REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA C 72 & TEORIJA IN PRAKSA 6-7 revija za družbena vprašanja, let. XVIII, št. 6—7, str. 629—844, Ljubljana, Junij—julij 1981, UDK 3 YU ISSN 0040-3598 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Anton Bebler, Vlado Benko, Adolf Bibič, Maca Jogan, Stane Južni«, Marko Kerševan, Peter Klinar, Bogomir Kovač, Stane Kranjc, Lev Kreft, Ivan Lapajne, Matjaž Maček, Boris Majer, Boštjan Markič, Breda Pavlič, Ernest Petrič, Boštjan Pire, Franci Pivec, Ciril Ribičič, Slavko Soršak, Vlado Sruk, Franc Saii, Mile Šetinc, Ivo Tavčar, Niko Toš, France Vreg PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Boris Majer UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Dušan Dolinar, Ivan Hvala, Maca Jogan, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Andrej Kirn, Albin Mahkovec, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Ciril Ribičič, Lojze Sočan GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič POMOČNIK GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA: Ivan Hvala OBLIKOVALEC: Drago Hrvacki LEKTORJA: Mojca Mihelič, Zoja Močnik UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 341-589 in 341-461 Int. 232 NAROČNINA: Letna naročnina za Študente 120 din, za druge individualne naročnike 200 din, za delovne organizacije 350 din, za tujino 500 din; cena enojne številke v prosti prodaji 30 din in dvojne številke 45 din ŽIRO RAČUN: 50102-603-48090 — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, za revijo Teorija in praksa; devizni račun: Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana (ključ) 3189/5 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg »vodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Neoaročei vračamo TISK: CGP »DELO«, Ljubljana, Titova c. 35 vsebina UVODNIK: ZVONE DRAGAN: S produktivnostjo k višji razvitosti 631 ČLANKI, RAZPRAVE: ROMAN ALBREHT: Po tretjem kongresu sa-moupravljalcev 639 POGOVOR ZA OKROGLO MIZO: Odgovornost v samoupravni družbi 655 ZDRAVKO MLINAR: Odgovornost - temeljni problemi in razsežnosti (uvodne misli k razpravi) 657 JOŽE GORIČAR: Razmerje med svobodo in odgovornostjo 660 BOŠTJAN MARKIČ: Dejavniki, ki vplivajo na odgovornost 663 PETER KLINAR: Neodgovornost in (neučinkovitost družbene kontrole 665 DIMITRIJ RUPEL: Odgovornost in neodgovornost 666 JOŽE GORIČAR: O odgovornosti v znanosti in umetnosti 668 MITJA KAMUŠIČ: Odgovornost iz dela v samoupravni družbi 669 MACA JOGAN: Družbeni in individualni vidik odgovornosti 671 CIRIL RIBIČIČ: Delegatski sistem in odgovornost 673 FRANCE VREG: Odgovornost ni samo dolžnost »odgovornih« 676 LJUBO BAVCON: Za manj kazenske in za več moralnopolitične odgovornosti 678 PETER KLINAR: Vmešavanje ali nevmešava-nje? 681 ZDENKO ROTER: Odgovornost za velike odločitve 681 BOGDAN KAVČIČ: Odločanje in odgovornost 682 Bibliografija izbranih del iz naše periodike o odgovornosti 684 MAX MMUYA: Ujamaa in participacija 727 ALI AMMAR: Nekaj primerov socialistične demokracije v Alžiru 737 PABLO GONZALES CASANOVA: Hegemonija, avtonomija, samoupravljanje (nekateri