VESTNIK
SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO LRS
LETNIK I. 1962
VABILO K SODELOVANJU
Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke iz področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela.
Objavljeni prispevki se bodo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov:
Anka Polak, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV.
VSEBINA:
Poročilo o delu centrov za socialno delo v LR Sloveniji.......................1
Poročilo o kadrih v socialnih Uužbah .	.	.......	15
Priporočila glede problematike splavov v LR Sloveniji .......	27
40.	seja Sveta za socialno varstvo LRS, dr. V. L.............................28
41.	seja Sveta za socialno varst o LRS, dr V. L..............................32
Mlikota Ivo: Iskustva o ndu u disciplinskom centru za
mušku i mladir.u u Splitu 1S61 - 1C62. godine....................35
VESTI:
Iz Višje šole za socialne delavce ............................................45
Iz Druš va socialnih delavcev	..........................................49
Mednarodno posvetovanje
VESTNIK
SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO LRS
Letnik I, štev. 5
POROČILO O DELU CENTROV ZA SOCIALNO DELO
V LR SLOVENIJI
Uvod
Rasvoj delavske samouprave v gospodarstvu, družbene samouprave v javnih službah ter komunalnega sistema na splošno ■ so ustvarili družbene in ekonomske pogoje, ki omogočajo državljanom, da sami neposredno odločajo pri reševanju vsakdanjih vprašanj delovnega človeka To nalaga organom, ki to družbeno problema -tiko proučujejo i« rešujejo, nove, širše naloge, katerih pravilna izvajanje zahteva organiziranj® strokovnih služb na vseh področjih družbenega življenja, vključno na področju socialnega varstva.
V LR Sloveniji smo pričflfli z organizacijo strokovnih socialnih služb - centrov za socialno delo v letu 1961; po enoletnem delovanju centrov je potrebno, da Svet za socialno varstvo LRS ugotovi njihov dosedanji razvoj, delo in izkušnje ter da ljudskim odborom in organom centrov ustrezna priporočila o njihovem nadaljnjem razvoju in dalu.
I.
Vloga, pomen in razvoj centrov za socialno delo
«• Poglabljanje skrbi za človeka v zadovoljevanju njegovih pravic je ustvarilo potrebo po vse bolj razvitem ter strokovnem socialnem delu na vseh področjih družbenega življenja. V LR Sloveniji se je vprašanje organizacije socialnega dela in raznih socialnih služb reševalo v sklopu kompleksnega razvoja raznih družbenih služb v razvitejših komunah Organi socialnega varstva pri občinskih ljudskihod-
borih, so se tam, kje? so obstojali pogoji, že nekaj let prizadevali, da bi tazna socialna vprašanja reševali kompleksno in dovolj strokovno tudi na preventivnem področju. Zato pri nas ni obstojala tako akutna potreba po čimprejšnjem ustanavljanju samostojnih strokovnih socialnih služb še posebno, dokler se za njihov uspešen razvoj niso izboljšali tudi kadrovski in materialni pogoji. Šele, ko se je socialno delo na splošno razvilo do take stopnje, da bi ga bilo tako po organizaciji kot po značaju dela škodljivo utesnjevati v upravne službe ljudskih odborov,,, je Svet za socialno varstvo LRS (30- seja Sveta za socialno varstvo LRS z dne 10.2 1961)na podlagi zveznega priporočila o ustanavljanju centrov za socialno delo kot samo -stojnih strokovnih služb za socialno delo (Ur L FLRJ- št. 11/61) - ljudskim odborom priporočil ustanavljanje centrov za socialno ddo, kot samostojnih strokovnih služb za socialno varstvo, z organi družbene samouprave in socialnimi delavci.kot temeljnim strokovnim kadrom. Priporočilo po pospešenem ustanavljanju centrov je Svet za socialno varstvo LRS utemeljil tudi na nujni potrebi po neposrednem vra ■ ščanju preventivnega in individualnega socialnega dela v družbeni mehanizem ko mane in s tem po razvijanju širokega, konkretnega ter sistematičnega sodelovanja z raznimi organi, institucijami in ustanovami v komuni ter v stanovanjskih skupnostih, Tega namreč upravni organi po reorganizaciji občinske uprave, zlasti po izvršeni združitvi, družbenih služb v organizacijsko celoto, kakor tudi zaradi samega značaja upravnega dela - niso bili v stanju izvrševati, kakor tudi ne dvigniti stro kovnega nivoja socialnega dela na ustrezno višino. Mimo tega reševanje širših in ožjih nalog socialnega varstva zaradi, neposredne in strokovne pomoči posameznikom ter posameznim kategorijam oseb, ki so potrebne socialnega varstva - ne sme biti administrativno upravnega značaja niti ne v primerih čisto adm r ni. st ra ri vne ga izdajanja upravnih aktov. Sistematično in strokovno socialno delo se prav zato lahko uspešno razvija le z organiziranim in načrtnim sodelovanjem vseh družbenih tak torjev in s pomočjo strokovnih socialnih služb, ki na podlagi znanstvenih dognanj nakazujejo in pomagajo reševati konkretne naloge in probleme.
Osnovne naloge centrov za socialno delo naj bi bile v smislu zveznega priporoči -la analiziranje socialnih vprašanj v komuni, odkrivanje njihovih vzrokov ter predlaganje ukrepov za njihovo r«eevafi\je in odpravo. Nadalje naj bi centri za socialna delo sodelovali z ustreznimi činitelji pri pripravljanju programov za razvoj social nega varstva in dvig družbenega standarda v komuni. Postopoma naj bi centri prev zeli tudi vse strokovne zadeve s področja socialnega varstva, ki jih sicer opravlja jo po veljavnih zakonskih in drugih predpisih upravni organi občinskih ljudskih od borov..
Kot osnovo za razpravo o pomenu in razvoju centrov za socialno ddo v LR Sloveniji priporočamo v primesjavo.tudi material in priporočila seje Sveta za socialno varstvo LRS (z dne 10,2,1961), kakor tudi zvezno priporočila o ustanavljanju cen trov za socialno delo na področju FLRJ (z dne 24 2 1961.)
Prvi zavod za socialno ddo je bil ustanovljen 1„ januarja 1961 pri občinskem ljud skem odboru Maribor Center, nato pa so bili v letu 1962 ustanovljeni še centri za socialno delo pri občinskih ljudskih odborih Celje, Nova Gorica, Ljubljana-Beži -grad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste, Ljubljana Šiška, Novo mesto in Trbovlje.
V letu 1962 bodo predvidoma ustanovljeni še centri za socialno ddo pri občinskih ljudskih odborih Ajdovščina, Koper (za občine Koper, Izola, Piran), Jesenice, Kranj in Ptuj.
V	letu 1963 pa imajo v načrtu organizirati centre za socialno delo občinski ljud -ski odbori Slovenske Konjicea Šmasje pri Jelšah, Šoštanj, Žalec, Idrija, Tolmin, Ljubljana-Vič, Maribor Tabor, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota.
V	letu 1964 bodo predvidoma ustanovljeni centri za socialno delo pri občinskih ljudskih odborih Škofja Loka in Videm Krško.
Ustanovljenih je torej skupno 9 centrov za socialno delo
v letu	1962 je še predvidena ustanovitev	5	centrov za socialno delo
v letu	1963 je predvidena ustanovitev	14	centrov za socialno delo
v letu	1964 je predvidena ustanovitev	2	centrov za socialno delo
do sedaj nima pogojev za ustanovitev	centrov 36	občinskih ljudskih odborov.
.*
Nobenega centra za socialno delo še ni na področjih okrajev Koper, Kranj in Murska Sobota.
S pripravami za ustanovitev centrov za socialno delo so pričeli zainteresirani ljudski odbori že 2 • 3 leta prej, predvsem s prepričevanjem odgovornih faktorjev in dokazovanjem potrebe po posebnih strokovnih socialnih službah. Večina organov socialnega varstva je imelo ge preje ustanovljene posebne komisije strokovnja -kov (socialni delavec, pedagog, psiholog, psihiater), ki so strokovno obravnavale najtežje socialne primere, Take oblike obdelave posameznih socialnih problemov so bile pravzaprav začetki strokovnega socialnega dela,, ki so se kasneje ob prizadevanju družbenih organov, zlasti svetov za varstvo družine, razvili v samostojne strokovne službe Ta proces se je vršil vzporedno s splošnimi ukrepi ob decen tralizadji družbenega sistema in potrebami po odvojitvi strokovnih zadev od uprav nih organov ljudskih odborov
Ker ni bilo predpisa, ki bi reguliral status oziroma vprašanja organizacije in nalog centrov za socialno delo, so ljudski odbori ustanavljali centre na osnovi raznih predpisov, predvsem na osnovi zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur L LRS, 19-88/52), zakona o socialnih zavodih (Ur, 1. LRS, št 26/54) in temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. L FLRJ, št 51/53). Ker so bila že prej v re puhliškem merilu razčiščena stališča o vlogi, statusu in profilu teh strokovnih služb, pri ustanavljanju ni prišlo do bistvenih razlik tudi glede orientacije in vsebine dela centrov za socialno delo, Vsi do sedaj ustanovljeni centri so finančno samostojni zavodi in imajo lastne družbene organe. Ker smo v LR Sloveniji pri organizaciji centrov izkoristili tudi večletne izkušnje drugih republik, pri nas nismo ustanavljali kom briti ranih socialncr zdravstvenih centrov in tudi ne nesamostojnih strokovnih služb upravnega značaja. S spremembo predpisov o organih javne uprave bo treba nujno s posebnimi predpisi regulirati status ter poslovanje te vrste javnih strokovnih zavodov.
V odnosu delovanja centrov do upravnih organov socialnega varstva pri občinskih ljudskih odborih sta značilni v glavnem dve tendenci: prenaglo prenašanje določe nih nalog od upravnih organov na strokovne socialne službe in nasprotno, sorazmerno premalo poudarjena vloga občinskih družbenih ter upravnih organov socialnega varstva pri splošnem usmerjanju širših in ožjih vprašanj socialnega varstva v komuni.
Prvo jo vsekakor posledica nerazčiščenih stališč v tretiranju strokovnih in upravnih podov na področju socialnega varstva, kakor tudi izraz težnje, da bi se upravni organi čimprej razbremenili tudi zadev čisto upravnega značaja; pri tem pa ljuddd od -bori premalo upoštevajo dej stvo, da so centri za socialno delo mlade službe brez potreb -nih izkušenj in ponekod niti ne organizacijsko in kadrovsko utrjene. Ker bi sede lo centrov za socialno delo moralo perspektivno razvijati predvsem v socialno preventivo, bi eventualno prevzem čisto upravnih zadev utegnil še posebno zavreti pravilni razvoj vsebinskega dela centrov.
Drugo dejstvo - pomanjkanje načrtnega, kompleksnega obravnavanja In usmerjanja aktualne socialne problematike po družbenih organih socialnega varstva - pa opozarja na nevarnost, da bi tako lahko nastale vrzeli v organiziranem sistenu skrbi za človeka v komuni. Organi socialnega varstva v komuni bi namreč morali v sistemu organizacije ramih socialnih služb na svojem področju predvsed načrtno usmerjati osnovne naloge centrov ter se za svoje redno delo posluževati njihovih strokovnih uslug, zlasti analiz aktualne družbene problematike.
V manjšem obsegu pa je prišel do izraza neregulirani pravni odnos v razmejitvi pristojnosti upravnih organov in centrov za socialno delo na področju socialne zakonodaje; nekateri ljudski odbori so gledali na stvar preveč formalno in niso smiselno razmejili med seboj določenih opravil, kar bi poslovanje znatno poenostavilo.
Težišče socialnega dela v centrih je namreč zaenkrat predvsem izvrševanje nalog, ki so jih le ti prevzeli iz pristojnosti občinskih upravnih organov. Konkretno so to predvsem naloge s področja varstva družine (družinska in kazenska zako -nodaja), za katerih izvrševanje so po obstoječih predpisih še vedno pristojni u-pravni organi, predvsem v primerih, ko gre za odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov in je v zvezi s tem potrebno izdajati upravne odločbe. Centri za socialno ddo dajejo v takih primerih upravnim organom strokovne predloge zaustre zne ukrepe, s katerimi se v obliki upravnih aktov zavarujejo osebne koristi otrok ter posameznih mladoletnih ter odraslih oseb. Strokovne predloge centrov za socialno delo upravni organi povsod upoštevajo, izjemni so le primeri, ko jih upravni organi ne morejo realizirati iz materialnih razlogov. Nasprotja v sodelovanju obeh služb se pojavljajo predvsem v primerih, ko centri za socialno delo ponekod ne upoštevajo dovolj okvirov razpoložljivih finančnih sredstev ter predlagajo ljudskim odborom mere in ukrepe, ki zahtevajo angažiranje večjih finančnih sredstev..
Na splošno lahko ugotavljamo, da je sodelovanje cent »v za sdcialno delo in občinskih upravnih organov vsklajeno in da poteka brez posebnih težav ter zamude časa, kar omogoča hitro reševanje problemov. Z raznimi strokovnimi službami, institucijami in zavodi na svojem področju pa sodelujejo centri za socialno delo ne posredno, v skladu s svojimi nalogami in potrebami.
Za zadeve in naloge centrov za socialno delo so pristojni ustrezni občinski družbeni organi - sveti za varstvo družine, sveti za socialno varstvo. Nadzorstvo nad zakonitostjo dela centrov pa vršijo pristojni občinski ljudski odbori. Te pristoj -nosti navedenih organov v pravilih centrov niso precizirane. Tako družbeni kot u-pravni organi občinskih ljudskih odborov sicer le na splošno spremljajo delo centrov in zahtevajo občasna poročila o njihovem delu.
Družbeno upravljanje centrov za socialno delo
Organi upravljanja centrov za socialno delo kot samostojnih zavodov sd;
-	svet
-	upravni odbor « ravnatelj
Principi družbenega upravljanja so enaki kot pri drugih samostojnih zavodih Tri je centri (Celje, Maribor, Novo mesto) imajo sicer samo upravne odbore, ki pa o-pravljajo po pristojnih nalogah funkcijo družbenih organov svetov.
'Sveti imajo 9 do H članov, njihova mandatna doba traja 2 leti, seje pa so obvezne vsaj enkrat mesečno, pri večini centrov za socialno delo so člani svetov predstavniki raznih družbenih organizacij in ustreznih institucij. Pri sestavu svetov so pristojni ljudski odbori premalo upoštevali dejstva, da so centri strokovne socialne službe, ker bi motal biti izbor članov teh družbenih organizacij smiselno prilagojen profilu teh zavodov.
Upravne odbore - ker sc. kol ek Sivi centrov še številčno majhni, sestavljajo vsi člani kolektiva. Upravni odbori obravnavajo in dajejo svetom centrov predloge o celotnem poslovanju in delu zavodov, o delitvi osebnih dohodkov itd., razpravlja jo o ugovorih zopftjr odločbe o delovnih razmerjih in v smislu pravil opravljajo tudi. druge naloge. Upravni odbori imajo r^dne seje dva do trikrat mesečno, obvezno pa pred sejami svetov, tako da je tekoča problematika obravnavana prej v samem delovnem kolektivu,.
Organi centrov ze spciajno dd,o so do sedaj predvsem obravnavali ih sprejemali pravila zavodov, finančne načrte, pravilnike o delitvi osebnih dohodkov: ter večkrat razpravljali Vkohkre&sac&ji:'svojih delovnih načrtov. V sorazmerno kratki d>-bi se je na vplogno sistem družbenega upravljanja v centrih utrdil, kar je posebno' važno zaradi vloge ih mesta, k? ga imajo centri v sistemu družbene samouprave v komuni, To je velik napredek in je v primerjavi z drugi mi republik ami pozitivno merilo splošnega razvoja družbenega upravljanja na področju socialnega varstva v naši republiki.'
» •
Mimo navedenih organov upravljanja imajo centri še posvetovalne organe • stro ~ kovne kolegije, ki obravnavajo pomembnejša strokovna vprašanja ter dajejo m ne nja ih predloge upravnim odborom. Č-lapj strokovnih' kolegijev so 'strokovni delavci CentroV, pa tudi zunanji Sodelavci (pedagogi, zdravstveni delavci itd,). Strokovnega kolegija zaenkrat še nima center za socialno delo v Celju.
S
II..
Centri za socialno delo kot strokovne socialne službe
v komuni
Pregled, opredelitev in analiza nalog centrov za socialno delo
Kot strokovne socialne službe v komuni so centri za socialno delo po načrtu pričeli predvsem z reševanjem tiste problematike, ki je bila na posameznih teritorialnih in vsebinskih področjih najbolj pereča in ki se v okviru upravnih služb ni mogla dovolj strokovno obravnavati (problematika družbeno neprilagojenih družin, otrok in mladine, zadeve rejništva, zadeve rehabilitacije, razvijanje preventivnega dela itd.). V sorazmerno kratki dobi (dejanska doba poslovanja centrov v LR Sloveniji je 1 - 19 mescev), so centri na višjem-strokovnejšenr nivoju pričeli izvajati svoje programe z jasno orientacijo razvijati predvsem oblike preventivnega socialnega dela ter postati v perspektivi pomemben činitelj v družbenem mehanizmu komune. Teritorialno območje centrov kot strokovnih služb, je pri vseh cea -trih področje ene same občine. Število stanovanjskih in krajevnih skupnosti na področju posameznih centrov je najnižje pri centru za-socialno delo Novo mesto * (3) in najvišje pri zavodu za socialno delo Maribor (20). V povprečju odpade JI stanovanjskih in krajevnih skupnosti na en center za socialno delo. Na enega socialnega delavca v centru pride povprečno 11 131 prebivalcev občine, po končani zasedbi sistemiziranih delovnih mest pa bo povprečje 8 070 prebivalcev. Seveda so pogoji za uspešno strokovno delo odvisni še od drugih faktorjev, predvsem od obsežnosti in zahtevnosti, posameznih deJ,ovnih področij ter od strokovnosti in izkušenosti strokovnega osebj a.
Osnovne naloge centrov za socialno delo so v smislu priporočil pristojnih zveznih in republiških organov v okviru enega centra zlasti sledeče:
-	center proučuje in analizira socialna vprašanja v komuni, odkriva njihove vzro -ke, predlaga pristojnim organom ukrepe za njihovo rešitev in odpravo ter zakone in druge akte, ki so za to potrebni
* na podlagi proučevanja socialne problematike sodeluje z ustreznimi činitelji v pripravljanju programov za razvoj socialnega varstva in povzdigo družbenega standarda v komuni
-	kot strokovna služba komune sodeluje s stanovanjskimi in krajevnimi skupnost • rai, z delavskimi sveti, šolami, zdravstvenimi zavodi, družbenimi organizacijami, s socialnimi službami v gospodarskih organizacijah in zavodih ter jim pomaga pri razvijanju dejavnosti na socialnem področju in pri reševanju njihovih konkretnih socialnih primerov
. proučuje in organizira razne oblike preventivnega dela za omejitev socialnih problemov ter vključuje v svoje delo prostovoljne socialne delavce iz vrst družbenih organizacij in stanovanjskih skupnostih ter jih z raznimi oblikami strokovnega izpopolnjevanja usposablja za strokovno delo
“ na podlagi analiz in podatkov o socialni problematiki v komuni ugotavlja potrebe po ustanavljanju raznih zavodov in služb ter organizira konkretne akcije za reševanje določenih socialnih vprašanj
e
- po pooblastilu ljudskega odbora opravlja strokovne zadeve na področju socialnega varstva, zlasti.:
obravnava primere urejanja odnosov med starši in otroki po ustreznih predpisih, predvsem na osnovi obstoječ® rodbinske zakonodaje
-	predlaga ukrepe proti staršem, ki zanemarjajo roditeljske dolžnosti
-	obravnava primere družbeno neprilagojenih družin in posameznikov, ugotavlja vzroke neprilagojenosti ter skrbi za sanacijo in resocializacijo takih primerov
-	skrbi za nepopolne družine predvsem za matere samohranilke in za izven zakona rojene otroke
-	obravnava primere otrok razvezanih staršev, sodeluje s sodišči v preživninskih, očetovskih ter razveznih sporih in daje mnenja o dodelitvi otrok ob razvezi zakona
-	sodeluje v skladu s kazensko zakonodajo v pripravljalnem postopku zoper mladoletne storilce kaznivih dejanj, daje sodiščem poročilo in mnenje o mladoletnikih ter opravlja strožje nadzorstvo nad mladoletniki, zoper katere so bili izrečeni vzgojni ukrepi, nadzoruje izvajanje vzgojnih ukrepov s strani staršev, skrbnikov ali rejniških družin, predlaga in skrbi za organizacijo disciplinskih centrov in zasleduje prevzgojo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v disciplinskih centrih, vzgojnih zavodih, rejniških družinah itd.
