Januš Golec: Kuhane irhaste hlače. Berači po božjih potih so poglavje zase. Večje in znamenitejše slovenske romoraske cerkve brez beraških skupin si niti predstavljati ne moremo. Smelo trdim, da se no natepe nikjer toliko slovenskih ter hrvaških beračev kakor ob slovitem romanju na Sv. Gorc pri Št. Petru ob Mali Gospojniei. Romanje traja takrat na Gorah deset dni. Glavne ljudske množice se poklonijo gorski Materi prve tri dni ikrog Malega Šmarna. Ob malomašnem romanju je Gora od vznožja do vrha od vseh dohodnih strani prepletena s celimi rožnimi venci najbolj kričavih prosjakov, od ikaterih ima že vsak svoje stalno mesto, odkar je nasledil kakega pred njim umrlega sobrata. Za Malo niašo odmevajo Gore od beraškega fcrika, iki je tolLkokrat prava nadloga za resne romarje, a se ne da odpraviti, ker obstoja in sc trdovratno drži od pamtiveka. Najbolj kričavi berači z resnimi ranami, pohabljenji ter hibami so razvrščeni po gotovih, podedovanih in po bogznaj Itolilcoletni navadi določerrih mestih od velikc ter košate lipe do gor6kega svetišča. V tem delu beraškc procesijc je videti skozi leta ter leta vedno iste stare znance, dokler katerega ne izvrsti neizprosna smrt. Posebno ob lcpem vremenu in tudi sicer na Malo Gospojnico obišče gorsko cenkev nad desettisoč romarjev. Od takega mogočnega obiska odpade tudi na berače marsikaj v cvenku tcr v jestvinah. Svetogorski berač je na delu s kričanjem, prosjačenjem, razkladanjem bo- lezni in naravnost z gotovimi zahtevanai od zore do trdega naraka. Saj &e tudi zmuči reva malharska, če skuša nase obrniti usmiljenje romarjev iz polnLh prs in to le z malimi presledki, toliko ur. Na noč je vsaik berač izikričan do gladu in do res potrebnega spanja za nadaljni dan. Na noč, 'ko se romarji porazgubijo z gore, ali si poiščejo svoje prenočevalne kote po cerikvi ali kod drugod, se pokaže, da tudi številni svetogorski prosjaki niso čreda brez pastirja. Po že med dnevom od osebe do osebe danem navodilu se zbirajo do malega vsi na klopeh ene krčme, katerih je na Gorah več na mali ravnici krog starodavne lipe. Niso tamkaj gostilne v pravem pomenu besede, ampak le lesene bajte s številnimi kloptni ter odprtimi ognjišči za pdko ter kuho. Svetogorski berač, ki je vpil nad romarji celi dan, se ne privleče zvečer h krčmarju praznega žepa. Trideset in še več malharjev nekaj pospravi v izkričani želodec in si privošči tudi kar po štefaniJa dobrega vina. Plačilo za jed in pijačo oskrbi fcolovodja beračev, ki se je dokopal do tega mesta po bogznaj kaki volilni pravici. Večcrja svetogorskih beračev je obilna, plačana v gotovini in posebno konečna odhodnica je pravcata gostija s popivanjem i.n tolikokrat s pretepom, v katerem imajo občutno besedo berglje, palice, lesene noge in razna druga bera&ka iv.pvtlja ter orodje. Pri ikrčmai-jih na Gorah jč organizacija beračev v čislih kot gotova plačnica. Beraški vodja ima gotove predpravice pri gostilničarjih, >ker je od njegove besede odvisno, ikje bo večerja in pri kom odhodnica. Dolgopeti ter enoroki Luka z Dravskega polja je bil dokaj let glavni vižar vseh svetogorskih malharjev. V dneh krog Malega Šmarna je živel kakorkak baron ter se je ob tej priliki odebelil za druga bolj suha ter siromašna romanja. Luka je bil najboljši znanec na Gorah pri vseh, ki so imeli kaj za na prodaj. Kramarji ter gostilničarji so se ga naravnost bali radi zlobnega jezika, s katerim je znal pokvariti onemu, kateri se mu je zameril, celi »kšeft«. Najhujše orožje beračevo je jezik, ki je ravno pri tem sloju siromakov večkrat prikrojen na lažnivo, obrekljivo in zlobno plat. Enoroki Luka z Dravskega polja je naznanil krčmarici Vrhunki koj pri lipi, da. bo pri njej večerja beračev pred glavnim romarskim shodom. Ob napovedanem času so zasedli berači klopi pri Vrhunčevi teti in čakali, da bo dal Luka znamenje za pričetek večerje. Na prostom ognjišču v vclikem kotlu je fafljala ob svitlem ognju običajna svinjska kisla juha. Ta jed se da prip: viti v velikem, je izdatna in čim več se je kuha, tem okusnejša je. Luka ni pustil prižgati svetilke, videli