problemi prehodnega obdobja) 742 VICTOR FAY: Participacija ali delavski nadzor v kapitalizmu 749 JAROSLAV VANEK: Pionirska vloga Jugoslavije za globalno družbo 761 PIERRE HUREAU: Stališča CFDT o samoupravljanju in socializmu 767 VINCENZO VITELLO: Participacija, demokracija in upravljanje z družbenoekonomskim sistemom 775 ROBIN BLACKBURN: Delovni proces in razredna sposobnost 778 ROBERT E. WOOD. Samoupravljanje v ZDA: izkušnje in perspektive 782 JURIJ KRASIN: Udeležba v upravljanju in profe-sionalizem 793 TIBOR HALAY: Demokracija v delovnem procesu - sistem participacije na Madžarskem 80 i SU SHAOZHI: Pogled nazaj in perspektive socialističnega ekonomskega razvoja na Kitajskem 808 ADOLF BIBIČ: Cavtat 1981: socializem, znanost, tehnologija, razvojne strategije 821 AKTUALNI INTERVJU: Tuji udeleženci o participaciji in samoupravljanju (v razgovoru so sodelovali: Ali Ammar, Stefano Bianchini, Victor Fay, Abraham Guillen, Ulf Him-melstrand, Pierre Hureau, Oscar Waiss in Jerzy Wiatr) 823 CAVTAT 1980: BOŠTJAN MARKIČ: Participacija, samoupravljanje, socializem 689 MILOJKO DRULOVIČ: Uvodna beseda 693 MILOŠ NIKOLIČ: Teoretične osnove razvoja socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji 698 STANISLAV GROZDANIČ, VESNA SMOLE-GROBOVŠEK: Delavsko samoupravljanje in participacija v deželah v razvoju 712 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja let. XVIII, št. 6-7, str. 629-844 Ljubljana, junij—julij 1981 CONTENTS COAEPJKAHHH: EDITORIAL: ZVONE DRAGAN: VVith Productivity to a High-er Degree of Development 631 ARTICLES STUDIES: ROMAN ALBREHT: After the Third Congress of Self-Managers 639 THE ROUND TABLE: Responsibility in Self-managent Society 655 Bibliography'of selected vvorks on responsibility in our periodicals 684 CAVTAT 1980: BOŠTJAN MARKIČ: Participation, Self-Man-agement, Socialism 689 MILOJKO DRULOVIČ: Introductory Re-marks 693 M1LOS NIKOLIČ: Theoretical Foundations of the Development of Socialist Self-management in Yugoslavia 698 STANISLAV GROZDANIČ, VESNA SMOLE-GROBOVŠEK: Workers's Self-Management and Participation in Developing Countries 712 MAX MMUYA: Ujamaa and Participation (Ex-periences and Perspectives) 727 ALI AMMAR: Some Examples of Socialist De-mocracy in Algeria 737 PABLO GONZALES CASANOVA: Hegemony, Autonomy, Self-Management (Some Problems of the Transition Period) 742 VICTOR FAY: Participation and Workers's Con-trol in Capitalism 749 JAROSLAV VANEK: Yugoslavia as the Path-breaker for the Global Society 761 P1ERRE HUREAU: The ČFDT Standpoints on Self-Management and Socialism 767 VINCENZO VITELLO: Participation, Democra-cy and the Management of the Socio-economic System 775 ROBIN BLACKBURN: The Working Process and Class Ability 778 ROBERT E. WOOD: Self-Management in USA: Experiences and Perspectives 782 JURIJ KRAS1N: Participation in Management and Professionalism 793 TIBOR HALAY: Democracy in the VVorking Process - Participation System in Hungary 80 i SU SHAOZHI: Retrospects and Prospect of Chi-na's Socialist Economic Construction 808 ADOLF BIBIČ: Cavtat 1981, Socialism, Science, Technology, Developmental