-	opravlja skrbstvene zadeve nad mladoletnimi otroki brez staršev in nad drugimi osebami, ki niso same sposobne skrbeti zase
-	opravlja zadeve v zvezi s posvojitvami otrok brez staršev
-	skrbi za razmeščanje otrok v rejništvo in v razne zavode ter ustanove, spremlja njihov pravilni razvoj, itd.
-	koordinira in skrbi za habilitacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in s tem v zvezi opravlja evidenco in kategorizacijo takih otrok v smi-siu obstoječih predpisov
-	preučuje važna vprašanja v zvezi z družbenim varstvom posameznih kategorij odraslih oseb (invalidi, stari, defektni, alkoholiki iu dr.) ter predlaga konkret so reševanje problematike s tega področja
- koordinira delo socialnih služb v občini in izvaja druge naloge, za katere ga po-oblasti občinski ljudski odbor ter pristojni družbeni organi.
Nakazane okvirne naloge so centri za socialno delo sprejemali postopoma v skladu s kadrovskimi in materialnimi mošpostmi, razen centra za socialno delo v No -vem mestu, kjer je upravni organ občinskega ljudskega odbora dokaj administrativno že v začetku ob ustanovitvi, prenesel ha center vse posle s področja socialne -ga varstva.
Po sedanjem stanju so že prevzeli vse naloge s podrpčja varstva družine centri za socialno delo Celje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Šiška, Maribor in Novo mesto.
'v»	?
Naloge v zadevah družbeno neprilagojene mladine ter s področja kpzenske zako -
op daj e sta v glavnem prevzela centra za socialno delo Ljubijana-Center in Nova Gorica.
Naloge v zvezi z družbenim varstvom posameznih kategorij odraslih oseb (stari.
defektni, bolni, alkoholiki itd.) pa so prevzeli centri za socialno delo Maribor, Nova Gorica (delno) in Novo mesto,
V pregledu osnovnih nalog centrov še nista zajeta centra za socialno delo Beži ■* grad in Trbovlje, ki sta bila komaj ustanovljena.
Mimo navedenih delovnih področij pa imajo posamezni centri za socialno delo v svojem sestavu §e sledeče službe:
vsi centri za socialno delo
kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
center za socialno delo Celje - vzgojno posvetovalnico (kot samostojno strokovno enoto)
center za socialno delo	- služba za pomoč odpuščenim obsojencem
Ljubljana Center
zavod za socialno delo Maribor
sprejemališče za mladino, ki je iz socialnih ali vzgojnih razlogov potrebna pedagoške ali psihološke obravnave
V letih 1962/63 se bodo ob centrih za socialno delo predvidoma organizirali kot samostojne organizacijske enote še disciplinski centri, v katerih bo možno izvr -sevati ustrezne oblike disciplinskega ukrepa nad mladoletnimi prestopniki - kar bo organom centrov nalagalo nove - važne in obširne naloge.
Med nalogami širšega, preventivnega značaja pa imajo centri za socialno delo v tekočih programih zlasti:
-	utrditi sodelovanje s stanovanjskimi in krajevnimi skupnostmi
-	utrditi sodelovanje z ustreznimi družbenimi organi na področju socialnega var -stva ter z ustreznimi družbenimi onganizacijami, ki imajo v svojih programih družbeno skrb za družino, mladino in odrasle
-	pričeti z razvijanjem socialnega dela v šolstvu, zdravstvu ter v gospodarskih organizacijah
-	sodelovati pri programiranju otroškega varstva v komuni ter v zvezi z vsemi nalogami organizirati ustrezna posvetovanja in seminarje.
Mimo tega imajo posamezni centri za socialno delo v obdelavi ali v načrtu sledeče analize aktualne socialne problematike :
center za socialno delo Celje - analiza problematike v zvezi z zaposlovanjem
mladine
-	analiza problemov vajenske mladine
-	problemi alkoholikov - ugotavljanje rezultatov zdravljenja
center za socialno delo	- analiza mladine, ki je zagrešila kazniva dejanja
Ljubljana-Center	do 1. 1962
-	analiza rezultatov kategorizacije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
center za socialno delo Ljubljana-Moste
center za socialno delo Ljubljana-Šiška
zavod za socialno delo Maribor
center za socialno delo Nova Gorica
študij programiranja otroškega varstva sodelovanje)
analiza rezultatov kategorizacije otrok z motnja mi v telesnem in duševnem razvoju
resocializacija mladoletnikov, ki so se vrnili iz vzgajališč
študij povezave s šolami
življenjski pogoji upokojencev z minimalno pokojnino
študij programa za usposabljanje prostovoljnih socialnih delavcev (seminarji)
problematika odpuščenih obsojenih oseb problematika otroškega varstva v komuni problemi starajočih se oseb v komuni
problematika otroškega varstva v komuni
center za socialno delo Novo mesto
alkoholizem cigansko vprašanje
Organizacija in metode dela centrov za socialno delo:
Organizacijo in metode dela centrov so skušali organi centrov vskladiti z znača -jem in potrebami teh zavodov.
Po teritorialnem principu, t.j. po stanovanjskih skupnostih je razdeljeno delo centrov za socialno delo Lj ubij ana-Center, Ljubljana-Moste in Nova Gorica. Pri taki organizaciji dela 1 - 2 socialna delavca' rešujeta vso socialno problematiko v eni ali več stanovanjskih skupnostih. Obenem pa so ti socialni delavci zadolženi, da se specializirajo v določeni socialni problematiki za vso komuno. Taka organizacija omogoča tesno sodelovanje centrov z organi stanovanjske skupnosti in družbenimi organizacijami na terenu - tako pri odkrivanju socialnih problemov kot pri njih uspešnem reševanju. Socialni delavci centrov se z neposrednim delom v sta novanjskih skupnostih formirajo v prave družbene delavce in tako vplivajo na več jo orientacijo stanovanjskih skupnosti za reševanje socialnih problemov.
Po globalni problematiki pa imajo organizirano delo centri za socialno delo Celje, Ljubljana-Šiška, Maribor in Novo mesto. Tudi pri tej organizacijski obliki so po samezni socialni delavci centrov povezani z delom komisij za socialna vprašanja v stanovanjskih skupnostih. Po problemih organizirano socialno delo omogoča socialnim delavcem večjo specializacijo, ki je potrebna zlasti pri obravnavanju o-sebnostnih problemov določenih kategorij oseb na področju varstva mladine in odraslih (družbeno neprilagojena mladina, nevrotiki, alkoholiki itd.). Prav tako je specializiranim socialnim delavcem omogočeno strokovnejše analiziranje določene socialne problematike.
Organi centrov zagovarjajo oba organizacijski oblika, zato bi mmkstt kazrA'; »ro-pustiti .samim zavodom, da razvijajo.to ali ono obliko notranje organizacij« d'- '
N[e glede na samo organizacijo dela, nastajajo namreč problemi zaradi nujnosti strokovnega obravnavanja visoka ga števila individualnih primerov - kar občutno negativno vpliva na preventivno dejavnost centra. Tako je 30 % vseh opravil vcen-trih kurativnega značaja. Tudi obiski socialnih delavcev na terenu so predvsem v zvezi z reševanjem individualnih socialnih primerov; le-te obravnavajo centri v mesečnem povprečju 100 primerov. Mesečno povprečje obiskov socialnih delavcev na terenu pa znaša 65 obiskov, pri čemer so všteti tudi obiski pri raznih upravnih in družbenih organih ter strokovnih institucijah.
Zaradi težine nekaterih individualnih socialnih primerov smatrajo organi centrov, da je v centrih nujno potrebno razviti teamsko delo - to je sodelovanje ustreznih strokovnjakov, zlasti socialnih delavcev, pedagogov in psihologov Delo v teamu bi zlasti obsegalo intervju, analizo situacije, analizo podatkov in prognozo posameznega primera. Težišče dela bi bilo na socialnih delavcih, to je zbiranje podatkov o ekonomskem, kulturnem in družbenem življenju obravnavanih oseb, izdelava anamneze primerov ter njihovih družin in priprava celotnega gradiva za teamsko o-bravnavanje primerov. Po sedanjih podatkih je skupno najmanj 10 % obravnavanih primerov v centrih potrebnih teamske obdelave. Pogoje za razvoj t,samskega dela imajo skoraj vsi do sedaj ustanovljeni centri, ki imajo v svojem sestavu oziroma sistemizaciji predvidena redna ali honorarna mesta ustreznih strokovnjakov. Seveda bi bili posamezni strokovnjaki poleg dela v teamu, zadolženi še za druge naloge v centrih.
Druge metode, ki jih več ali manj uporabljajo strokovni delavci v centrih so med drugim: razgovor, opazovanje, svetovanje, raziskovalno-analitične metode (ankete, popisi, itd,,), metode skupinskega dela, (predavanja, seminarji itd.) in metode operativnega dela (sestanki, posvetovanja, komisije, obiski terena iti).
Strokovni kadri v centrih za socialno delo;
Osnovni pogoj za uspešen razvoj in strokovno delo centrov za socialno delo so vsekakor strokovni kadri.
V skupno 7 centrih za socialno delo so sistemizirana oziroma zasedena sledeča delovna mesta;
Delovna mesta
Sistemizirana delovna mesta
Zasedena delovna mesta
Poleg sistemizer' cije potrebna delovna mesta
Socialni delavci Pedagogi Psihologi Zdravniki
Drugi (n,pr tajniki, administrativno osebje itd>)
40
6
5
4
21
29
4
6
4
18
18
3 2 1
4
Skupaj
76	61.	20
Poleg tega ima 7 centrov za socialno delo zasedena še sledeča honorarna mesta:
Socialni delavci	1
Pedagogi ..................	3
Psihologi........................  3
Zdravniki.......	4
Dragi . . ..................	5
Skupaj honorarnih	16
V	7 ustanovljenih centrih ima 5 ravnateljev višjo šolo za socialne delavce, 1 (v.d) srednjo izobrazbo in 1 (v.d.) nižjo izobrazbo (sicer priznano višjo izobrazbo). Po spolu so ravnatelji 3 moške in 4 ženske osebe.
Iz navedenega je razvidno, da so si organizatorji centrov za socialno delo prizade vali izpopolniti, delovna mesta s strokovnim osebjem in da so osnovni kader v centrih strokovno usposobljeni socialni delavci. Sistemizirana delovna mesta bodo skoraj v vseh centrih predvidoma zasedena v dobi enega leta. Delovna mesta, ki bi bila poleg sistemiziranih še potrebna utemeljujejo orgam centrov s prevzemom novih nalog oziroma z organizacijo novih služb, vključno disciplinskih centrov.
V	vseh centrih za socialno delo si prizadevajo dvigniti strokovni nivo dela. Strokovni delavci imajo redne študijske sestanke, udeležujejo se tudi ustreznih strokovnih seminarjev. Skoraj povsod imajo strokovni delavci na razpolago najnujnej šo strokovno literaturo.
Koliko je organizacija centrov vplivala na znižanje sistemizacije delovnih mest pri upravnih organih ljudskih odborov, bo obravnavala posebna analiza o kadrih v socialnih slufbah, ki je v pripravi. Že sedaj lahko ugotavljamo, da se število u-službencev pri ljudskih odborih ni bistveno zmanjšalo, ponekod pa se je celo zvišalo - zaradi prejšnje relativno šibke številčne in strokovne zasedbe delovnih mest in zaradi decentralizacije nekaterih upravnih poslov (n.pr. invalidskih zadev) na občinske ljudske odbore. Ker postaja reševanje socialne problematike po dragi strani vedno zahtevnejše, je potreba po samostojnih strokovnih službah opravi čena in ekonomsko utemeljena. Začetna investicijska sredstva za ustanovitev samostojnih strokovnih služb se zaradi strokovnega in preventivnega delovanja centrov kmalu ekonomsko izplačajo
Osebni dohodki strokovnih delavcev so urejeni po pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Vrednost in pomembnost delovnih mest je določena z analitično oceno. Merila za točkovanje so v glavnem razvrščena na 3 skupine (prizadevnost ter u-speh dela, kakovost dela, obseg izvršenih nalog). Gibljivi del osebnega dohodka daje možnost povečanja ali zmanjšanja obračunske osnove do 15 % skupne vred - • nosti točk. Povprečni redni (konstantni) osebni dohodek na enega strokovnega delavca v centru je za 3 - 5 % višji od dohodka strokovnih uslužbencev pri upravnih organih. V centrih za socialno delo so se torej v polni meri uveljavili sodobni principi delitve osebnega dohodka, kar stimulativno vpliva na delo in uspehe strokovnih delavcev.
Materialni in delovni pogoji centrov za socialno d»to;
Materialni in delovni pogoji centrov za socialno delo so boljši od pogojev v upravnih službah. Osnova za to je dejstvo, da so centri samostojni zavodi z lastnim finančnim načrtom, ki omogoča samostojno razpolaganje sredstev.
Finančna sredstva centrov za socialno delo vletu 1962, struktura in razdelitev sredstev je razvidna iz prilogeVilustracijo navajamo samo skupni pregled finančnih sredstev, ki so jih prejeli centri v letu 1962 od pristojnih ljudskih odborov:
Csnter za socialna delo	Datum ustanovitve	Finančna sredstva v letu 1962
Colje	1.1 1962	7 794 000
Ljubljana Center	) , 4. 1962	10 000 000
Ljubljana Moste	1. L 1962	10 655 000
Ljubljana-Šiška	L 3. 1962	6 000 000
Maribor- Center	1. 1. 1961	20 594 000
Nova Gorica	1. 7. 1962	3 191 094
Novo mesto	1. 6. 1962	4 000 000
Skupaj		62 234 094
Centri za socialno delo (razen dveh) poslujejo v lastnih prostorih, z zadostnim številom sob in z ustrezno ureditvijo ter lokacijo. Osemurni delovni čas je urejen smiselno, v skladu s potrebami in smotrno izrabo delovnih prostorov.
Načrtno in urejeno delo centrov ovira tako neenotna evidenca kot premalo študijsko obdelane metode zbiranja dokumentarnega gradiva. Administracijo pa vodijo zavodi po splošnih navodilih sekretariata izvršnega sveta za občo upravo LRS. Spise vlagajo v posebne dosieje. Obrazci za strokovno obravnavanje in dokumentacijo gradiva so neenotni, pomožne evidence so nepopolne, prevzete od upravnega aparata. Nujno bo zato potrebno študijsko obdelati način administracije in evidence ter zbiranja dokumentarnega gradiva v centrih.
III.
Centri za socialno delo - organizatorji sodelovanja družbenih faktorjev v komuni
Med osnovnimi nalogami centrov za socialno delo je vsekale or sodelovanje pri razvijanju družbenega mehanizma v komuni, to je najtesnejše povezovanje s stanovanjskimi skupnostmi, družbenimi ir. gospodarskimi organizacijami, organi družbenega upravljanja - predvsem s sveti za varstvo družine in sveti za socialno varst-
vo p>:.i Sjudskih octbosih, kakor tudi s šolskimi sveti, sveti zdravstvenih zavodov itd.
V prvem obdobju dela so si centri sistematično prizadevali utrditi sodelovanje s pomembnejšimi družbenimi faktorji v komuni in v stanovanjskih skupnostih Socialni delavci centrov aktivno sodelujejo v socialno-zdravstvenih komisijah stano -vanjskih skupnosti. Mimo tega so centri organizirali vrsto posvetov in delovnih se Stankov z družbenimi organi, družbenimi organizacijami in sorodnimi strokovnimi službami na svojem področju. S svojimi strokovnimi delavci se centri neposredno povezujejo tudi z nekaterimi družbenimi, organi šolskih ter zdravstvenih institucij, kar znatno zboljšuje sodelovanje pri odkrivanju in reševanju družbenih problemov.
Najprej so si centri prizadevali vzpostaviti sodelovanje s stanovanjskimi skupnostmi in šolami, nadalje z Društvi prijateljev mladine. Rdečim križem, sindikati ter organizacijami Ljudske mladine.
Prav tako so centri že utrdili zveze z javnimi tožilstvi, sodišči, organi notranje u-prave, zavodi za zaposlovanje, zavodi za socialno zavarovanje, raznimi zdravstvenimi in šolskimi ustanovami ter večjimi gospodarskimi organizacijami.
Nekoliko manj so centri uspeli pri sodelovanju v raznih strokovnih društvih(Druš-tvom socialnih delavcev, društvi prosvetnih in zdravstvenih delavcev itd.).
Vloga centrov v odnosu do vseh teh faktorjev ni vedno enaka, ker se centri smiselno angažirajo ponekod kot strokovne institucije, drugod pa kot organizatorji druž -benih činiteljev v komuni.
Razumljivo je, da po komaj enoletnem delovanju centrov na tem področju še ne more biti vidnejših rezultatov. Smatramo, da n.pr. centri še niso našli najbolj ustreznega mesta v družbenem mehanizmu komune - predvsem zaradi dejstva, ker je sodelovanje družbenih faktorjev v komuni predvsem pa v stanovanjskih skupnostih na splošno šele v razvoju; centri se kot strokovne službe ponekod preveč angažirajo v družbeno smer, ker premalo izkoriščajo že obstoječe družbene mehanizme v komuni.