so dovolj od svita plamenov na ognjišču. Iz mogočnega kotla sta usipali pripravljeno juho dve močni žensiki v velike sklede, iz katerih so zajemali berači po šest iz ene z žlicami in meso pa z vilicami. Kisla juha je bila razdeljena v skledah po posamezjnih mizah. Odmolili so, žlice &o zarožljale in se pričele potapljati v juho. Ko se posrebali mastno, okusno ter tečno župo, so vzeli v roke drugo jedilno oox>dje — vilice. Luka je zasadil kot prvi pri mizi na sredini ostre vilice v največji falad kuhane &vinjine. Čeravno mu je nekaj od» ščipnilo desnico, je bil v levi tem bolj močan ter izurjen. Trikrat je moral šfcokniti v meso, predno se je oprijelo vilic in ga je skušal izvleči iz sklede proti sebi. Vlekel in natezal je, velifci kos se ni hotel prav odloeiti. Komaj ga je dvignil kvišku, že mu je capnil z vilic nazaj v skledo. Težavno ribarenje svinjine po sicer globoki sikledi se mu je zdelo vendar le čudno. Lotil se je drugič napikavanja in potegnil posodo z mesom bliže. Drugič je izvlekel kos, ki je bil tenak, širok, težak ter gubast. Stresel je z njega kaplje juhe, ga obliznil, vgriznil vanj in ga pognal z glasnim čofotom nazaj v skled-o z resno pripombo: »Da ima svinjče debelo ter večkrat zategnjeno kožo, rad verjamem. Knofov še nisem doslej nikčlar obiral s svinjskega mesa!« Luka se je pa kar hitro pomiril, prepoznal položaj, zapovedal mir in nadaIjevanje večerje. Iz svoje skledc je za ostale nevidn<3 vzel cnnja«to usnje, ga ožel ter vtaknil v žep s pripom^O! »Vi-hunka bo pomnila, >"edaj je kuhala svetogorskim beračem za ve?«J'JQ. v kiiSli juhi mesto mesa stare — irhaste hlače!« Malbarji so takrat pri Vrhunki samo večerjali, pili drugod in že to dejstvo je bila presneto opa?na napoved beraškcga maščevanja. Taisto leto so zagrnile svetogorski hrib nepregledne ljudske innožice na praznik Male Gospojnice. Po končanem poznem sv. opravilu &o se začeli romarji spuščati navzdol po hribu v tesno strnjeni, nepretrgani procesiji, ki se je pomikala komaj korakoma mimo kričavih beračev. Od ccrkve do lipe &o bili razvrščeni najbolj glasni malharji. Niso molili, ne prosili, moleli so roinarjcm pod nos in pred oči ostanke starih irhastih hlač, katere jim je skuhala snoči Vrhunka na kisli juhi kot večerjo za drag denai". Ljudjc so postajali v celLh gručah pri tim in onem kričaču ter poslušali z odkritim zgražanjem natančno razlagoiz beraških ust, kako je bilo pri Vrhunčevi teti s staro irhovino na kisli župi. Ko bi bil vpil o kuhanih irhastib hlačah samo en berač, bi sc ne zmenil zanj r.iti eden romar. Kcr je pa kazalo kosc usnja z gumbi toliko in toliko beračev od cerkve do lipe, je morala biti v nebo kričeča zadeva že istina, ki se je mai šeevala prebridko nad nedolžno Vrhunko. Niti eden romar se ni oglasil pri njoj ne na jed in ne na p:jačo. Pripravila je za stotine ljudi; prodala ni ničesar in še zadovoljna je lahko bila, da ji razljutene množice niso razmctale lesene bajte in podrle ognjišča. Svetogorski romarji si niso zapomnili beraške večerje s ikuhanimi irhastimi hlačami samo za en shod. Dobra ženska je morala dati poprej cvetočo krčmo v najem, da so pozabili romarji na ikuhane irhastc hlače in se pričeli zopet pri najemniku oglašati na okrep čilo. Ob koncu beraške storije bo čitatelje gotovo zanimalo, ikako za pet ran Križanega je zašla stara irhovina v Idslo juho? Vrhunka je bila resnično razrezala stare in razklopotane irhaste hlače, pa ne mesto mesa, ampak za cape. Usnjata cunja je bolj trpežna nego platnena ter tudi manj peče v roko, če primeš z njeno pomočjo težki železni lonec, ga obrneš in prestaviš. Radi pomanjkanja prostora in priročnosti so vis.ele iz hlač prirezane irhaste cunje na žici nad ognjiščem. Na večer v temi in naglici je posmeknila ena od strežajk, ikuharic ali pomivalk nehote eno od cunj z žice v vrelo juho, ikjer je utonila, se ikuhala in zašla po nezgodi med večerjo beračev. Beračem na Svetiti Gorah strežejo gotovo še danes ikrčmarji z najboljšim mesom in ne š kuhanimi irhastimi hlačami, iker prosjaška maščevalnost je nepreračunljiva! ¦ - ¦-