. A. F. of L., Chase Br®*' Union, Chasč Brass Shipping Dept., Employees of Dept. 101, Addres*®' graph Multigraph Co., 8 B Home Room 201 Euclid Central High SchoO» Wolverine Lodge 677 S.N.P.J. Detroit, Mich., Barracks 5, 91st Hospital, Fort Knox. Dalje se želimo zahvaliti vsem onim, ki so darovali za sv. maše in ^ v druge namene. Žal nam je, da ne moremo navesti vseh imen radi velik^ ga števila prijateljev, ki so darovali v te namene. Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo spremsCvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so ga sprejmili na njeg^^* zadnji zemeljski poti na mirodvor. Zahvalo izrekamo tudi vsem prija*^ Ijem, ki so izrazili svoje sožalje pismeno ali telegrafičnim potom. Zahvalo naj sprejme župan mesta Euclida, Kenneth J. Sims in odbor za poslano pismeno sožalje in uradno poslovitev od pokojnika ° mrtvaškemu odru. Srčno hvalo izrekamo Mr. James Rottarju za ganU'* poslovilen govor ob odprti krsti. Hvala tudi sobratom-društvenikom, članom direktorija Slov. drust^® nega doma na Recher Ave., članom unije za spremstvo ob krsti, kak®' tudi nečakom, ki so nosili pokojnika k večnemu počitku. Zahvalo naj sprejme Mr. Ivančič, tajnik društva, za poslovilen go^"' ob odprtem grobu. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi ža vzorno urejal pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Ljubljeni soprog, oče in bf®*^ Odšel si tako nenadno od nas, ki smo Te vsi takq ljubili! Sedaj počiva* ameriški zemlji, kateri si bil vedno zvest jržavljan. Spominjali se bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo utripala. Žalujoči ostali: / Ana, soproga Victor, Edward, Fred, Ernest, sinovi Dorothy, poročena Hribal in Mary Ann, hčeri Joseph Zele, brat Johanna Doljack, sestra Joseph Hribal, zet Anna Zele ] Mary Zele [-sinahe Bertha Zele J Harriet, Loretta in Joseph, vnuki V stari domovini pa zapušča brata Janeza in mnogo sorodnikov. V Euclidu, Ohio, dne 12. oktobra, 1942.