Nadaljnji družbeni razvoj bo gotovo utrdil tudi pomen in vlogo centrov kot strokovnih ter družbenih služb v komuni. To področje je tudi igrazito študijske narave ter bo potrebno v prihodnje še intenzivneje delati na proučevanju razvoja družbenih ter strokovnih služb v komuni ter v stanovanjskih skupnostih.
inančna sredstva centrov za socialno delo v 1 1962 (preračunana za vse ieto)
(z*
04 (£) G>
^-3
5
b
N
g
•3
S
B
D
ti
c
fndnjjs
ajpopzj
•uicuoKO^unj uif
aujDfjeioai dz
©Jiiopzi:
8UC|aBO DZ
dk»p Z96t njsi A fDp3( po
•g	jDdnajs	8	8	8	8	8	8	8	8
g 0! 38 S f ^ 5 g s w 2 te 5 •C-3	®^op*¥ •ttfouov^uni aiyDp® j Din dx	CD	00	CD CM	g	CO ©-0	CM	in CM	CM CM
	®3ftDp*T ouq«»so dz	■o4 co	CM 00	Tj«	o	r'. 00	CO	ID	00
g, O 2 5 g 0 C 0	fod-ii^s	974 250	797 773	535 714	1 183 889	800 000	936 091	571 428	cr> Tf •*r co CM <x>
g s 5 ja •S'2 g) »~o «»	»3&®P*T a? tt«|D^.©5DJjU D3	157 513	145 215	140 837	349 333	92 000	254 2 73	142 857	co co 1—4
•|f	OljSDpZf		00 l/> m	£ 00	CD ir> iD	8 O	00 00	•^4 CD	o co
II	euqa£o dz	CD	CM <D	s	TJ’ s	O	00	CO <N	m
u, «									
lis	fndn3[9	lT> m *-<	CD CO r~1	TT i—s	g co	co o>	o co	K r-4	8 CM
i s.'i g 3T 0 1P U. e	»3;xDpz.; StqDUO!p:5| UrtJ Ui ©a>;»Y,';©^Di.u dz	iD CM	tTf CM	£	oi	CM CM	CM CD	CD CO	S
	O^.DpZjf : 4ftaqoso dz	g	»—j	CO CM r—4	co o> CM		CM CM	CO «*<	00 Ul
jpjoozifujajsfs od Aoaueogrtfsn opA©i§		OD	CO	rr	m	o>	CM CM	CM	4
ASOjDAfqejd ojjAajg		50 166	46 900	43 216	32 198	37 303	67 8! 1	iS> CM «/>	CM O 00 CM CM CO
v c» o
<T)
r>
s
r-3	OD
g
m
g
o
•v
O)
f*.
o
*—s
S
O
o
co
o>
00
co
co
I/)
ID
S
04
O
5
OJ

g
o
»—1
00
r**
o
m
»o
<o
o
3
r—4
co
o-
o
o
8
g
co
O
8
O
co
m
o
s
m
S
o
8
S
c/)
m
o
8
O
8
«!■>
V
O
o
8
CO
S
0
co
OJ
OJ
<£>
01
o5
o»
00
•<r
•—j
CM
03
cO
CO
co
o-
r®
g
o
•
z?
o
O
8
I
ž
4
-9
n
?
S
1:
§
I

•3
1
1
>W
a
^ CM
POROČILO O KADRIH V SOCIALNIH SLUŽBAH
V programu dela za leto 1962 je Svet in Sekretariat za socialno varstvo LRS postavil vprašanje družbenega upravljanja in kadrov v socialnem varstvu kot pomembno nalogo z namenom izpopolnjevanja sistema, organizacije in vsebine dela socialnega varstva v komuni. Ker sta ta dva problema zelo obširna, se je pokazala potreba ločenega obravnavanja teh dveh vprašanj. Družbeno upravljanje na področju sod ■ alnega varstva pri okrajih in občinah je bilo obravnavano na 39. seji Sveta za so ■ cialno varstvo LRS. Zaradi medsebojne povezanosti in aktualnosti pa postavljamo na dnevni red poročilo o kadrih v socialnih službah.
Značaj sodalnih problemov se z družbeno ekonomskim razvojem spreminja, kar zahteva tudi nove oblike reševanja teh problemov in nove metode dela. To se odraža v uvajanju vse večjega števila centrov za socialno delo, kar bistveno vpliva na kvaliteto dela. Tudi dejstvo, da skrb za izvajanje socialne politike, kjer zajemamo vsestransko zadovoljevanje vsakodnevnih potreb prebivalcev, ni več samo stvar ljudskih odborov, temveč je ta skrb prenesena na širše področje komune.pred stavlja pomembno kvalitativno spremembo. Obravnavanje socialnih problemov se prenaša v gospodarske organizadje, v stanovanjske skupnosti, na družbene orga nizacije, skratka se približuje človeku tam kjer živi in dela V kolikšni meri in kako pa se ta družbena skrb za človeka konkretno in vsakodnevno izvaja pa zavisi v veliki meri od kadrov, ki so zaposleni v socialnih službah. Ljudski odbori se morajo čutiti neposredno odgpvorae za razvoj vseh sodalnih služb na svojem terito riju in morajo se čutiti odgpvomi predvsem tudi za to, da zagotovijo primemo število družbeno razgledanih in strokovno usposobljenih kadrov za te službe.
Svet za socialno varstvo LRS, ki stalno spremlja stanje kadrov v sodalnih službah in skuša prispevati k izboljšanju stanja, je o kadrovskih problemih razprav -Ijal na svoji 20- seji v letu 1959 in ponovno na 26- seji leta 1960. Primerjava se danjega stanja s situacijo v letu 1959 oz. 1960 nam bo pokazala rezultate dosedanjih prizadevanj za razvoj socialnih služb oz. kadrov v okviru ljudskih odborov.
Organizacijska struktura, sistemizacija in zasedba delovnih mest na področju socialnega varstva v občinskih in okrajnih ljudskih odborih
Socialne službe pri ljudskih odborih se vključujejo v širše organizacijske enote in sicer
-	v oddelke za družbene službe pri 12 ljudskih odborih
-	v oddelke za splošne zadeve in družbene službe pri 30 ljudskih odborih
-	v oddelke za splošne in notranje zadeve pri 9 ljudskih odborih
-	v oddelke za splošne zadeve pri 12 ljudskih odborih in
-	v tajništva pri 3 ljudskih odborih.
Ožje organizacijske enote w sklopu gori nav^cLuih širših enot pa predstavljajo od seld za socialno varstvo, odseki za zdravstvo in socialno varstvo., odsek zs zdravstvo in družbene službe ter samostojni referati.
Organizacijske oblike so dokaj pestre. Kako vplivajo posamezne oblike organizacije na vsebino dela nismo še uspeli analizirati in zato ne moremo na to vpraša -nje dati odgovora, čeprav bi bilo to z ozirom na prizadevanje IS v zvezi z reorga nizacijo javnih služb in krčenjem števila uslužbencev v upravnih službah nujno potrebno. Občinski ljudski odbori so namreč po konferencah, ki jih je Sekretariat IS za proračun in občo upravo LRS izvedel z občinskimi in okrajnimi tajniki, do konca julija t.l. znižali število kadrov v splošnih in družbenih službah za 30,v gospodarskih službah za 21 in v finančnih za 41 uslužbencev, delo pa se še nadaljuje. Zagotoviti je treba, da ta reorganizacija ne bi povzročila neupravičenega krčenja delovnih mest prav v socialnih službah ljudskih odborov, ki so že doslej, zlasti v podeželskih občinah, imele premajhno število sistemiziranih delovnih mest in neustrezno zasedbo. Ta vprašanja je treba podrobneje analizirati, kar bo nalo ga naše študijske skupine pri Sekretariatu sveta.
Pri vseh 66 občinskih ljudskih odborih je bilo marca 1962 sistemiziranih 262 delovnih mest za socialne službe in od tega zasedenih 217 mest ali 83 %. V primerjavi z letom 1960, ko je bilo pri 89 občinskih ljudskih odborih sistemiziranih 258 delovnih mest »n od tega zasedenih 234 ali 91 %, se je število zasedenih delovnih mest v merilu republike zmanjšalo za 17 mest, čeprav se je sistemizacija zvečala za 4 delovna mesta.
Dolnja tabela nam prikazuje sistemizacijo in zasedbo delovnih mest v socialnih službah po okrajih junija 1962 v primerjavi z letom 1959.
Tek.	OLO	Sistemizacija delovnih mest	Zasedba delovnih mesi	Primerjava zasedbe
Si-		na ObLO	na ObLO 1. 1962 - %	delovnih mest
		1-1962	-	L 1959 v %
J. Celje	34	29	85 %	91 %
Gorica	24 •	18	75 %	91 %
3. Koper	15	15	100 %	86 %
4. Kranj	23	19	83 %	82 %
5- Ljubljana	75	63	84 %	92 %
6. Maribor	46	38	83 %	87 %
7. Murska Sobota	19	15	79 %	100 %
0. Novo mesto	26	20	77 %	100 %
LRS	262	217		
Ker so se do sedaj kadri v invalidskih odsekih obravnavali ločeno od socialnega varstva, je treba gornji pregled dopolniti še s kadri invalidskih odsekov pri okrajih.
Tek št-.	OLO	Zasedba delovnih mest leta 1959	Zasedba delovnih mest leta 1962
1*	Celje	Z	2
Z. Gorica		11	3
3, Koper		6	2
4. Kranj		7	2
5. Ljubljana		17	6
6. Maribor		8	4
7. Murska Sobota		3	2
8- Novo mesto		6	2
	LRS	65	23
Naslednja tabela pa daje sliko o številu sistemiziranih delovnih mest po občinah v republiškem merilu
1959				1962			
štev. ObLO	u	sistemizirana delovna mesta	skupno število sistemiziranih delovnih mest	štev. ObLO	%	sistemizirana delovna meeta	skupno število sistemiziranih delovnih mest
28	32 %	1. del. mes>	28	4	6 %	l.del. mes.	4
16	18 %	2 deL mes	32	12	18 %	2-del. mes.	24
19	21 %	3. del. mes	57	12	18 %	3.del. mes.	36
10	11 %	4.del. mes.	40	19	29 %	4.del. mes.	76
7	8 %	S.del, mes.	35	6	9 %	S.del. mes.	30
9	10 %	6, 7 in 8				6,7 in 8	
		(ali več				(ali več	
		del. mest)	66	13	20	del. mest	92
89	100 %		258	66	100 %		262
V notranji strukturi sistemizacije delovnih mest v posameznih občinah vidimo,da je v zadnjih treh letih nastalo precej sprememb. Razmeroma nizek je sicer ostal % občin, kjer imajo samo po eno sistemizirano delovno mesto (Izola, Logatec.Med vode, Petrovci - šalovci), vendar z ozirom na teritorialno razsežnost novih občin »n število prebivalstva, tudi s tem stanjem ne moremo biti zadovoljni. Razpon roed najnižjim številom prebivalstva na enega uslužbenca v socialnih službah t.j.3322 prebivalcev v občini Litija in n.pr 17 300 v občini Trebnje, je prevelika. V republiškem merilu pride povprečno 7 401 prebivalcev na enega uslužbenca. Situacijo Pa še poslabšuje dejstvo, da je prav v teritorialno razsežnih podeželskih občinah število sistemiziranih delovnih mest najnižje Gotovo je, da en sam referent ne more solidno opraviti niti nujnih tekočih poslov, še manj pa je pričakovati, da bo lahko razvijal iniciativo za širšo preventivno dejavnost in izdeloval potrebne a-nalize za družbene organe in organizacije.
■J
Tudi pri zasedbi delovnih mest se kažejo precejšnje spremembe Iz podatkov je sicer razvidne, da je v več kot polovici okrajev zasedba delovnih mest po občinah padla, vendar bi jasno sliko o tem lahko dobili le tedaj, 5e bi lahko primerjali tudi gibanje sistemizacije. Vprašanje zasedbe delovnih mest pa smatramo, dani toliko vezano na objektivne težave, kolikor je odraz kadrovske politike okrajnih in občinskih ljudskih odborov. Na slabo zasedenost delovnih mest brez dvoma vpli -va tudi nestalnost kadra, ker se težavnost dela v socialnih službah, v odnosu na druge upravne uslužbence, povsod še ne vrednoti pravilno, kar se odraža tudi vna-grajevanju.
Razveseljivo pa je dejstvo, da se je v zadnjih letih občutno izboljšalo stanje v pogledu strokovne izobrazbe kadrov, kar je razvidno iz naslednjih podatkov:
Leto	Število j Nižja uslužbencev! izobrazba		%	| Srednja ! izobrazba	Višja izobrazba	Visoka izobrazba	T % 		L
1959	234	136	58	72	25	-	42
1960	234	136	58	66	26	6	42
1962	217	102	47	71	41	3	53
Opombe
H gornjim podatkom je treba pojasniti, di so v ,-tevilu 26 (leto 1059), to so kadri z višjo izobrazbo, vključeni tudi kadri z visoko izobrazbo, ker iz tedanjih poročil ni razvidna delitev kadrov na višjo in visoko izobrazbo.
Izboljšani strokovni sestav kadrov je predvsem odraz uvajanja šolanih socialnih delavcev na delovna mesta in lahko pričakujemo, da se bo proces izboljšanja še nadalje pozitivno razvijal, saj usposobi Višja šola za socialne delavce letno ca 50 socialnih delavcev,
Starostni sestav kadrov v socialnih službah občinskih ljudskih o iboiovlahko po naslednjih podatkih ocenimo kot zadovoljiv, "o 20 let starosti imamo 2 uslužbenca ali 1 %, od 21-30 let 42 uslužbencev ali 20 od 31-40 let 94 uslužbencev ali 43 od 41-50 let 52 uslužbencev ali 24 % in od 51 let navzgor 27 uslužbencev ali 12 %• Bodoči staro stni sestav uslužbencev v socialnih službau se bo v veliki meri ravnal po pogojih, ki jih postavlja V5ST.) za vpis slušateljev Koristno bi bilo utrditi stališče ali je starost 15 let, kot jo določa sedanji statut šole za vpis, primerna zj poklic socialnega delavca. V tem oziru močno odstopamo od drugih ■držav, kja: je ta mejo vigja in se običajno . v « z obveznim praktičnim delom pred vpisom v šolo.
Posebno vprašanje predstavljajo socialne -lužba v upravnih organih okrajnih ljudskih odborov. Na okrajih imamo za socialne službe le po enega uslužbenca, od teh so šolani socialni delavci v Ljubljani, '!ariboni in Gorici. Tudi ostali okraji so že štipendirali kadre v šoli za socialne delavce, vendar so jih po končanem študiju razporedili na druga delovna mesta.
Že ob priliki razprave sveta o družbenem upravljanju na področju socialnega varstva je bilo ugotovljeno, da socialna služba v upravnih organih okr.jev svoje vloge do občine ne vrši zadovoljivo. Socialne službe okraja bi morale uiti v stanju, da občinam nudijo stalno-strokovno instruktažo, da jim pomagajo pri programiranju
dela; da imajo z njimi v-?č neposrednih stikov. Skrbeti bi morali za koordinacijo dela in za strokovno 7 'O sabljanj e kadrov na občinah. Sedaj pa se ddo okvajn.;-slujbe mnogokje omei". e na administrativna posredovanja med republiko in ooči no, problematiko obči ; poznajo le iz poročil, v kolikor jih redno dobivajo, sistematične in neposredne pomoči pa občinam ne nudijo. Razvoj socialnih služb v občinah in zlasti razmeroma hitro ustanavljanje socialnih centrov pa zahteva tudi od okrajnih upravnih organov boljše poznavanje socialne problematike na teritoriju o-kraja, da bi mogli nuditi svojim družbenim organom potrebno dokumentacijo za sistematično vodenje socialne politike.
Vse dosedanje ugotovitve glede sistemizacije in zasedbe delovnih mest se nanašajo na stanje do konca mesca marca 1%2. Te ugotovitve pa ne bi bile popolne, če ne bi upoštevali tudi. sprememb, ki so nastale v času od marca do septembra 1952 zlasti zaradi kadrovskih premikov, ki so se izvršili, v zvezi s prenosom pristojnosti za invalidski in borčevske zadeve na občinske ljudske odbore, z usta -navijanjem socialnih centrov.
Pri prenosu pristojnosti za invalidske zadeve in borčevska vprašanja na občinske ljudske odbore se je, n i osnovi popisa opravil.in števila invalidskih upravičencev po posameznih občinch, pokazala potreba po 139 novih uslužbencih za opravljanje teh poslov na občinah. !ler bi tak način reševanja oz. razširjanja pristojnosti občinskih ljudskih odborov predstavljal precejšnje zvišanje števila upravnih kadrov in ker občine niso bile v stanju namestiti tolikšnega števila novih uslužbencev,so se nove naloge delno prenesle na kadre, ki Je delajo v socialnih službah, na novo pa so občinski ljudski odbori zaposlili še 84 uslužbencev. Iz vidika tendence zniževanja števila uslužbencev v uprevnih.organih je problem sicer zadovoljivo rešen, saj seje zaposlilo le-50 %, t.j. 84 od 139 potrebnih uslužbencev. Vprašanje pa je, ali je bilo tolikšno krčenje upravičeno iz vidika ustvarjanja pogojev za kvalitetnejše delo socialnih služb, zlasti, ker naj bi službe za invalidske in borčevske zadeve, poglobile in razširile delo pri reševanju potreb in težav invalidov in borcev.
Precejšnjo kadrovsko okrepitev socialnih služb pa predstavlja ustanovitev socialnih centrov, [z poročila o socialnih centrih, ki ga je svet obravnayal je razvidno, da ima 7 centrov 51 uslužbencev in sicer 29 socialnih delavcev, 14 drugih strokovnih delavcev kot so psihologi, pedagogi in zdravniki in 18 administrativnih uslužbencev Interes sociala;.: del =vcev za delo v centrih je precejšen, ker pričakujejo, da bodo v njih opravljali delo, za katero so se usposabljali in da bodo lahko razvijali -svoje sposobnosti, 'ato centri, zlasti v mestih doslej nimajo večjih težav pri zasedbi delovnih mest.
Če torej upoštevamo šr spremembe, ki so se izvršile v zadnjih mescih imamo na o-krajnih in občinskih ljudskih odborih, vključno s centri za socialno delo, nasled -nje stanje:
-	v upravnih organih GLO-je-v.................
-	v službi za invalidske zadeve na OLO-jih ............. . . .
-	v upravnih organih ObLO-jev	.........
novih uslužbencev za invalidske in borčevske zadeve ObLO-jev	.
-	v centrih za socialno delo . .	^	. . . ,
8 uslužbencev 23
217
84.
51
Skup aj
393 uslužbencev
V primerjavi z marcem 1962 lahko ugotovimo, da se je število kadrov v socialnem in invalidskem varstvu povečalo za 103 uslužbence,.
Ob razmeroma ugodni situaciji in sistemizaciji delovnih mest v ljudskih odborih predvsem pa ob hitrem ustanavljanju sodalnih centrov kot osnovnih nosilcih socialnega dela v komuni smatramo, da ni potrebno spreminjati dosedanje smeri dela, temveč le poglabljati in utrjevati. Ob tem pa je potrebno posebej podčrtati nalogo usposabljanja kadrov za socialne službe. Zaradi tega je posvečen razmetoma obširni del tega poročila prav temu vprašanju.
Usposabljanje kadrov v socialnih službah
Izobraževanje kadrov za socialne službe nima dolge tradicije, saj sega komaj v leto 1955, ko seje ustanovila Višja šola za socialne delavce. Do tedaj je tekel priliv kadrov dokaj stihijsko in zato so imele socialne službe le majhno število strokovno usposobljenih uslužbencev, tj, kadrov, ki so si z dolgoletno prakso in osebno prizadevnostjo pridobili znanje, izkušnje in sposobnosti za to delo. V glavnem so se v socialno službo sprejemali nižji administrativni kadri in vse preveč je bilo razširjeno mnenje, da je za opravljanje poslov na socialnem varstvu dober vsak uslužbenec, ne gl ede na njegovo kvalifikacijo. Žal tudi danes še naletimo na taka gledanja, vendar v veliko manjši meri. Izkušnje so pokazale prav nasprotno, da je socialno delo zelo zahtevno in terja ljudi, ki so strokovno usposobljeni, dražbeno-politično razgledani in imajo tudi osebne kvalitete ter nagnjenje za o pravljanje teh poslov.
Kot nam kaže prvi del poročila se strokovni sestav kadrov razmeroma naglo izboljšuje, Do septembra 1962 je bilo. vpisanih na Višji šoli za socialne delavce 273 študentov, ab sol vi ralo je šolo 186 študentov, od teh pa diplomiralo 104 V študiju je še 74 študentov, izstopilo pa jih je v vseh sedmih letih obstoja šole 13,kar predstavlja le 5 %. Z oktobrom 1962 se je vpisalo še 62 študentov v reden študij, ka teri niso všteti v gornjem številu 273 in tudi v nadaljnji obravnavi niso vključeni.
Prikaz šolanja po letnikih vpisa (1955	1961) :
Leto vpisa	Število vpisanih študentov	Število študentov, ki so med študijem izstopili		Štev Uo študentov na študiju		Število absolventov		Število diplomantov	
			%		%		%		%
1955	25	2	8 %			23	92 %	22	88 %
1956	28	1	4 %			27	96 %	26	92 %
1957	30	1	3 %			29	97 %	23	77 %
1958	31	2	6 %			29	94 %	16	52 %
1959	37	2	6 %			35	94 %	17	46 %
1960	57	1	3 %	13	23 %	43	74 %	-	
1961	65	4	6 %	61	94 %	*	“	-	-
Skupaj	273	13	5 %	74	27 %	186	68 %	104	38 %
Is gornjih ppdadtov je ramdno, da letno absolvira šolo seiaii.vno visok procent slušateljev, kar kaže na resnost kandidatov in je to tudi rezultat indi vidualnega načina dela gole s študenti Slabša je situacija v odnosu med absolventi in diplomanti šole. Dočim je v prvih dveh letnikih vpisa ostal, brez diplome le po en študent, se je število študentov, ki niso diplomirali, pri naslednjih treh letniksh naglo stopnjevalo. Vzrokov za to je več
Na šolo prihaja vedno več mlajših ljudi brez prakse, kateri teoretičen študij z iz piti še obvladajo, praktično delo, katerega odraz pa je diplomska naloga, pa jim dela velike težave. Precejšen vpliv na prizadermost študentov pri izdelavi diplom ske naloge predstavlja tudi dejstvo, da se v zadnjih lotih na delovnih mestih ni postavljala zahteva, da študent pred nastopom službe diplomira. Tudi pri nagrajevanju se to ni dosledno upoštevalo, zlasti ne v gospodarskih organizacijah. Na prizadevanje šole, da bi absolventi, zadostili tudi zadnji šolski obveznosti, tj. da bi diplomirali, so ti čestokrat izjavili, da se bodo sicer potrudili izdelati diplomo zaradi obveznosti do šole, da pa to njihovega položaja na delovnem mestu ne bo nič spremenilo, Končno je iskati vzrok za tako stanje tudi v sistemu študijskega regima 4. semestra na šoli, Dočim so študenti, prva leta obstoja šole Je v 4- se -roestru, tj. v semestru prakse v glavnem delali na diplomah, se je to bistveno spremenilo z utrjevanjem sistema prakse, ko so študentje polno obremenjeni z obveznostmi po programu prakse in delajo na delovnih mestih, oz. na bazah prakse po 7 ur dnevno. Tudi zahtevnost diplomskih komisij se je v zadnjih Istih precej povečala.. Organi šole so namreč zavzeli stališče, da ne kaže popuščati pri študentih, ki niso v stanju izdelati diplomsko nalogo na določeni višini in da je zaradi u> veljavijanja stroke in socialnih delavcev bolje, da ostane pač določeno število študentov brez diplom, Samo v letu 1961. so diplomske komisije odklonile 5 predloženih diplom .Šola si prizadeva stanje izboljšati s pravočasnim odobravanjem diplomskih tem in z vsklajevanjem programa prakse in dela na diplomah. Pričakovati je. da bo pri letniku vpisa 1962 to imelo že pozitiven odraz, saj so od letošnjih absolventov že štirje predložili diplomske naloge, precejšnja število študentovpa napoveduje naloge ge v tem letu.
Naslednji podatki nam kažejo sestav študentov po spolu, predizobrazbi in po tem, iz katerih okrajev so prihajali in na katerih področjih so se zaposlili.
Od 273 študentov je
»900» a vcoooo 0	11 e 0	0	0	105 ali	38 %
2 etl Sk	c	aonoovoooroaovoo	168 ali	62 %
s popolno slednjo šolo , - 0 «	.	147 ali	54 %
z nepopolno sicednjo šolo • „ . • • *	126 ali	46%
V prvih letih obstoja šole je bilo rarmerje med ženskami in moškimi ca 50 ; 50,se daj pa je stanje tako, da v oddelku za javne službe močno prevladujejo ženske, v oddelku za gospodarstvo pa moški.
Glede na predizobrazbo, se v zadnjih letih sicer veča priliv kandidatov, ki prihaja jo iz srednjih oz. njim enakih šol, vendar gola ugptavlja, da je sposobnost teh študentov osvajati učni program, kljub boljši to analni predizobrazbi manjša od onih, ki prihajajo iz prakse. Tudi pri učnih uspehih, izraženih v izpitnih ocenah, kadri iz prakse ne zaostajajo, čeprav nimajo popolne srednje šole.
Študenti po posameznih okrajih:
Celje	........ i. ...... .	30 študentov ali U %
Gorica .............. . , .... 16	*	*	6 %
Koper ........-------....... ,	17	“	°	6 %
Kranj ------------------------------23	“	“	8	%
Ljubljana ..................... .	130	K	*	48	%
Maribor ........................... 30	“	“	11	%
Murska Sobota .............	13	“	“	5	%
Novo mesto ........................ 14	“	“	5	%
Skupaj	273	študentov	ali	100	%
Že od prvega vpisa je predstavljalo problem dejstvo, da so prihajali v šolo kandidati pretežno iz okraja Ljubljana, Celje, Kranj in Maribor. Z ozirom na izredno pomanjkanje usposobljenih socialnih delavcev v oddaljenih podeželskih občinah pa bi prav okraji Gorica, Koper, Murska Sobota in Novo mesto morali načrtno s štipeo di ran jem oskrbeti, socialne službe z usposobljenimi kadri. Priliv študentov v šolo iz teh okrajev se je zadnja leta sicer izboljšal, vendar še daleč odstopa od potreb.
Pri izbora kandidatov za 30I0 je ge vedno povsod občutiti premajhno prizadevnost kadrovskih komisij pri ljudskih odborih in pri dragih lokalnih faktorjih, da bi izbirali za šolo kadre, ki vsestransko odgovarjajo zahtevam poklica socialnega delavca. Posebno pri študentih v oddelku za gospodarstvo je opaziti, da kadrovski iz -bor ni najboljši Aktivno sodelovanje lokalnih faktorjev pri izbora kandidatov za šolo je posebno važno od leta 1960, ko je vpeljan sistem svobodnega vpisa in šola sama nima možnosti: odklanjati kandidate, ki izpolnjujejo splošne pogoje za vpis po zakonu, O problem« izbora kadrov je gola že večkrat informirala Zvezo sindikatov Slovenije, Glavni odbor SZDL in Društvo socialnih delavcev s željo.da se na tem vprašanju na terenu aktivno in kontinuirano dela.
Študenti po sektorjih štipendiranja;
ljudski odbori	101 stud.		ali	37%
zdravstvo . . , .	. . .. .	20	«8	V	7%
socialne ustanove	.v , ;	37	*	eS	14 %
prosveta	.............	4		<8 •. ■ ;»■	2 %
Državni sekretariat za notranje zadeve ,	20	€S t	a	7%
Gospodarske organizacije .... ,, . . . .	60	U	u	22 %
Družbene organizacije ....... , , , .	14	ti	u	5 %
Ostalo ....................	.	17	U	v,	6 %
Skupaj	273 stud.		ali	100 %
Zaposlitev socialnih delavcev po končanem šolanju:
Svet za socialno varstvo LRS	4 soc. ddavce
Okrajni ljudski odbori..................... .	3	“
Občinski ljudski odbori ......................	39	“
Centri za socialno delo ......................	£9	*
Zdravstvene ustanove ......................	13	* «
Šole..........................................    .4
Organi na področju notranjih zadev ..............	16	“
Vzgojne posvetovalnice ......................	2	“
Socialni zavodi .................................  4	*
Gospodarske organizacije ....................	35	“
Zavodi za socialno zavarovanje ................	15	®
Zavodi za zaposlovanje ......................	5	“
Družbene organizacije	10	*
Ostalo: Izvršni svet 1, RTV LJ. {,: NB l'	.	3
Na visokošolskem študiju ....................	2
Ne delajo vpoklicu .........................	2	"
So š® v šolanju ............................	74
Odpadli med šolanjem .......................	13	*
Skupaj	273 soc. delavcev
V letu 1960 j® bil na VŠSD, zaradi potreb po socialnem delu v gospodarskih orga nizacijah in zaradi specifičnosti znanja, ki naj ga obvladajo socialni delavci v gospodarstvu, na predlog Zveze sindikatov Slovenije oz Odbora za komunalno politiko, socialno politiko in delovna razmerja, organiziran poseben oddelek, V letu 1960 in 1961 j® bilo v oddelku za gospodarstvo '/pisanih 50 rednih študentov, do čira je oddelek za javne službe od leta 1955 do 1961 obiskovalo 223 študentov.od katerih je tudi nekaj zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ker pač do leta 1960 na. šoli ni bilo diferenciranega študija. Vpis študentov v oddelek za gospo dasstvo je vsako leto nižji, kot v oddelku za javne službe.
Na področju javnih služb v zadnjih letih precej upada število študentov iz področja zdravstva, dočim je Državni sekretariat za notranje zadeve popolnoma opustil štipendiranje svojih kadrov na tej šoli Kadre, ki so končali šolo, pa večinoma zaposluje na njihovih prejšnjih delovnih mestih, ne oziraje se na novo kvalifikacijo, ki so jo pridobili,
Precejšen interes za uvajanje socialnih služb na šolah kažejo prosvetni organi in šole same. Zaradi konkretne finančne in kadrovske situacije v šolstvu, pa kljub temu na šoli ni štipendistov iz tega področja, Ker smatramo, da je socialno delo v šolstvu izredno potrebno, č® hočemo preventivno reševati mladinsko problematiko s tem, da pomagamo staršem pri vzgoji otrok in mladine in s pravočasnim od -krivanjem vzgojnih problemov posameznikov, so potrebni v tej zvezi konkretni u-krepi. Nov način finansiranja, ki bazira na točnih izračunih osnovne dejavnosti t j v šolstvu pedagoška ura oz. y zdravstvu zdravstvena storitev, namreč ne predstavlja ugod&e situacije za uvajanje novih profilov kadrov v te službe.
Kakor ua vseh področjih,, se tudi pri študentih, ki prihajajo na VŠSD občuti vedno večje težave pri iskanju štipendija kar narekuje organom šole večjo skrb za mate rialne prilike študentov.
Izreden študij
Ker se je prva leta obstoja Višje šole za socialne delavce pojavljalo precejšnje število kadrov, ki so že delali v socialnih ali njim sorodnih službah in jim razne okoliščine niso dopuščale, da bi se vključili v redno šolanje, je bil v letu 1958 uveden izreden študij.. Spodnji podatki nam kažejo vpis študentov po letnikih in dinamiko poteka študija:
I_*iO vpisa	Vpis po oddelkih	Izstopili	Ne polagajo izpitov	Prestopili v reden študij	Opravlja* jo izpite	Absol- venti	Diplomi- ranci
1958/59	31	9	3	2	•	17	2
1959/60	31	10	8	1	3	9	-
1960/61	57 v oddelek za Javne službe 35	3	5		27		
	v oddelek za gospodarsivo 22	3	2		17		
1961/62	61 v oddelek za javne službe 42	4	8	2	28		
	v oddelek za gospodarstvo 19		9	2	8		
1962/63	44 v oddelek za Javne službe 33						
	v oddelek za gospodarstvo 11	-	-	•	-	-	-
Skupaj	224	29	35	7	83	26	2
Kljub temu, da od vsake generacije vpisa odpade približno ena tretjina študentov, organi šole ocenjujejo situacijo kot ugodno. Upoštevati je namreč treba, da se ti kadri šolajo ob minimalnem prispevku družbe vprimerjavjFz rednimi študenti in da kljub obremenitvi na delovnih mestih razmeroma solidno Študirajo. Položaj izred nih študentov pa se je poslabšal ob novem sistemu financiranja šolstva, ko šola za leto 1962 ni prejela več dotacije za izreden študij in je morala stroške študija zaračunati študentom. Po dosedanjih kalkulacijah znašajo stroški šolanja za ene
ga študenta na dve teci 100 000 din, če se ta poslužuje seminarjev ki jih šota organizira. Brez seminarjev pa znašajo stroški šolanja ca 70 000 ~ do SO 000 din in sicer je tu všteta režija, izpiti in diploma. Študenti plačujejo stroške šolanja v obrokih, v smislu pogodb, ki so jih sklenili s šolo. Premajhna je pripravljen ost ustanov, da bi svojim uslužbencem krili te stroške in bi s tem razmeroma majhnim prispevkom dvignili raven strokovnega znanja svojih uslužbencev. Uslužbenec, ki se odloči za izreden študij, ima namreč poleg dvojne obremenitve delo in študij - in poleg plačevanja stroškov za šolanje, še izdatke za vožrtjo in vzdrževanje ob priliki seminarjev in izpitov, za skripta itd. Zanimivo pa je dejstvo, da vpis iz rednih študentov v letošnjem letu ni manjši, čeprav so bile kandidatom že predhod no objavljene finančne obveznosti za vpis oz. šolanje.
Če pogledamo stanje izobraževanja preko Višje šole za socialne delavce v celoti, vidimo, da se ugodno razvija in da imamo že na različnih področjih dela strokovno usposobljene kadre. Priliv študentov na šolo je sicer enakomeren, vendar ne pre sega možnih kapacitet
Druge oblike usposabljanja kadrov v socialnih službah
Ob naraščanju števila šolanih socialnih delavcev pa stopa v ospredje druga naloga odgovornih faktorjev, da p osic rbi j o za nadaljnje izpopolnjevanje in razvoj teh kadrov. Obstoja namreč nevarnost, da bodo postali socialni delavci pri obilici vsakodnevnega dela suhi prakticisti, če ne bodo imeli možnosti dopolnjevati svoje znanje v skladu z novimi izsledki in razvojem naše družbene problematike.
Iz tega jetorej nujen zaključek, da mora Višja šola za socialne delavce prerasti iz klasične ustanove za izobraževanje v center za izobraževanje vseh kadrov v socialnih službah. Z razširjeno šolsko dejavnostjo bo šola omogočila kadrom poglabljanje znanja, izmenjavo izkušenj in povezovanje teorije in prakse, na drugi strani pa bo imela možnost na osnovi praktičnih izkušenj socialnih delavcev kontrolirati in izpopolnjevati svoj študijski program. Tako dejavnost bo šola lahko razvijala, če se bodo našla za to finančna sredstva in če se bo šola okrepila s stalnim kadrom. Prvi poskusi so se že začeli v tem letu. Sekretariat za socialno varstvo LRS pripravlja program seminarjev za uslužbence, ki naj bi jih VŠSD organizirala še v tem letu oz. začetkom prihodnjega leta. Postopoma pa se bo ta dejavnost razvijala in dopolnjevala. Društvo socialnih delavcev in šola morata postati glavna faktorja in pobudnika za izobraževanje in usposabljanje socialnih delavcev.Tuni Nacionalni odbor za socialno delo v Beogradu je v svojem proračunu za dopolnilno izobraževanje socialnih delavcev določil namenska sredstva. DSD Slovenije se je obvezalo, da bo v letošnjem letu priredilo 4 seminarje za diplomante oz. absolvente VŠSD, od katerih je enega ž6 izvedlo za kadre v gospodarstvu. Šestdnevnega seminarja se je uueležilo 30 socialnih delavcev. Tri seminarje za kadre iz področja javnih služb pa namerava društvo organizirati §e v času do konca januarja 1963- Tudi Sekretariat za socialno varstvo LRS jev letu 1962 že izvedel tri štirinajstdnevne seminarje za uslužbence invalidskega varstva, katerih seje udeležilo m uslužbencev. Nadalje je Sekretariat organiziral še en seminar o delu v isciplinskih centrih s. 45 udeleženci in en seminar za izvajanje strožjega nadzora nad mladoletniki s 122 udeleženci. V ta dva seminarja so bili pritegnjeni tudi predstavniki tožilstva in sodišč zaradi tesnega sodelovanja pri delu z neprilago -Jeno mladino V priprav, sta še en seminar za slufbo strožjega nadzora in en se-
minar za okrajne uslužbence, ki delajo na invalidskih zadevah.
Kot vidimo je bilo v tem letu precej storjenega za strokovno usposabljanje in uvajanje novih metod dela, kar naši kadri z velikim odobravanjem sprejemajo, S tem delom je treba nadaljevati in ga še poglabljati.
precej pa so popustili pri organizaciji seminarjev,okrajni ljudski odbori. V prejšnjih letih je skoraj vsak okraj poskrbel za en ali dva seminarja za uslužbence, ki delajo v upravnih organih socialnega varstva, V letu 1952 pa je bil izveden le en tak seminar v okraju Maribor. Smatramo, da bi v delovnih programih okrajev in občin za leto 1963 ne smele izostati pobude za usposabljanje kadrov tudi v lokalnem merilu, saj je število uslužbencev z nižjo izobrazbo v upravnih organih ObLO jev (102) še vedno tolikšno, da tega stanja ob dosedanjih zahtevah ne moremo več dopuščati, Te kadre bi bilo potrebno, v kolikor imajo za to pogoje, prekvalificirati. Treba je podrobno proučiti kateri kadri so to in kakšni naj bodo programi za prekva liflkacijo. Tu gre predvsem za kadre, ki delajo v socialnih službah že vrsto let in želijo še nadalje ostati na tem delu.
Končno ne moremo mimo strokovnih izpitov, ki tudi predstavljajo eno izmed oblik strokovnega izpopolnjevanja. Ta problem ni rešen z izidom pravilnika o strokovni izobrazbi socialnih delavcev (Ur. 1. FLRJ, št 39/59), temveč se je s tem šele pokazal v svoji pravi luči. Od izida tega predpisa do danes je opravilo strokovne izpite le 16 socialnih delavcev. To je silno majhno število v odnosu na vse, ki bi po pravilniku bili dolžni opraviti strokovni izpit. Žal Sekretariat Sveta za socialno varstvo LRS, kot matični organ za socialne službe, nima pregleda nad tem, koliko je takih uslužbencev. Občinski ljudski odbori in druge ustanove namreč ne kažejo potrebne doslednosti pri zahtevah za polaganje strokovnega izpita. Posebno slaba pa je situacija v gospodarskih organizacijah, kjer za socialne delavce kot tudi za ostale kadre strokovni izpiti niso obvezni.
Čeprav so tudi programi za strokovne izpite za socialne delavce potrebni temeljitih korektur, to ni edini vzrok za to, da socialni delavci izpitov ne polagajo. Stanje se verjetno ne bo izboljšalo, dokler se ne bo spremenila poli tika v odnosu na to vprašanje. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov bi morali pri kriterijih za nagrajevanje zagotoviti stimulativne zahteve za strokovno usposabljanje oz. za o pravljanje strokovnih izpitov. Smatramo, da tega problema ne gre obravnavati tako ohlapno kot doslej, ker gre na škodo kvalitete dela. Službe socialnega varstva morajo temu vprašanju posvetiti večjo pozornost in obravnavati strokovne izpite kot obvezen del splošnega izpopolnjevanja vsakega usluž benca. Ob tem pa se zopet postavlja potreba, da se kadrom nudi tudi pomoč v obliki pripravljalnih seminarjev, ev, izdaji priročnika, s študijskimi -dopusti oz. delovnimi olajšavami itd.
J
PRIPOROČILA GLEDE PROBLEMATIKE SPLAVOV
Svet za socialno varstvo LRS je na 39, seji dne 27/6-1962 razpravljal o problematiki splavov v LRS in na podlagi analize in razprave na seji ugotovil sledeče;
-	Problem splavov je zdravstveno socialni problem širšega družbenega značaja in sodi v zadnjih letih glede na obsežnost in posledice med akutna vprašanja ne samo zdravstvene, temveč tudi socialne službe. Delo na reševanju te problematike in za prevencijo* splava v vseh njenih oblikah ni samo naloga zdravstvene službe, temveč vseh organov, družbenih služb in organizacij, ki v svojo dejavnost vključujejo tudi skrb za človeka. Zato zahteva reševanje tega problema široko koordinacijo več činiteljev.
-	Od leta 1955 dalje občutno narašča število splavov, od katerih jih je pretežna večina, tudi do 90 %, izvršenih zaradi socialnih indikacij.
-	Družbeni organi na področju socialnega varstva, predvsem sveti za varstvo družine, dosedaj problematike splavov na svojem področju niso spremljali in je tudi niso vključili v svojo dejavnost. Koordinacija med organi socialnega varstva s komisijami za dovolitev splava ni bila zadovoljiva. Premalo je bilo tudi povezovanja z drugimi organi, katerih dejavnost posega v to problematiko.
Na osnovi teh ugotovitev je sprejel Svet sledeče
priporočilo;
Dejstvo, da je v Sloveniji pred komisijami za dovolitev splava približno 90 % prosilk zaradi socialnih razlogov, nalaga organom socialnega varstva dolžnost, da stalno spremljajo to problematiko in jo s pomočjo socialnih služb v komuni tudi rešujejo., Pri reševanju tega vprašanja je potrebno tudi več povezovanja med vsemi tistimi činitelji v komuni, ki na eden ali drugi način lahko v svoji dejavnosti sodelujejo in pomagajo.
Organi socialnega varajva naj nudijo prosilkam, katerim je bil iz res socialnih razlogov odobren splav, ustrezno skrb in pomoč- Primere naj spremljajo in ukrepajo, dokler se razmere ne uredijo. Pri tem bo potrebno tesno sodelovanje medor-gani socialnega varstva in komisijami.
V oačinah, ki imajo centre za socialno delo, naj ti čimpreje sprejmejo med svoje naloge tudi reševanje te problematike.
Visoko število prosilk in s tem združena problematika nujno zahtevata zlasti pri nekaterih komisijah v večjih mestih in industrijskih centrih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj) stalnega profesionalnega socialnega delavca. Potrebno je, da organi socialnega varstva poskrbijo za čimprejšnjo ureditev tega vprašanja. Socialni delavci v komisijah naj imajo tudi namestnike. Ker zahteva delo socialnega delavca v komisiji za odobritev splava posebno metodiko dela in vodenje enotnepo-litike do tega problema, bi biio potrebno za njih organizirati posvetovanja.
Prav tako bi bilo zaradi uskladitve kriterijev in politike sploh nujno,, da se vsi delavci v vseh komisijah občasno med seboj posvetujejo,
Med prosilkami je velik odstotek zaposlenih žena Ta ugotovitev nalaga organom socialnega varstva dolžnost, da se pri reševanju problematike splavov povežejo tudi s socialno kadrovskimi službami in sindikalnimi organizacijami v gospodarskih organizacijah, ustanovah in zavodih.
Reševanje problematike splavov in delo za prevencijo splava naj bi organi soci ■ alnega varstva vnesli v svoje delovne programe.
40. SEJA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO LRS DNE 5- OKTOBRA 1962-
Dnevni red;
1.	Analiza delovanja centrov za socialno delo v LR Sloveniji
2.	Potrditev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov republiških socialnih zavo do v:
a)	Mladinskega zaščitnega doma Dornava
b)	Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate
c)	Predhodnega mladinskega doma v preddvoru in
d)	Pravil Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani
3.	Informacija o opravljeni decentralizaciji služb za varstvo borcev in invalidov.
4.	Razno
I Svet je obravnaval analizo in pri tem ugotovil, da so se centri za socialno delo v LR Sloveniji razvijali skladno z družbenim razvojem, kadrovskimi in materialnimi pogoji.. Do sedaj je ustanovljenih skupno„9 centrov za socialno delo, v letih 1962-64 pa je predvidena organizacija še 21 centrov za socialno delo pri večjih občinskih.ljudskih odborih. Za zadeve in naloge zavodov so pristojni ustrezni občinski družbeni organi - sveti za varstvo družine in sveti za socialno varstvo,Nad zorstvo nad zakonitostjo dela centrov imajo pristojni občinski ljudski odbori.
Organi upravljanja centrov so. svet, upravni odbor in ravnatelj: načela družbenega upravljanja so enaka kot pri drugih samostojnih zavodih.
Osnovne naloge centrov za socialno delo so analiziranje socialnih vprašsnj v komuni, odkrivanje njihovih vsrokov ter predlaganje ukrepov za njih reševanje in odpravo. Centri postopoma prevzemajo od upravnih organov občinskih ljudskih od
borov tudi vse strokovne zadeve na področju socialnega varstva.
Temeljni strokovni kadri v centrih za socialno delo so socialni delavci. V centrih se bo razvilo tudi teamsko delo, ob sodelovanju drugih ustreznih strokovnjakov - pedagogov, psihologov, zdravstvenih delavcev itd.
Pri nagrajevanju strokovnega kadra so se uveljavili sodobni principi delitve o-sebnega dohodka, kai'stimulativno vpliva na delo in uspehe strokovnih delavcev.
Organizacija in metode dela centrov so vsklajene z značajem in potrebami teh zavodov.
Materialni in delovni pogoji centrov so boljši od pogojev v upravnih službah. Vsi centri so samostojni zavodi z lastnim finančnim načrtom, ki omogoča samo -stojno razpolaganje s sredstvi.
Kot organizatorji sodelovanja družbenih faktorjev v komuni so centri že pričeli s sistematičnim delom, tudi na preventivnem področju.
Za pospešen in sistematičen razvoj centrov za socialno delo v LR Sloveniji je svet na podlagi razprave in njenih ugotovitev sklenil priporočati sledeče:
1.	Sistematično socialno delo se lahko uspešno razvija le z organiziranim sodelovanjem vseh družbenih faktorjev v komuni, kakor tudi s pomočjo strokovnih socialnih služb, ki strokovno rešujejo konkretne naloge in probleme. Zato je potrebno v sistem socialnih služb v komuni načrtno razvijati centre za socialno delo - kot organizatorje in koordinatorje socialnega dela v komuni in v krajevnih skupnostih.
2- Mimo razvijanja centrov za socialno delo v večjih komunah naj tisti ljudski odbori, pri katerih zaenkrat ni pogojev za organizacijo samostojnih socialnih služb, skrbijo za dvig strokovnosti socialnega dela v okviru upravnih organov,skrbijo naj za šolanje ter usposabljanje strokovnih socialnih delavcev ter za formiranje posebnih strokovnih komisij, iz katerih bi se lahko kasneje razvile samostoj ne strokovne službe.
3.	Osnovne naloge centrov za socialno delo naj bi bile: analiziranje socialnih vprašanj v komuni, odkrivanje njihovih vzrokov ter predlaganje ukrepov za njiho -vo reševanje in odpravo Nadalje naj bi centri sodelovali z ustreznimi činitelji pri pripravljanju programov za razvoj socialnega varstva in dvig družbenega standarda v komuni. Postopoma naj bi centri od upravnih organov ljudskih odborov prevzeli tudi vse strokovne zadeve na področju socialnega varstva.
4.	Pri reševanju neposrednih nalog družbene skrbi za družino naj centri predvsem sodelujejo pri študiju razvoja otroškega varstva v komuni, nadalje pri proučevanju problematike vzgojno zanemarjenih otrok in vprašanj habilitacije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Tudi bi bilo potrebno študijsko proučevati vprašanja družine na vasi in s tem v zvezi ev. na pretežno kmečkem področju organizirati center za socialno delo, ki bi se specializiral za sociološki študij vasi, zlasti na področju družine. V iem smislu naj se centri razvijajo predvsem kot strokovne službe in kot organizatorji širokega sodelovanja ustreznih družbenih faktorjev,.
5- Svoje naloge aaj centdizvršujejo v okviru širših načrtov družbenega razvoja v komuni ter na podlagi lastnih programov, v katerih naj bo zajeto prevenrivno in kurativno delo Pri tem naj skrbijo zlasti za usposabljanje strokovnih in pro -stovoljnih socialnih delavcev ter za razvoj socialnega dela na drugih področjih (šolstvo, zdravstvo,, sodstvo, gospodarske organizacije).
Organizacijo ter metode dela naj centri razvijajo v skladu z značajem in potrebami posameznih zavodov. Organi centrov naj se samostojno odločajo o organizacijskih oblikah centrov, zlasti o notranji organizaciji in razporeditvi nalog (po teritorialnem principu ali po globalni problematiki). V centrih naj bi se postopoma razvilo tudi teamsko delo ter drage ustrezne metode socialnega dda.
Organi centrov naj si prizadevajo izpopolniti delovna mesta s strokovnim o -	;
sebjem, zlasti s strokovno usposobljenimi šolanimi socialnimi delavci in naj v tem smislu po potrebi dopolnijo pravila oz. sistemizacijo delovnih mest. Zasadi tega naj tudi vplivajo na intenzivnejše štipendiranje študentov za socialne delavce. Potrebna bi bila tudi specializacija kadrov v centrih za socialno delo.
6. Za uspešno delo centrov so potrebni tudi urejeni materialni in delovni pogoji. Začetne investicije in tekoče vzdrževanje ter financiranje centrov je ekonom sko opravičljivo, ker se s poglobljenim in strokovnim socialnim delom v centrih uspešno rešuje socialna problematika v komuni. V svete naj bi bili imenovani u-strezni družbeni in strokovni sodelavci, ki bi s širšo družbeno razgledanostjo tež strokovnim znanjem lahko koristno sodelovali pri razvijanju strokovnega dela centrov.
Potrebno je urediti status in poslovanje centrov kakor tudi njihov odnos do upravnih organov pri občinskih ljudskih odborih. V pravilih centrov je potrebno točneje določiti pristojnost in naloge ljudskih odborov ter ustreznih družbenih, u-pravnih in strokovnih organov.
Nujno bo potrebno tudi študijsko obdelati način administracije in evidence ter zbiranje dokumentarnega gradiva v centrih.
7-	Centri za socialno delo naj kot organizatorji sodelovanja družbenih faktor-jev v komuni najtesneje sodelujejo pri razvijanju družbenega mehanizma v komuni, načrtno naj se povezujejo s krajevnimi skupnostmi, družbenimi in gospodarskimi organizacijami, organi družbenega upravljanja, predvsem s sveti na področju socialnega varstva pri ljudskih odborih, kakor tudi s šolskimi sveti, sveti zdravstvenih zavodov, itd.
8-	Pristojni družbeni in upravni organi naj spremljajo razvoj in delo centrov, utrjujejo njihove organizacije ter metode dela ter upoštevajo delo centrov v pro gramih razvoja družbenih ter strokovnih služb v komuni.
Ustrezno mesto centrov za socialno delo kot samostojnih strokovnih služb je treba uveljaviti tudi v statutih ljudskih odborov.
9. Centri naj redno prikazujejo svoje delo pristojnim ljudskim odborom le te naj predvsem seznanjajo z aktualno družbeno problematiko, ki jo je potrebno re -sevati na temel ju družbeno, gospodarske politike ljudskih odborov in ob koordiniranem sodelovanju družbenih sil. predvsem pa Socialistične zveze, ki naj še po sebej sodeluje pri reševanju zlasti preventivnih socialnih vprašanj v komuni,
II, ; Svet ja del soglasje k pravilnikom o razdelitvi osebnih dohodkov republiških zavodov z nekaterimi manjšimi pripombami.
Pravile Prehodnega mladinskega doma Ljubljana pa je potrdil brez pripomb.
HI. Svet je vzel na znanje informacijo o poteku decentralizacije, o delovanju občinskih služb. o priznavalninah, dasti republiških ter o stanovanjski problemati ki borcev NOV.
Svet jev razpravi ugotovil:
I.	Da je stekla slažba na občinah ob prenosu pristojnosti brez ovir,-se ugodno razvija, posebno, k®rso zagotovljeni kadri dobro izbrani in temeljito priprav » Ijeni s seminarji, insteiikfažp ter posvetovanji.
Tudi za okrajne'službe kot drugostopne organe in organe uprave s pravico nadzora je primerna prireditev seminarja, da bi hšli čimbolj usposobljeni za svoje delo.
Položaj invalidov in borcev NOV j® mnogo olajšan po decentral.izacijLker se lažje informirajo in posvetujejo c svojih pravicah, socialnih in dragih problemih.
. Seveda upravni organ pri-svojem delu ne-sme biti navezan samo nase, tem več j® nujno sodelovanje z vsemi družbenimi'Ja upravnimi organi komune, z njeni-mi 'Strokovnimi 'sl už bamd, kakor tudi z množičnimi organizacijami.
Sedaj, ko imajo občine kadrovsko Jn strokovno okrepljeno socialno'službo, so tudi uslužbenci invalidskega varstva seznanjeni s problematiko ostalih'socialnih služb i« lahko jsspegno sodelujejo pri kompleksnem reševanju raznih p sobi e ■ mov (rehabilitacija, stanovanje itd.),
2- Republiške priznavalnine se podeljujejo le posebno zaslužnim osebam,do čim’so ostale že psenegene na občinske ljudske odbore.
Stremeti je za tem, da se republiške priznavalnine iz prejšnjih let, zlasti one izpod JO 000,- cHn«. vskladijo oz, povišajo na raven priznavalnin zadnjih let.
Občinski ljudski odbori naj posvetijo vprašanju svojih priznavalnin za najbolj zaslužnem zlasti'Socialno ogrožene borce čim večjo pozornost Zagotovijo naj potrebna sredstva v ta namen in sploh pristopijo z vso prizadevnostjo k reševanju te problematike,
3. Stanovanjsko vprašanja borcev NOB š® vedno ni rešeno v celoti, zlasti ne za zaposlene borce. Dosedanji potek reševanja kafe, da problematika ne bo rešena v predvidenem roku«: Ljudski odbori občindn družbene organizacije naj odločneje pristopijo k reševanju te problematike. Potrebno je zagotoviti primerna'sredstva in urediti čini ugodnejšo pomoč tudi borcem, ki bi si1,sami zgradili’stanovanje
S primemo prizadevnostjo bomo v glavnem rešili stanovanjsko vprašanje borcev v leta. 1964-
Svet je sklenil poslati v tem• smisdn .okrajnim- svetom za področje aPGŠnlpe-ga.varstva-obvestile.O'svoji razpravi in ateliščah, pa tudi .sam deloval še. ne-
si
prej po teh smernicah,
IV. Svet je obravnaval informacijo Sekretariata IS za ifnormacije in k temu sklenil:
- da člani sveta, ki so predstavniki okrajev, vzpostavijo stalen stik z uredništvi pokrajinski oz. okrajnih glasil in neposredno seznanjajo uredništvo s problematiko, ki jo obravnava svet za socialno varstvo LRS o ugotovljenih stališčih in sprejetih sklepih. Tudi bodo v pomoč uredništvom, da bi se pojavi na terenu širše in objektivnejše ocenjevali in obravnavali oz. da bi se posvečala problemom socialnega varstva večja pozornost
Svet je na novo imenoval svoje stalne komisije, tudi je določil svoja zastopnika v upravni odbor sklada za socialne ustanove ter svojega zastopnika v svet Delovno zaščitnega zavoda za mlajše invalide v Ponikvah.
Dr. V. L.
41. SEJA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO LRS DNE 3. DECEMBRA 1962
Dnevni red:
1.	Poročilo o izvajanju resolucije o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu in predlog priporočila
2.	Poročilo o kadrih v socialnih službah
3.	Določitev pogojev za dajanje posojil in izjemnih pomoči iz republiškega sklada za socialne ustanove
4.	Potrditev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Prehodnega mladinskega doma Kodeljevo
5.	Razno
1. Na skupni seji Sveta za socialno varstvo LRS in Sveta za šolstvo LRS je bila obravnavana problematika otroškega varstva v zvezi z izvajanjem Resolucije o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu, ki jo je sprejela. Ljudska skupščina LR Slovenije dne 28. septembra 1961 ( Ur. L LRS, št 26/61).
Po široki razpravi na podlagi gradiva o izvajanju resolucije, ki so ga ustrezni republiški činitelji dokumentirali na osnovi posebnih okrajnih posvetovanj o raz
voju otroškega varstva v komuni »je bil sprejet sklep
Za Ljudsko skupščino LR Slovenije se pripravi posebno poročilo o izvajanju resolucije o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu.Gradivo se dopolni z razpravo na seji obeh svetov.
Poročilo za Ljudsko skupščino LR Slovenije z ugotovitvami in stališči sveta in skup -ščine bo objavljeno v eni izmed naslednjih številk Vestnika.
2.	Svet je na razpravi ugotovil, da je bil v zadnjih letih glede kadrovskih vprašanj v socialnih službah dosežen precejšen napredek. V socialnih službah deluje že precejšnje število strokovno usposobljenih socialnih delavcev, ki so nosilci novih idej, pobud in metod dela. To stanje zahteva utrjevanje doseženih rezultatov, poglabljanje dela in iskanje novih oblik. Če upoštevamo, da spadajo kadri med osnov ne nosilce oziroma izvajalce nalog v socialnih službah, jih moramo temu primemo obravnavati in jim posvečati posebno skrb v nadaljnjem strokovnem usposabljanju.
Resolucija Ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov (Ur. 1. FLRJ, št 25/60) nakazuje smer in široke možnosti usposabljanja kadrov. Svet smatra,da spada izobraževanje kadrov med osnovne naloge vsake dejavnosti in je pogoj za razvijanje strokovnega dela.
Da bi komune zagotovile nemoten razvoj socialnih služb na svojem teritoriju, je treba predvsem v statutih občin postaviti socialne službe na pravo mesto. Potrebno je zagotoviti primemo organizacijo, zadostno število sistemiziranih delovnih mest in jih zasesti s strokovnimi kadri. Orientirati seje predvsem na šolane socialne delavce.
Pri obravnavanju socialnih služb v komuni je potrebno upoštevati perspektivni razvoj komune z vso njeno dejavnostjo ne_samo v samem ljudskem odboru, temveč tudi na vseh področjih, kjer obstoja, ali se na novo uvaja socialno delo. V skladu s tem je treba tudi planirati in štipendirati kadre.
Vloga okrajnih ljudskih odborov se mora okrepiti v odnosu na vodenje kadrov ske politike in razvoj socialnih služb v komuni in se mora ta izraziti, v večji meri kot doslej, v konkretni pomoči občinam.
Ker pričakujemo, da bodo kadri, ki se šolajo na Višji šoli za socialne delavce kot strokovni in družbeni delavci na terenu močno vplivali na razvoj socialnih služb, mora obstojati med Svetom za socialno varstvo LRS kot matičnim organom za to stroko in Višjo šolo za socialne delavce, tesno sodelovanje Ne glede na to, da je šola samostojni zavod in ni več neposredno vezana na Svet za socialno varstvo, ki je po izidu zakona o višji šoli za socialne delavce prenehal biti neposredni nadzorni organ te šole, bo Svet na osnovi proučevanja socialne problematike nakazoval šoli potrebe prakse. Vplival bo na izoblikovanje potrebnih profilov socialnih delavcev za razna področja. Na drugi strani pa bo Svet zastavil vse svoje sile za to, da šoli pomaga pri ustvarjanju pogojev, da bo lahko izvajala svoje obsefne naloge kot izobraževalni center.
Poleg rednega in izrednega šolanja na VŠSD se je treba posluževati tudi drugih oblik usposabljanja in sicer na delovnem mestu. Sekretariat za socialno varstvo LRS bo delal na programih za usposabljanje kadrov. K izvajanju seminarjev pa bosta VŠSD in DSDS morala prispevati velik delež- Naloga komun pa je, da. omogoči svojim kadrom nadaljnje usposabljanje in zagotovi za to potrebna finančna sred-
stva.
Kadrom, k j delajo v upravnih organih socialnega varstva in nimajo pogojev za redno šolanje, je potrebno pomagati, da se prekvalificirajo v nazive socialnih de lavcev preko strokovnih izpitov,. Sekretariat za socialno varstvo bo po možnosti to proučil, okrajem in komunam pa tudi konkretno pomagal pri realizaciji.
Socialni delavci, ki jih pravilnik o strokovni izobrazbi socialnih delavcev (Ur.
1. FLRJ, št. 39/59) obvezuje s strokovnim izpitom, morajo to v določenem soku o-pravljati. Upravni organi socialnega varstva so dolžni skrbeti za izvajanje tega predpisa.. Tudi v sistemu nagrajevanja je treba pospeševati polaganje strokovnih izpitov s stimulativnimi merami.
Vzporedno s krepitvijo upravnih organov pa je treba enako intenzivno izvajati zaključke analize o družbenem upravljanju na področju socialnega varstva, ker bo mo le tako uspeli ustvariti dobre pogoje za razvoj socialnega dela skladno z zahte vami našega celotnega družbenega razvoja.
3.	Svet je na podlagi 3. člena potrjenih pravil o organizaciji in načinu poslovanja sklada za socialne ustanove določil pogoje za dajanje posojil in izjemnih pomoči iz republiškega sklada za socialne ustanove
1. za posojilo ali pomoč iz sklada se lahko potegujejo samo komune in krajevne skupnosti z obvezno sklenitvijo pogodbe;
2» prednost pri posojilu imajo, zavodi, ki so našteti v Resolucij* o uporabi sredstev republiških skladov v letu 1962 ■ zavodi za otroško varstvo, posebni zavodi za otroke in mladino, zavodi za rehabilitacijo in zarodi za ostarele
Pri istovrstnih zavodih imajo prednost prosilci
-	ki imajo večjo potrebo izgradnje določenega zavoda,
-	ki imajo nižje investicijske stroške,
“ ki nudijo krajši rok za dovrgitev objekta,
» ki nudijo višji prispevek k celotnim investicijskim stroškom in
-	ki nudijo krajši rok za odplačilo kredita.
3.	udeležba sklada pri kreditiranju investicijskih del znaša do 30 % celotne investicijske vsote;
4.	obrestna mera pri posojilu znaša 2 %;
5.	sok za vrnitev posojila je 5 let po končani izgradnji zavoda;
6.	k prošnji za kredit, mora prosilec predložiti:
-	dokumentacijo o temeljnem zakonu o graditvi, investicijskih objektov (Ur. L FLRJ, št 45/61),
-	sklep organa upravljanja zavoda o najetju kredita, njegovi višini in pogojih, pod katerimi nameravajo najeti kredit, če je prosilec občina, se mora predložiti sklep obeh zborov,
~ dokaz o zagotovljenih sredstvih za lastno udeležbo;
% za vlaganje prošenj se razpiše.natečnj z dvomesečnim rokom od objave.
4. Svet je po krajši razpravi dal soglasje k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Predhodnega mladinskega doma Kodeljevo s tem, da naj zavod stremi k izpopolnjevanju tega pravilnika in skuša najti čimo bj ek ti vn e j ša tehnična in siceršnja merila za ugotavljanje delovnega uspeha in učinka.
5- Pod "razno* Svet ni obravnaval ničesar.
Dr. V. L.
Mlikota Ivo, pedagoški savjetnik, Split
ISKUSTVA O RADU U DISCIPLINSKOM CENTRU ZA MUŠKU OMLADINU U SPLITU 1961 - 1962-GOD.
U smislu noveliranog Krivičnog zakonika (Sl. list FNRJ br. 30/59. in br. 24/61) i zakona o pdmjenjivanju odgojnih mjera upučivanja u disciplinske centre i pojača-nog nadzora organa starateljstva (Nar. novine br. 48/60) u NR Hrvatskoj na področju okrožnih sudova u Zagrebu, Karlovcu, Rijeci i Splitu savjeti za sodjalnu zaštitu po svojoj nadležnosti u tim centrima preuzeli su obavezu da pristupe organizaciji disciplinskih centara. U tom smislu u decembru 1960- gpd u Zagrebu je održan radni sastanak organa starateljstva s upraviteljima omladinskih prihvatali-šta u NRH. Na sastanku su donijete smjemice za pdpremni rad oko otvaranja DC Bilo je zaključeno da disciplinski.centri u Zagrebu, Karlovcu, Rijeci i Splitu za-počnu djelovati od 1. januara 1961- god., a na područjima ostalih kotarskih sudova u NRH odgodjeno je da če disciplinski centri raditi od 1. januarja 1962. god unapdjed.
Poslije dobivenih preporuka i upustava na Republičkom savjetovanju u k sat ko m vremenu u Splitu je održan širi sastanak predstavnika Socijalne zaštite, Okružnog i kotarskog suda, Javnog tnžioštva i SUP, na kojem je razmotrena situacija o a so cijalnim pojavama medju omladinoin i o prestupima maloljetnika pred sudom. Po stigputa je sugj.asnost da se pn Omladinskom pdhvatalištu u gradu organizira Disciplinski centar za mušku omladinu kao pcseban odsjek u toj ustanovi. Izbor je pao baš na ovu ustanovu, jer su u njoj bili najpovoljniji moralni i materijalni uv jed. Sedmicu dana nakon ovoga sastanka odrjane su sjednice Pedagoškog vi ječ a i Upravnog odbora u Omladinskom prihvatalištu Na njima se medju ostalim tačkama dnevnog reda izvršila stvarna organizacija Disciplinsko g centra za mušku o-mladinu. U prvom paviljonu zgrade pdhvatališta ustupljena je Jedna soba veliči; ne 4 x 3 »'12 meta ra četvomih. Ona je bila odmah uredno pnpremljena za sami poč e tak rada DC. Nabavljen je nov namještaj; radni stol, 4 sjedalice, vitrina za potrebe maloljetnika i omladinsku biblioteka, druga vitrina za uredske knjige i spise, 2 vaze s cviječem. Od raniju su na zidu videle uramljene slike druga Tita i š&čenika pobvatališta na radnim akcijama Takodjer .je od rani j e bila peč, zav-
jese na p to zoru, luster o stropu i vješalica za odječu Uz taj inventar nabavljene su uredske knjige: mape, spisi, izveštaji i matična knjiga za maloljetnike u DC Tada nismo smat\ali nujnim nijta vije nabaviti. Novčana sredstva smo imali na razpolaganju, ali smo nastojali biti skromni i ekonomični u svojim zahtjevima
Dovršen« organizaciju DC prijavili smo kratkim putem Okrajnem i kotarskom su du, Javnom tujiostvu, Savjetu, Odjelu i Odsjeku soc, zaštite NO kotara i opštine. Centru za socijalni sad i drugim ustanovama u Splitu, U Pedagoškem viječu Omla-dinskog prihvatališta psihvačeno je da u novoosnovanom disciplinskem centra ra de drugovi: Stjepan Galetovič, upravitelj Omladinskog prihvatališta i Ivo Mlikota, odgajatelj i voditelj DC- Ostalo odgojno osohlje nismo trajili niti predlagali. Za pršvremeni boravak i stacionar maloljetnika u DC imali smo onda kao što imamo i sada dovoljan oslonac i pomoč u stmčnom kolegiumu, pedagjškom viječu i čšta vom kolektivu i prostora doma, dvorišta i parka Omlad, prihvatališta Na osno'/u našeg iskustva mojemo preporačiti i drugovima, da se što manje odgojnog o so hi ja angajisa u in divi dualno m radu s malodobnikom u DC Osim usvojenih principa stroge ekonomičnosti za isto stauovište uzeli smo u obzir i pedagoške i psihološke razloge, (O njima mojemo razpravljati u diskusiji)
Preko telefona bili smo obavješten.i od Kotarskog suda i Javnog tujšostva u Spli tu, da se priprema prvo rje šen j e odgpjne mjere upučivanja maloljetnika u DC U toku pripremnog postupka i sudjenja maloljetnika o počinjenom kdvičnom djelu stali smo na stanovište da odgajatelj ne prisustvuje javnom razpravljanju. Ako bi tamo prisustvovao, pred licem maloljetnika ne bi bio neprikosnoveni autoritet, a na tom stupnju mora ostati ugled i ličnost odgajatelja u DC. Pred očima prestup nika je svijetliji lik njegova branitelja nego li je suca istrajitelja i porotnika. U tim situacijama ne moje pravilno uporediti ni značaj svog odgajatelja. Dok su se postupci dovršavali (po KZ i ZKP) u ubrzanom i kratkom vremenu, ja sam se uz o-stale poslove u Omladinskom prihvatalištu u Splitu marljivo i ustrajno pripremao da unaprijed mogu sa v jasno izvršiti težak, slojen i odgovorao adgpjni jadkoji če uskoro nastati.
U tim danima posvuda sam trajio na uvid oskudnu literaturu o specajalnom odgoju i specijalnoj psihologiji. Zanimala su me sva pri^pjela posebna izdanja sa šemi -, nara i savjetovanja specijalnih škola i domova, zatim izdanja Društva i Udrujenja defektologa Jugoslavije, brošure iz zdravstva o duševnoj higieni, te razpravljanja o ponašanju i odgoju odgojno zapuštene i mora ho ugrojene djece i omladine, Či * tao sam i dnevne vijestl i sudjelovao u javnom razpravljanju na sastancima o devi jaciji u vladanju bezprizomih. Nova saznanja i iskustva pribrojio sam k slečenim ostalima koje sam imao u du go go d» šn joj pedagoškoj praksi. Moram, priznati da me je ponovno osvjejila "Pedagoška poema'" od Makarenka "Psihologija djeteta*1 od Troja, "Uvod u psihoanalizu" od Frajda, ‘Mladenačko doba* od Debesa, “Četiri djetinstva vašeg djeteta" od Mandiča, zatim monogratije iz speerjaine psihologije Z. i R, Bujasa, M. Matiča, Supeka. Rističa, i ostalih, Smatrao sam da na osnovu ovog minimuma pedagoškog i psihološkog znanja mogu pomoči individualno malo-Ijetnom prestopniku.
Razmišlja« sam usamljeno, duboko i svestrano o našim odnosima- o prvom susretu, o mom autoritetu, disciplini, redu, rada, uspjehu, zatim o novim odnosima, našem ostanku* suradnji, i trajnom prijateljstvu poslije odlaska iz DC
Svaka navedena riječ značil.a je poseban dio pripreme i izrade odgojnog programa, budučeg individuainog tada s malodobnikom-, D svr' om pogjavju pripreme razraiš-
Ijao sam po cio dan, Uvečer sam sadržaj svojih misli unosio u notes, a sutradan sam plod razmišljanja p ovjeiavao drugu upravitelju na sastanku. Njegova konstatacija: “Dobro je sve smišljeno!* ohrabrila i potakla me naprijed u pripremanju.
Neče biti suvišno ako ovdje iznesem neke naše zajedničke napomene, koje smo nakon nagih razmišljanja na sastancima usvojili, a u radu se istih potpuno pridrfa-vali;
Susret s maiolj etnim prestupnikom u domu 1 DC
Pm susiet je neobično vat; a n doživljaj i dogadjaj u životu svakog čovjeka, U tora trenutku neznanci postaju znanci, Prvi put se pražaju desnice, sagledaju dva lica,, teče prvi pozdrav i prva misao. Od toga časa nastane medju znancima prijateljstvo, drugarstvo S suradnja. U taj trenutak može da se pojavi simpatija tli antipatijaraed-ju njima U* svaki šuštet je vezana loga ili dobra uspomena medju susretmcima do kraja života. Na osnovu ovih Askusiava susret odgajateiia i malodobnika mora biti psihološki i pedagoški veoma dobro pripremljen. Od toga časa mora započeti puni snafan preokret u ličnosti maloijetnog prestupnika,, U dubokom osječanju i najdub-Ijim opravdanim razlozima, jasnoj dikciji, odaijerenom stavu i tonu govora mora za-početi psihološka i pedagoška terapija obrata ličnosti iz pogrešaka u normalan život.
Postopanje s malodobnikom u DC
Odredili smo da odgajateljev postupak s malo!jetnikom mora biti human i u skladu s opčim zadanima odgoja j obrazovanja, do kraja pun pedagoškog takta i doslšje -dan svrsiizrečene odgojne mjere.
U sp o s ta vi j an j e povjerenja, drugarstva i prijateljstva
medju uama
Stali smo na odlučnom stanovištu da se jedino mogu održati pravilni odnosi umed-jusobnom izkazivanju povjerenja, suradnje, drugarstva i prijateljstva. Tvrdili smo onda a i danas, kada se tako uradi, onda če se takvi odnosi, ne samo duboko u-skladjivati, nego i potpuno razviti do stupnja pune normalnosti.
Avtoritet o d gaj aj atel j a pred očrraa m alol j etni k at n j ego vih roditelja,, pred njegovim poslodavcem, drngovima i prijateijima u omladini
Od prvog do poslijednjeg časa obaveznog boravka maioljetnika u DC suradnje s njegovim roditeljima, n a sfa vrij cima,, posiodavcima, drugovima i prijateljima uomla dihskim organizacijama pedagoški autoritet odgajateija mora biti postojan i nepri-kosnoven Počevši od stroge potcinjenosti do uzdignuča u normaian život i aferi -ježnjenog razuma u maicdohnikovoj svljesti izrast če pravilan lik odgajatelja,. Od gajateljeva ličnost če ostati trajno uzoma i, velika,, kada on nastupi sam op rij e go £■ no i do kraja provede intenzivno smišljeno pedagoško dielovanje kod maioljetnika i njegovih roditelja u mučuoj situaciji, Jednako če mu priznati autoritet omladina i odrasli u okolini,, jer če on primjemo sve učiniti u dobro j namjeri do pobjedi do bro nad zlim,. U času kada se oplemeni diečakova narav„ njegov če razum pestovati plemenito djelo svog odgajatelja Na obje Strane to če biti velika pobjeda i za dovoljstvo, Smatramo da u specijalnom odgoju drugčije ne možemo zamisliti, ni po stavljati kako če se visoko uzdignuti odgajateljev lik i odgojni autoritet,
Uzoran redp rad i disciplina od početka do kraja f,	u disciplinskim centrima
Na molbe maioljetnika i zagovor njegovih roditelja ne srašjemes vršiti nikakav ustu-pak, Složili smo se da od početka pa do kraja obaveznog maloljetnikovog boravka u DC mora vladati ustanovljeni sedp marljiv i ustrajan (umni i S žički) rad. Tačnost i radna disciplina se ne smiju ničim poremetiti. Uvjerijivo smo dokazi vali sebi i soditeljima da jedrno u takvoj prevedbi odgojne mjere može hiti uspješan rezultat nagih uzajamnih nastojanja, Izpred nas smo svaki put postavili parol«; "Nag odgoj ni rad s maloljetnikom mora uspjeti na zadovoljstvo roditelja i korist društva!* 0 vu zapovjed smo izvrgavali kod svakog upučivanja maioljetnika u DC., Bila je to garancija uspjehu,
Kako treba izvršiti rastanak s maloljetnikom u DC
Priznajemo da nas je mučilo i ovo pitanje. Na kraju sazmatranja složili smo se da rastanak kao i prvi sastanak s maloljetnikom mora biti veoma dobro psihološki i pedagoški pripremljen. Do toga časa naši medjutsobni odnosi su izgubili slughenu formu i prerasli su u drugarstvo i trajno prijateljstvo, Tada š mi. roditeljski i d rogat-siti maloljetniku i njegovoj rodbini dajemo mnoge savjete i upu ts tv s, koje če oni u; naprijed planski i programski izvršiti Uz svoja časna i čvrsta obetanja o svom ispravnom budučem vladasiju malodobnik zavrgava svoj obavezni boiavak u disci plinskem i pedagoško.koreitcionom centru. Na rastanku se obavezuje kao čestiti o-miadinac da če svoj život izpupiti valjanim djelima, Mi nagiagavarno da nag zavr-šetak odgojaog rada u DC mora potpuno zadovoljiti nasodnoj poslovici koja glasi;
®Konac djelo krasi!" Ždimo da ekvivalent našemu trudu bude po mogučnosd tra jan uspj eh
Osnovno stanovište u izvršavanju odgojne mjere u DC
Usvojili smo stanovište na sastanku s roditeljima i maloljetnikom da od prvog do poslijednjeg časa maloljetnikov boravk u DC ne smije biti nikako prekinut„ osim teške bolesti i smrti u porodici, vlastitog obolenja, pozivanja na sud šli predvoj-ničku obuku od strane vojnih vlasti Ova napomena je u cjelini unijeta u najnovi^ ji načrt pravilnika o izvršavanju odgojne mjere u domovima u NRM. Ovo i nas. o* pravdava da smo pravilno postupili,.
Razmišljanja pri sastavljanju odgojnog programa
Zaključili smo da svaki naš program odgojnog rada mora biti zasnovan na principu individualnog i neposredno g prilaženja k omladincu.. Odgojna mjera mora biti u skladu s opčim ciljevima i zadacima odgoja novih naraštaja u FNRJ i prema o-snovnim načelima o organizaciji i funkciji DC. U suštinr primjenjena mjera mora vratiti omladinca iz pogrešna života u normalnost Kod maloljetnika mora poizve str učrnak da i sam nastoji postati čestit, štedljiv i radišan gradjanin, koji če iz patriotske ljubavi biti bo rac za svoju zemlju, boriti se za njezin napredak i sre tan život svoj i zajednice Malo.ljetnik mora doči do svijesnog saznanja, da je o-sim objektivnih okolnosti bro subjektivni kdvac i počinitelj svojih pogrešaka. On sam treba da osudš svoje pogreške više od sudskih viječa i drugih organa Sam mora doni j e ti zaključak da mora izvršiš obrat u svom životu da unaprijed mora od> bacivati svako zlo, a činiti sve sto je dobro i plemenito, Mjera ga mora preporodi-ti.
Držali smo se iznijetih misli u našem radu i poduzimali sve što se moglo da od -gojna mjera u svojoj prtmjeni ima potpuni uspjeh,
Uručenje rješenja o izrečenoj odgojnoj mjeri upuč* vanja u DC
Prvi put pri kraju meseca februara 1961 g stiglo je prvo riješenje od kotarskog suda u Splitu kojim je upučen prvi maloljetnik na obavezni jednomjesečni bora -vak na odredjeni broj sati u toku dana u DC Odmah po primitku tog rješenja odr žao sam kratki sastanak sa upraviteljem Omladinskog prihvatališta. Na sastanku smo se veoma brzo sporazurajeli o provedbi načrta prvog dijela rada u primjeni odgojne mjere,. Taj dio rada se sastojao iz slijedečih zadataka koje je trebalo veoma paši ji va i u tančiae obaviti.
Moj posjet kotarskom sudu i javnom t u ž i o c u
Poslije obavljene posjete Kotarskom sudu izvršio sam posjetu maloljetnikovu do mu i porodici. Pokazao sam im sudsko rješenje o upučivanju malodobnika u DC Saopčio sam im da sam u tu svrhu došao k njima, Na^asio sam da sam odabrao takav način zbog zaštite njihova ugjeda. Povjerljivo i veoma toplo su otpočeli na ši razgovori o malodobniku. Roditelji su mi taj i svaki drugi put bili do kraja oda-ni, Sve su mi iskreno u tančine rekli o vladanju i naravi dječaka, o njegovoj i po rodičnoj anamnezi Ocenio sam koliko su objektivne okolnosti utjecale na dječa -kovo pogrešno vladanje i same uvjetovale da on počrni krivično djelo. Od svih u kučana naslojao sam dobiti što više izjava o maloljetnikovim sklonostima, dobrim i lošim navikama. Naročito sam se mnogo interesirao o dječakovom ponašanju pre ma starijima u domu i susjedstvu, zatim o njegovoj pripadnosti lošem društvu, oda-nosti prema skitnji, istupima i prestupima Utvrdio sam otkada se očituje njegova nastranjivost u ponašanju. Želio sam sve doznati o njihovim medjusobnim odnosi-ma, zatim o rdjavim i ispravnim postupcima s dječakom. Koliko sam vjše mogao nastojao sam otkriti ugled, sklad i nemir, naročito izvanredna psihološka i depre sivna stanja, nivo naobrazbe, primitivnost, malogradjanštinu ili napredna shvača-nja o životu Tada i u svakoj drugoj posjeti nastojao sam vlastitim očima vidjeti, ocjeniti realne prilike i život ne samo sa stanovišta socijalnog radnika nego i sa stanovišta pedagoga - odgajateija. Na osnovu socijalnih, zdravstvenih i ekonom skih prilika moraju se rasvijetliti i psihološka zbivanja u porodici. Naročito su za-nimljivi podaci, ako su se i koliko javljali oštri sukobi, psihički šokovi i traume.
U svemu torne koliko je uzroka u siromaštvu, alkoholu, raznim zaraznim i kronič • nim bolestimapmoralnom i materijalnom neslaganju, raedju rastavljenim roditeljima ili mješovltim brakovima, ili zlostavljanju djece poslije uradih roditelja i drugi u • zroci, Protivno svemu ovome treba ustanoviti koliko se javljala rasipnost, razma ženost, svoj e glavno st u višem standardu u jednoj porodici. Veoma je zanimljivo da se registriraju svi rdjavi kao i svi pravilni postupci zatim utjecaj i autoritet o-ba roditelja u odgoju. Od početka do kraja treba otkriti uzroke roaloljetnikovom sukobljavanju s okolinom kao i stanje njegove svijesti u reakciji,, Odgojna mjera u svom sadržaju mora imati potpuno ispravan put, oblik i način u pedagoškoj terapiji, koja če ukloniti ili barem ublažiti opsjedu i ometenost u dječakovoj svjesti, a po visiti mu zdravo razsudjivanje i samokritičnost u novom ponašanju.
Naročito je važno ustanoviti situaciju u porodici i promjene u psihološkem stanju i ponašanju maloljetnika poslije dovršenog sudjenja. Svi utisci i podaci, kojr se dobiju prilikom prve posjete porodici, dodaju se ranijrra podacima iz suda, zatim se zajedno kompariraju i izbjegne nejasnoča i suvišnost.
Na kraju prve posjete u porodici u najdubljem povjerenju izvrši se poseban susret s maloljaiaikom, zatim pred cijelom porodicom mu se saopči da je dužan svoje pogreške izpeaviti, U dogovoru se ustanovi njegovo slobodno v rijem e izvan škole i rado na zanatu i odredi prvi dan dolaska bez ičije preprate na obavezni boravak u DC.
U provedenoj praksi do danas svi maloljetnici su se uredno javili na obavezni bo-mvak u DC bez preprate. .
Razgovor s upraviteljem, razrednikom i razrednim viječem u školi
Svaki put sam vriio tu praksu. Ust^novio sam da je potrebno stupiti u razgovor s upraviteljem, razrednikom i nastavnicima da se sve sazna o nauku, pohadjanju i vladanju maloljetnika kao neredovitog i neurednog učenika. Iz razrednih školskih knjiga i učeničkog dosiea potrebno je da se uzmu izčrpni podaci koji če biti kao i ostali baza za sastav programa odgoja i obrazovanja maloljetnika za vdjeme o baveznog boravka u DC. U izmeni misli obostrano če se posvetiti veča pažnja od-goju i obrazovanju dječaka u školi i izvan škole. Ugovorit če se zajednički stavo-vi i postupci, pojačati kontrola ponašanja u školi i na javnim mjestima. Od tada če se povečati i suradnja s roditeljima radi bržeg popravka dječaka, Susretanja odgajatelja i nastavnika če se ponavljati prema potrebi i na njima podnašati izve staji o uspjehu maloljetnika, a prema potrebi donašati nove mjere u novo nastalim situacijama.
Podatke iz škole potrebno je saobraziti i pribrojiti ih k ostalima. Dječakova lič ~ nost se ponekada u domu i školi dvostruko i protivurječno ocjeni, a ona je ista samo se utvrdi na osnovu cjeiokupnog ponašanja maloljetnika tamo i na svim javnim mjestima. Smatramo da če i ostali DC suradjivati ne samo sa domom nego i sa ško-lom kao što smo i mi do danas suradjivali i ustanovili da je to nušno i koristno za hitriji popravak maloljetnika i njegovo uredno pripremanje u nastavi u školi i zada-cima kod kuče.
Prvi susret i saradnja s poslodavcem, majstorom i kolektivom u poduzeču
U tekstu sudskog rešenja sam ustanovio da je maloljetnik, osim što je redoviti u-čenik u školi s praktičnem obukom u privredi, u isto vreme uposlen kao naučnik -šegrt na zanatu. Na osnovi toga sam planirao i posjetu njegovom poduzeču. Isto tako sam unaprijed postupao za ostale maloljetnike koji su bili učenici u školarna učenika u privredi, a upučivani na obavezni boravak u DC. Zaovaj slučaj bio sam prvi put na sastanku i u dužem razgovoru s poslodavcem i sekretarom u poduzeču. Oba su mi dali sve podatke o naučnikovu radu na izučavanju zanata Od njih sam saznao kakav je njegpv odnos prema majstoru i svim ostalima dsugovima. Kazali su mi kada, kako i koliko puta je bio kažnjen šli nagradjen, da li svoj posao vrgi sa ljubavlju ili bezvoljno. Rekli su mi, kalco je stupio u radni odnos. Oni su ustanovili s kim se najradije druži, igra i zabavlja, zatim kako troši novac i drugo Rad-nici u kolektivu su mi otkrili pozitivne i negativne črte njegovog značaja, jer ga svi iz bližine poznavaju. Neposredni rukovodilac - majstor je prikazao svoje po-stupke prema njemu. Živo je opisao detalj o sukobima, kada i kako je nastupila kriza i veoma kritičan rezultat u njihovim odnosima. Konačno sam doznao mišljenje čitavog kolektiva o dječaku kao naučniku i budučem kvalifleiranom radniku, što mi je bilo do voljno da odmah počnem na licu mjesta medju njima pedagoški djelovati.
U toj posjeti. sam posiigao sporazum o nagoj suradnji, Dogovorili smo se kako če mo zajednički pomoči maloljetoom naučniku, U toj prigo di j c ponovo utanačena i uspostavijena prekinuta povezanost sa gkolom i roditeljem. Naglasio sam da če se tim putem povečati ugled poduzeča i kolektiva, U stanc vio sam da su u radnnič kim kartonima sumirani svi podaci o radnicima pa sam u njima (u kancelariji podu zeča) ustanovio maloljetnikovo sv.e češe e bježanje s posla i sve veču drskost i bezobzimost prema majstoru i ra dr.) cim a u kolektivu. Tada sam još vi ge zaželio da se učvrsti moja suradnja s poslodavcein i ptedlogio konkretne zadatke i primjo-re nage pomoči dječaku. Obečao sam da če pdredjeno vrijeme kao stručnjak pomoči u nastavnim predme tim a Obrabno sam svih da unapdjed budu optimisti i oče-kuju preokret kod maloljetnika i uspjegan rezultat u njegovora nauku u gkoli i na-ukovanju na zanatu.
Na kraju tog sastanka kao i svih ostalih koje sam odrgao u tadnim kol ek ti vira a, dogovorili smo se kada i koliko m aloji jetnik ima razpolofivog vremena izvan nauka u gkoli i rada u poduzeču. Kazao Siam da če bag u torne vremenu bi.ii njegova j n ten, zivnija piiprema u svim zadacima i da čemo se zajedno radovati njegovora nap ret ku u izmjenjefiim okolnostima. Na sastanku nišam nigta spominjao o maloljetnikovo prestopu niti su bili ooavjegteni o rjegenju suda i upugivanju maloljetnika u DC.
Posjet omladinskim o r ga n i za ci j a m a i razgovor s pojedinim ruko vo dio cim a i m alol j e tn iko vim prijateljima u gradu
U spisima kod suda sam ustanovio da je maloljetnik bio član u omladinskoj orga nizaciji i učestvovao u sportskim i zabavnim drugtvima, Tpmo je pogregio. Kolek tivi su ga odbacili. Smatrao sam da je i tamo trebalo izvršiti pripremu za njegov povratak kao prekaljenog omladinca. To sam učinio tada ijsvaki put gdje je bio i-sti sukob s m alol jetnikom. Nasastanku smo se dogovorili o nagoj suradnji i njego-vom povratku medju valjano i naprednu nagu omladinu. Suradnja je jednostavna i dosta kratka. Planirana je vige kao dlobar postrek, intervencija sa konkretnim pri-jedlogom i savjetima.
Sve činjenice su bile sabrane pa se moglo priči sastavu realnog plana obaveznog boravka i programa odgojnog rada.
Uvafeni Vagi naučni saradnici dr. Branislav Skabme i Ciril Brezovec prilikom svojih posjeta nagem DC uzeli su na uvid kartone s planovima boravka i programiran odgojnoga rada svih maloljetnika koji su bora vili u nagem DC do konca lipnja o.g oni su obojica iz nage prakse prenagli i razradili nage metode i oblike rada poje-dinačno primjenjene u odgoju nagih maloljetnika.. Poznato nam je takodjer da su obojica pisali i vama o nagim iskustvima objektivna govorili. Na osnovu ove činje niče smatram da o istim individualnim planovima i programima izvršenih odgojnih mjera mogemo veoma opgirno razpravljati u danagnjoj diskusiji.
Kod spomenutih vagih drogova nalazili su se i dnevnici rada Vjerujem da ste ih imali na uvidu Pored toga smatram da je važno ovdje o njima negto napomenuti.
J dnevnike sam bilj eglo svako-dnevne zadatke o odgojnom i obrazovnom rado s m alol; cinikom u DC. Na svakoj strani i spe d odredjenog dana (ujutro ili popodne)
u kratkem sadrjaju upisan je konkretan rad, uspjeh ali neuspjeh u izvršenju zada-taka kao i psihološka zapaf anja na maloljetniku u toku dana, Takodjer je napisano kako su izvršena kontrolna ispitivanja o maloljetnikovom svakodnevnom vlada nju kod kuče, u školi i na javnim mjestima. Ustanovljeno je koliko je napredovao u slušanju i poštivanju svojih roditelja i nastavnika. Koliko je izbjegavao loše društvo, igru, zabava i šta je korisna učinio, Provjerava se njegova urednost u do-lajanju i odlajenju, revnost u higienskim i zdravstvenim navikama, marljivost i ustrajnost U nauku i tizičkom radu, koliko vrši kulturno vladanje po danim’savje-tima. Kako savladava samasebe u nedozvoljenoj po Judi za pogreškama. Koliko se po uputama i sam po sebi otrijejnjuje te samokritički vrača na pozitivan put omla-dinca Ka kraju boravka svakog dana (ujutro ili popodne) našim sporazumom su od-redjeni i upisani novi zadaci s obavezom maloljetnika da če ih uz radost i ponos izvršiti. U dnevnicima se na nekoliko mjesta nalazi osim kontrole i kritike izvršenih poslova u DC, školi, kod kač« i ,-oduzeča, još i vlastito vrednovanje odgajate Ija r odgajanika i njihova zajednička konstatacija kakve su poslove uredno i koje neuredno dovršili- Nakon toga je unijeta i njihova odluka da če unaprijed svaki posao, bio on umni ili fizički, biti precizno dovr3“n. U dnevnom radu se najviše susreče metoda slobodnog razgovora, dubokog razmišljanja, potrebnog objašnjava-nja, zdravog razsudjivanja, i zaključivanja, zatim primjemog rada, poticanja, na-govaranja, bodrenja, uvjeravanja i prinudjivanja, zatim samoin-ciativnog planiranja, samorada, takmičenja i stvaralagtva. Dječak se pod umjesnira pedagoškim vodstvom energično uzdigao u pozitivna mladog junaka On od polovice svog obavez-nog boravka vodi i sam borbu protiv zla. Nastoji i sam da što više razvije pozitivne sklonosti i ustali korisne naviko u higieni, radu i kulturnom vladanju.
U izvršenim odgojnim mjerama moje se ustanoviti da je veči dio obaveznog boravka bio posvečen podizanju moralne svijesti maloljetnika, U tu svrhu su razradjene društvene moralne norme i kategorije koje su, poslije svestranog raspravljanja o njima, omladinci svijesno usvajali i u svojoj svijesti dalje zadržali. Uporedjujuči dob, tjelesni uzrast i umnu zrelost kod svakog poj edinca opaženo je da u naobraz-bi niso mnogo zaostali za svojim vrgnjacima, ali nisu imali nikakvih navika u radu, kulturnom vladanju. Viška im je bila samokritičnost a svoje moralne obaveze prema društvu su jednostavno gazili i prezirali. O ovoj konstataciji mnogo smo vodili brigu. Radi toga jo svaki program odgojnoga rada ili sadrjaj odgojne mjere u biti inao:
1)	Pripremni dio rada koga smo obuhvatili današnjim referatom
2)	Odgojni rad s maloljetnikom u DC
3)	Surndnja sroditdjima u domu, nastavnicima u školi, poslodavcem i kolektivom u poduzeču
4)	Aktivna suradnja s vlastima, gradjanima i omladinskim organizacijama za pravi-lan pnhvat ©mladinca na dalji nauk, zaposlenje i dalji nadzor nad njim.
Iz ovog referata sam izstupio najuspješniji naš odgojni rad koji primjenimo u pre-trazi maloljetnikovih sječanja do najmladje dobi, što smatramo pretragom svijesti i kako dovodimo dječaka u Jivotne situacije u kojima je potrebno da zauzme svoj stav i da se opredjeli, da li če nastaviti dosadašnji nepravilan ili novi pravilan put u svorn životu i raau. Zato čemo se i o torne više porazgovoiiti u diskusiji.
Va kraju svih navedenih napomena i iskustava pred vama iznosim rezultate koje smo postigli u izvr|avanju rješenja Okruinog i Kotarskog suda u Splitu kroz 195!
i 1952. god.
Statistički pregled izvršenih odgojnih m j era upučivanja na obavezni boravak u disciplinski centar za mušku o-
mladinuu Splitu
(Od 6. III. 1961 do 20. X. 1952.)
Od 6- marta 1961 god. do danas (20..X. 1962) u Disciplinskom centru za mušku o-mladinu u Splitu izvršeno je svega 15 individualnih odgojnih mjera, a dovršilo je obavezni boravak u DC svega 14 muških maloljetnika. U smislu KZ jedna odgojna mjera nije primenjena jer je bila zastarjela u izvršenju.
Po dobi starosti u DC je obavezno boravilo:
1 maloljetnik od navršenih 14 godina, 4 maloljetnika od navršenih 15 godina, Jj maloljetnika od navršenih 16 godina, 3 maloljetnika od navršenih 17 godina, 1 maloljetnik od navršenih 18 godina i 1 stariji maloljetnik iznad 18 godina starosti.
Bilo je maloljetnika koji su učili školu ili zanat ili su bili bez ikakva zanimanja kako navedimo:
Redoviti obveznici u osnovnoj školi, ali bez redovitog pohadjanja razreda bila su 4 maloljetnika (VI - VIII razred), u školama za učenike u privredi bila su 3 malo-Ijetnika, u I - II razredu gimnazije 3 maloljetnika, u srednjoj pomorskoj školi 2ma-loljetnika i 2 maloljetnika bez ikakva zanimanja, a u srednjoj muzičkoj školi 1 maloljetnik.
Po standardu života življeli su u veoma lošim prilikama 2 maloljetnika, u srednjim imučstvenim prilikama 4 maloljetnika, u veoma dobrim izvanrednim prilikama 9 maloljetnika
Iz nazakonitog braka (vanbračno) nije rodjen.nijedan maloljetnik, ali iz ejelovitog braka čija su živa oba roditelja (mati i otac) bilo je 10 maloljetnika. Bez jednog roditelja imali smo 4 maloljetnika, a 1 maloljetnik je bio od rastavljenih roditelja i živio s majkom.
Po roditeljskem zanimanju bilo je 7 maloljetnikaoi oca radnika i majke domačice, 1 maloljetnik od oca zanatlije i majke domačice, 4,maloljetnika čiji je otac bio službenšk, 1 maloljetnik od roditelja penzionera i 1 maloljetnik od oca oficira i majke domačice.
Maloljetnika nad kojim je od Strane suda pored odgojne rajere upučivanja u DC izrečena i mjera pojačanog nadzora od Strane organa starateljstva bilo je 8 slučaje va, što iznosi oko 53 % od ejelokupnog broja maloljetnika koj? su do danas boravi li u našem DC
Podaci o ponavljanju novih prestupa-. Poslije dovršenog obaveznog boravka u na-
Šem DC samo je- jedan maloljetaik p ono vi o pmstup iz asvete p Kem a toditfl).jimar$fn iznosi ukupno oko 1 % na cetokupan bsoj maloijetnih pmstnpnika koji su boKaviii u DC,
Kod nas su p uri m j enj ene s ve tri vrste odgojnih m j era upučivanja maioijetnika na obavezni boravak n DC- •
Na jednomjesečni boravak na odredj e ni broj sati u toku dana bova vil o je u DC svega 10 maioijetnika, sto iznaša oko 67 % svih maioijetnika- Načetiii nzastop-na prazidčka dana boravio je samo 1 maloljetnik0 što iznosi oko 7 % od svih malcr-Ijetnika. Na redovan boravak 20 uzastopnih dana bila su upucena 4 maioijetnika što iznaša oko 16 % od svih maioijetnika
Poslij e izraska iz DC s maloljetnicima i njihovim roditeljima odrjavarao vezu i prigodno im pomažemo našim uputama i savjetima koje veoma rado psimaju i izvr-šavaju.
Možemo izjaviti da smo do danas vezu! ta tim a našeg rada i posti gnu ti m uspjesima veoma zadovoljni Nismo uvjereni da smo prona<£li najbolji sadržaj u svakoj odgoj noj mjevi kao i metode i oblike individualnog rada, ali smo u svemu uzeli naš izvorni način rada Nadamo se da če pokušaji u ostalim DC u našoj zemlji dovesti do šavršenijega pedagogkog postupanja s maloljetnicima i u odgojnom radu nači če se najbolji put
Dovrgavajuc* ovo moje šzlaganje, na stečenom našem kratkem iskustvu i napočet-ka vašega rada u DC is tičem da moramo stati na čvrsto slano vi š te, da odgojna mje-ra odredjeoa na kratki ili duši boravak maioijetnika, mora biti veoma dobro organi-zirana i pedagoški prevedena vrlo kvaiitetno Disciplinirani sistem - gok, terapija ili prosti dr.U nema trajno g ni korisnog efekta, S njime se na jedan primitiven način za kratko vrijema može posfigi kot. maioijetnika, da se tako izrazimo vanj -ska, ali ».« unutrašnja p si hrčka promjeaa, Mogu se postiči izvjesne manire, jedan pri vremeni red, ali do psomijenjenog osnovnog stava kod maioijetnika. takvim postopoma neče nžkako dogi. To bi ujedno znagilo da nismo postiglš ništa trajnog več samo provizoraog,, a to nam nikako ni je svrha odgojnog rada u DC, U zatvore-nim razgovorim« s malodobnicima \ njihovim roditeljima ustanovili smo da su svi omladjnca prsstapnici od početka aastratrjivosti cb-izvršenih krivičnih djel.a i po-slije toga HU, to sni plinski i te koliko ka|njavani a od roditelja i rodbine upravo drastično,, pa špak su i dalje vršili nove istop« i prestope. Oni su gotovo svi od reda na ovu vrsto primjenjenih kazaa postali iraani • neosjetljivš ati osvetljivLNa§ humani postupak prema njima, po gotovo razlogno tumačenje o ppjavama u društvu,, med ju so te.:; m oduosima i pravima gradjana te ppretku s napretku u našoj zemlji, -i kako svaki, gradjanin može pravilno koristiti sto j a prava, učinilo je to, da-su unaj-krsčera vremenu izmijenili svoj stav i oni danas ne predstavljajo problem za svoj u okolinu Svi,. osim jednog slučaja, danes lijepc nap redu ju j mi se ponosimo tim us pjehom
Nadalje moram napomenuti da se čitavi rad vrši zgusnuto, a u samom početku snažno i impresivno do najvišeg stopnja požrtvovalnosti, Jednaku prvenstvu treba dati um no m i fizičkom radu Nag odgojni rad smo primjenj.vvaH strogo individualno. Nismo nikada dopustili da u DC borave dva dječaka zajedno, pa ni onda kada je bio boravak dob so voljno p-odužen. Bojali smo se da bi se naš po st up ak šabloni zi-rao, a to bi bilo pogrešan, načirr rada, Maloljetnici veoma rado povjeravaju jedan
•	4
drugome svoje dogodovštine, naročite izvršene podvige i prevare tuče i kradje.što bi do vodilo do neodlučna stava na korijeniti popravak u ponašanju Nadalje sma -tram da naš posao nije završen u času kada ctpustimo maloljetnika iz DC. Moramo priznati da se dječak vrača redovito u iste ili veoma malo izmijenjene okolnosti u svom domu i da mu je i dalje potrebna naša prijateljska podrška da odlučno bori sa zlim i ustraje u dobrotne. Isto tako nam je potrebno i dalje upučivati roditelje i poslodavca, po nekad i predmetne nastavnike u školi da umiju podesiti svoj lju » bazniji odnos i pedagoški stav prema maloljetnika. U primjenjivanju odgojnih mje-ra ima dosta specifičnog dugotrajnog rada koga odgajatelj u interesu omladinca, roditelja,, našeg društva i napretka mora časno i savjesno vršiti.
Drugarice i drugovi! Vaš rad u DC u NR Sloveniji želim da sretno započen i da od sada unaprijed pozdravljam našu suradnju u izmjeni stečenih iskustava za na-predak ovog novog kod nas specijalnog odgojnog rada.
VESTI
IZ VIŠJE ŠOLE ZA SOCIALNE DELAVCE
Vpis v šolsko leto 1962 / 63
V prvi letnik VŠSD se je vpisalo 62 novih rednih študentov. Tako jih je skupno s študenti II. letnika že 120 bodočih socialnih delavcev. Zraven tega je 87 absol -ventov šole in že 106 diplomiranih socialnih delavcev.
Na šoli so vpisani tudi izredni študentje, od katerih sta dva že diplimirala, 16 je absolventov. Izrednih študentov, ki redno obiskujejo seminarje prirejene za njih, je skupno z letošnjim vpisom preko sto.
Šola je pričela s prvimi predavanji v šolskem letu 1955/56- Prvi diplomanti so diplomirali na šoli že 1957 leta. Od takrat dalje se neprestano veča število strokov-nih kadrov na področju socialnega dela. Socialni delavci so zaposleni že v mnogih vejah družbenega in gpspodarskega življenja. Tako jih je 64 v gospodarskih orga-nizacijah.in v službah socialnega zavarovanja, 15 v organih notranjih zadev, nadaljnjih 15 v službah zdravstva, na področju šolstva 4 in prav tako4v raznih domovih.
Če se vrnemo na letošnji vpis in ga primerjamo z vpisom v šolskem letu 1961/62, tedaj lahko ugotovimo zanimive nadrobnosti.
Starost
	61/62	62/63
do 20 let	20	21
do 2 5 let	13	22
do 30 let	12	7
nad 30 let	13	12
V	letošnjem letu seje vpisalo že prvih 15 študentov, rojenih v letu 1943. Tako se vpisuje na šolo generacija neposredno po končani gimnaziji ali njej enakovredni strokovni šoli. Manj pa se vpisujejo osebe, ki so že v poklicu ter si hočejo z rednim šolanjem dopolniti znanje in postati strokovni socialni delavec.
V	obeh letnikih je večina vpisanih študentov rojenih v letih 1937 - 1943. Tako se je povprečna starost študentov močno znižala.
Izobrazba
Vedno več študentov se vpisuje s popolno srednjo izobrazbo kot je ravidno tudi iz tabele
	Vpis	
	1961/62	1962/63
Vpisani s popolno srednjo š°l°	42	41
Vpisani z nepopolno srednjo šolo	16	21
Študentje, ki so se vpisali z nepopolno srednjo šolo, so pred vpisom morali opraviti zahtevane izpite.
Spol
Tlede spola bi lahko na prvi pogled zatrdili, da je ta Višja šola, šola za ženske. Podatki tega ne potrjujejo
	Vpis			Skupno	
	1961/62		1 962/63		
ženske	36		33	69	
moški	22		29	51	
	53		62	120	
Po oddelkih sole je to nekoliko drugače, in sicer
	Vpis 1961/62		Vpis 1962/63	
	Splošni	Oddel ek za	Splošni	Oddelek za
	oddelek	go spod.	oddelek	gospod.
ženske	24	9	30	3
moški	7	15	8	21
V	splošnem oddelku je več žensk, v oddelku za gospodarstvo pa je več moških.
V	povprečju je le nekaj več žensk, ki se odločajo za poklic socialnega delavca kot moških.
Teritorialni vpis
V šolskem letu 1962/63 se je vpisalo na šolo 5 študentov s področja OLO Novo mesto, tako da jih je skupno s študenti II. letnika 8, od tega le.eden v oddelku za gospodarstvo. Iz področja Nove Gorice je vpisanih 7, skupno H, od tega 4 v odd^ delku za gospodarstvo, OLO Murska Sobota 1 (3, nobeden v oddelku za gospodarstvo); OLO Celje 2 (8, od tega 5 v oddelku za gospodarstvo), OLO Maribor 7 (13, od tega 5 v oddelku za gospodarstvo); OLO Kranj 10 (12, od tega 5 v oddelku za gospodarstvo) in v OLO Koper 6 (15, od tega vpisanih v oddelku za gospodarstvo 3 študentov).
Način vzdrževanja
Največ študentov se vzdržuje z raznimi oblikami štipendij, in sicer je v teh v I, letniku 29 ali 46,8 %, v II. letniku 47 ali 81 %. Ali skupaj 2/3 študentov prejme štipendijo.
V I. letniku je 17 študentov, ki se vzdržujejo sami in 16, ki se vzdržujejo s pomočjo staršev. To so predvsem mlajši študenti, dočim je takih študentov v IMet-niku, ki se vzdržujejo sami le 6 oziroma 5, ki se vzdržujejo s pomočjo staršev,
Florjan
IZ DRUŠTVA SOCIALNIH DELAVCEV
V	dneh od 15. do 19. oktobra tl. je bil v Begunjah na Gorenjskem seminar za diplomirane socialne delavce, ki so zaposleni v kadrovsko socialnih službah v go -spodarskih organizacijah in v službah socialnega zavarovanja.
Društvo je v sodelovanju z Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani in Sekretariatom za socialno varstvo LRS pričelo s seminarji za diplomirane socialne delavce zaradi dopolnjevanja strokovnega znanja kot pomoč pri vsakodnevnem strokovnem delu.
V	dneh od H. do 15. decembra 1962 je bil v Begunjah seminar za socialne delavce, ki so zaposleni v službah zdravstva, šolstva, ustanovah in domovih, notranji upravi in družbenih organizacijah in društvih.
V	prvih mescih leta 1963 bosta še seminarja, na katera bodo vabljeni diplomirani socialni delavci zaposleni v centrih za socialno delo in v upravnih organih soci' alnega varstva.
Vsebinsko je seminar razdeljen v dva dela. Prvi del je namenjen obravnavanju najaktualnejših nalog s področja izvajanja sodobne socialne politike, predvsem nalog, ki izhajajo iz resolucij o nalogah komune na področju socialnega dela in na področju otroškega varstva, nadalje vsebina, naloge in delokrog dela centrov za socialno delo, kompleksne rehabilitacije invalidov itd.
V	drugem delu pa se socialni delavci seznanjajo z metodami, ki jih uporabljajo v socialnem delu kot metoda analize komunikacij in njihovo kroiščenje za socialno službo, metodo koordinacije in sodelovanja, planiranje lastnega dela in drugo.
Nekatere teme iz programa seminarja so prirejene in podane specifično grupam u-deležencev seminarja. Tako so n.pr. udeleženci prvega seminarja poslušali izvajanje ekonomista o temi o gospodarjenju s sredstvi podjetja in organizacije podjetja z ozirom na odnos med upravo in proizvajalci. Udeleženci drugega seminarja so poslušali in razpravljali teme iz področja dela v šolstvu in zdravstvu in drugo.
Seminarji trajajo le po 5 dni, čeprav bi vsebina seminarjev zahtevala daljše obrav navanje, vendar se socialni delavci tudi za ta čas le s težavo odtegujejo iz delov nih mest, ker so tudi kot družbeni delavci mnogo zaposleni.
Udeleženci prvih dveh seminarjev so zadovoljni z vsebino seminarja ter ugotavljajo njihovo potrebnost in željo, da bi se v taki obliki seminarji nadaljevali v o-kviru možnosti celo vsako leto.
Ti seminarji so ena izmed oblik dopolnilnega študija praktičnih problemov, ki jih V3SD v času njihovega šolanja seveda ni mogla dati v celoti, ker je na področju socialne politike dnevno nova in nova problematika.
Seminarjev se udeležuinjo tudi predstavniki društev soc. delavcev iz drugih repu blik.
Del steoškov'seminarja poravna Jugosiov-anski odbor za socialni rad,, ki-s tem podpira te oblike dopoinilffiega Stadija^soclalalh delavcev.
Pri tem ne;smemo por-ahM tedl osebja zdraviliškega doma T. Čufarja v Dvorski vasi pri Begunjab,, ki je1 sr s voj e strani poma gpl o' seminarja, da je 5 e*-te potekal po predvidenem programu.
G. B.
MEDNARODNO POSVETOVANJE
V ctosh 12- do Ib novembra 1962 je bilo v Badrrsi pri Dunaju XI. mednarodno po-svetevasje vzgojiteljev tseprilagojene mladine, Poe verovanj e je bilo posvečeno grupnemu delu z nepfifag^eno si?!edino,. Za posvetovanje je bilo veliko zanimanje;,
.1 saj?so organizptosji moteli^»lo zavračati prijave, Posvetovanju je pri;sastvovalo preko 240 udeležencev?iz 14 različnih držav. celo'iz Kolumbijec Kanada?inT*radla. Iz Jugoslavije je Mio pef. udelož-encevrin sicer vsi-iz Slovenije,, dasiiso?se nameravali posvetovanja udeležiti tudi tovariši’iz Srbije'in Bosne,
Po pozdravih zastopnikov avstrijskih ministerstev za;sccial»o politiko, golstvo-ln pravosodje ter medtaradne zveze vzgojiteljev neprilagojene mladine'so udeleženci na plenarnih?sejah poslušali pet referatov.• Najprej j® francoski psihijater dr. Lemay pedal poročilo o sintezi obdelav vprašalnih pol o grupnem delu, ki so jih izpolnili vzgojitelji različnih držav. Za to posvetovanje smo tudi v Jugoslaviji organizirali' anketo med vzgojitelji Jiepcil.agojene mladine po vprašalni poli, ki smo jo preje li iz Pasaža; V Sloveniji je na anketna vprašanja odgovorilo 3o vzgojiteljev, v Srbiji 19, v Hrvatski in Bosni pa po eden. Odgovore; ste obdelala psiholog Jože Trček iz Smlednika za-sdovensko jezikovno področje, pedagog Brana' Popovič iz Beograda pa za srbohrvateko Skupni jugoslormnski prispevek za posvetovanje je nato sestavil Trček, Jugoslovanski prispevek pod naslovom? Skupinsko delo v vzgojnih zavodih v Jugoslaviji bo objavljeno v Reviji za kriminalistiko-in kriminologijo Temu poročilu;so sledili referati psihijatea dr Schindtera o grupni’Stiukt,U' d in pozicijah v grupi, psihologa dr Lžadnera o veriikainHn horizontalni orgBtttes-cijski strukturi g.upe, psihologa dr Wilferte o okolja-ln grupi in kocično psihijatte dr . Steotzke o po*sa?nezaiku, grupi in dnrihi. .
Pi«iamim;.sejanj’«> izm®OQiaa predsedovali predstevalki Kolumbije, Kaaade/Izraela lin Jugoslavije.
Posamezna tema ni bMa obravnavana le v referatih, marveč je bilo-težišče, posvetovanja, kije bilo-po-svoji obliki v-sredi med kossgr:est»m insenvinfc-iem v 12 disku •sijs-dh grupah (8- francoskih;in 4. nemških) Te jp-upe niso le diakntfrain o referatih, ma.rveč'-so osganizato^s ie >«ili^4a,bi jrdeleienci- sami.prjiakatsiii,, kakšno je živšjanjn jc^aipi dn.da.;M	. -.Udeležence ,so postarali v ?»KMčite;si-
iuacAje,-. ki so zahteval« od.njih .osdhao;in; strokovno- aktivno; sodelovanj®,,
Posebno zunanjo obliko so dali organizatorji posvetovanju s tem. da so poiskali idilično, zgodovinsko znamenito zdravilišče,, v katerega so se nekdaj zatekali Mettemich, Humbold, Napoleon, pa tudi Schubert, Mozart, Beethoven, Salieri,Liszt, Strauss in drugi. Tako so bili udeleženci posvetovanja obvarovani pred vrvenjem mesta ter so bili zato bolj sproščeni in dojemljivi, da so se mogli dovolj zbrali in osredotočiti na probleme posvetovanja.
Organizatorji so prepustili udeležencem, da so si le ti lahko izbrali tiste vsebinske oblike dela posvetovanja (predavanja, študijske krožke, ki so bili posvečeni razčlenjevanju predavanj ali pa diskusijske grupe o temi, ki naj bi analizirala nji hovo lastno delovanje), v katerih so hoteli sodelovati. Večina udeležencev, tako tudi mi Jugoslovani, so se udeležili vseh treh oblik dela posvetovanja
Gotovo je bilo za udeležence najbolj zanimivo nastopanje v različnih vlogah situacijskih iger, ki so nam jih priredili grupni vodje kot animatorji. Zavzemali smo različne položaje v strukturi grupe in dojeli pomen “vzdušja®, v katerem se raz -vija medsebojno občevanje. Tako smo imeli priložnost, da doživimo več načinov občevanja med posamezniki in med grupami. Žal je bil čas prekratek in smo se lahko seznanili le z nekaterimi situacijami skupnega življenja. To, da smo udele ženci postali dojemljivi za situacije v grapi in da smo jih živo dojeli, pa je bil tudi namen tega posvetovanja, kajti posvetovanje ni imelo namena, da bi nas uvedlo v vse skrivnosti raznih tehnik grup n e dinamike, da bi nas duhovno izšolalo in tudi ni balo tako, da bi nam moglo dati. kvalifikacijo za gmpne animatorje., posvetova -nje je imelo skromnejša cilje. V vsakem udeležencu je želelo vzbuditi ali razviti sposobnost in veselje za opazovanje vsega, kar se dogaja v vsaki naravni, prostovoljno združeni, ustanovljeni ali umestno sestavljeni človeški dražbi. Vse to pa je izrednega pomena zadelo z neprilagojenimi otroci in mladoletniki.
Animatorji, ki so prišli iz različnih krajev so vodili vsak svojo grapo iz različnih vidikov in z različnimi metodami Ta pestrost je bila že sama po sebi dragocena obogatitev za vse udeležence, zakaj animatorji so se vsak dan-sestajali in si sporočali svoje dosežke in izkušnje.
Na XI. mednarodnem posvetovanju vzgojiteljev nepnlagpjene mladine smo pridobi H lep vpogled v grupn.o delo z neprilagojeno mladino, ki je v naši dvfavi šele v povojih Gmpno delo z neprilagojeno mladino bo tema zveznega seminarja vzgoji• teljev neprilagojene mladine, ki, ga bomo organizirali v letu 1963. Za program se minasja smo dobili marsikakšno pobudo, dasš to posvetovanje nikakor ne mislimo in ne moremo posnemati
14 novembra 1962 je bila seja mednarodne zveze vzgojiteljev neprilagojene mla din e, kjer je bila sprejeta v članstvo tudi. sekcija vzgojiteljev neprilagojene mladine U draženj a defektologov Jugoslavije Sprejem jugoslovanske organizacije vzgojiteljev neprilagojene mladine je bil nato še potrjen na občnem zbora te mednarodne organizacije, ki je bil dne 16. novembra 1962 v Badnu.
VI. kongres mednarodne zveze vzgojiteljev neprilagojene mladine bo v dneh 30.9. do 5. 10. 1963 v Freiburgu v Zapadni Nemčiji. Tema kongresa bo za nas izredno zanimiva, ker bo kongres obravnaval izobrazbo in izpopolnjevanje vzgojitelja neprilagojene mladine.. Za to temo bodo vse včlanjene nacionalne organizacije pripravile svoja poročila tako, da bo kongres razgrnil stanj e izobraževanj a in izpo polnjevanja vzgojiteljev neprilagojene mladine v svetovnem merilu.
Dr. Branislav Skaberne
»VESTNIK SVETA ZA SOCIALNO VAESTVO LRS“ - Izdaja Svet za socialno varstvo LRS Ljubljana
-	Tiska Zavod LR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vož irski pot 12. Tiskano v 700 izvodih,
oktobra 1962
-	Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik Anka Polak, I jubljana Uredništvo in uprava
sta v Ljubljani, Cankarjeva ul. 1/IV, (poštni predal 270), telefon 2'-908
Vestnik izhaja v 4 številkah na leto. - Naročnina za leto 1962 znaša 600 din. Ta številka stane 200 din.
OPOZORILO NAROČNIKOM!
Prosimo vas, da naročnino pošiljate samo po poštni nakaznici na naslov: Svet za socialno varstvo LRS, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV.
Prosimo naročnike, ki so sprejeli dosedanje številke Vestnika, da poravnajo naročnino.
POJASNILO: Večkratno zvišanje manipulativnih bančnih stroškov močno podraži sprejemanje nizkih zneskov naročnine preko banke ter je zaradi štednje primerno posluževati se cenejših uslug pošte.
s