Strategies 821 THE INTERV1EW OF THE DAY: Foreign Participants on: Participation and Self-Management (Taking a part in the discussion were: Ali Ammar, Stefano Bianchini, Victor Fay, Abraham Guillen, Ulf Himmelstrand, Pierre Hu-reau, Oscar Waiss and Jerzy Wiatr) 823 nEPEflOBA« CTATKM: 3BOHE flPATAH: npoH3BonnTejibHocTbio Tpy-aa k BbiuieH CTeneHH pa3BHTH9 631 CTATbH, OECY)KflEHMH: POMAH AJIEPEXT: riocjre 3. Cbe3.ua caMO-vnpamrmcM 639 KPymbIM CTOJI: OTBCTCTBeHHOCTb B o6uteCTBe OCHOBaHHOM Ha ca- MoynpaaneHHH 655 BM6jiHorpac(>Ms H36paHHbix npoHJBC/ienHH no OTBeTCTBeHHOCTH H i OTeMecTBeHHOH nepHOflmie-CKOH neMaTH 684 UABTAT 1980 EOUITflH MAPKMH: riapTMUHnaUHS, caMO-ynpaB^eHHe, couHajiM3M 689 MMJIOHKO flPyjIOBHH: nepenoBa« pe-i 693 MMJIOlll HHKOJIHH: Teope™»iecKbie ochodi,! pa3BHTHsi coitHajiHcTHMecKoro caMoynpaBjieHHa b lOrocnaBHH 698 CTAHMOIAB rP03flAHHH. BECHA CMO-JIE-rPOBOBUlEK: PaSonee cauovnpauaeHHe h napthumnaumh b paibhbaiouihxca cTpaHax 712 MAKC MMYMA: VaMaa M napTHUKnauHa 727 AJIH AMMAP: HecKojibKO npHMepoB couHajm-CTHHeCKOH ACMOKpaTMH B Ajl^HpHH 737 nABJTO rOH3AJIEC KA3AHOBA: FereMO-hhh. aBToHOMHfl, caMoynpaBjieHHe (HeKOTOpbie npooaeMbi nepexoflHoro ncpno;;a) 742 BMKTOP AH: napTMUHnauH« hjih pa6o<*HH Hafl3op pa6oHMx b KanMTajiH3Me 749 HPOCJ1AB BAHEK: lOrocjiaBHs cTpaHa npo-KJiaflyK>mas nyTb rjioBajibHOM o6mecTBe 761 nMEP TIOPO: CaMoynpaBJicHHe n conHanmM c TOIKH 3peHM» C h npocf)eccHOHaJiH3M 793 TMBOP XAJIAM: fleMOKpaTHH b TpyflOBOM npo-uecce-CMCTeMa napTHUHnanHH b BenrpHH 801 CY IUA03XH: Bjr.nan Ha npouuioe H nepcneKTHBbi COtlHajlHCTHHeCKOrO 3K0HOMHHeCKOrO pa-3BHTHS b Kurac 808 AflOJI EMEHH: UaBTaT 1981, couHariHiM, HavKa, TexH0Ji0rMH, cTpaTerHH pajBHTHfl 821 AKTTAJIbHOE MHTEPBblO: MHocTpaHHbie y'iacnrHKH o napTHUHnauHH n ca-MoynpaBJieHHH (b pa3roBope npviHHMaaH yMacTHe Ajim AMMap, CrecjMHO BHaHKHH, Bhktop Oeft, A6paxaM ryHJUJeH, FHMMe^cTpaHfl, Hitep Tnpo, OcKap Bancc, Hep>KH Bnarp) 823 uvodnik zvone dragan S produktivnostjo k višji razvitosti Kako povečati produktivnost tekočega dela in učinkovitost gospodarjenja z vsemi razpoložljivimi sredstvi družbene reprodukcije, postaja vsekakor osrednje vprašanje naše sedanje in prihodne razvojne usmeritve. To je tudi ekonomsko jedro in resna preizkušnja za nadaljnji razvoj temeljnega proizvodnega odnosa in širših družbenoekonomskih in političnih odnosov. Celotnemu spletu vprašanj, povezanih s produktivnostjo dela, je treba posvetiti temeljito obravnavo z idejnopolitičnih, teoretično-znanstvenih, predvsem pa tudi s praktičnih vidikov. V sedanjem družbenoekonomskem trenutku pa dajejo naši razpravi o tej obsežni in zapleteni temi poseben poudarek zlasti nekatera dejstva. Prvič, s sprejetjem družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981-1985 smo sporazumno določili skupno razvojno in ekonomsko politiko na ravni federacije, kar nedvomno potrjuje, da se je naša skupnost sposobna demokratično dogovoriti o zelo zahtevnih razvojnih vprašanjih, ki so skupnega pomena, ter o načinu in smereh njihovega reševanja. Najpozneje do konca letošnjega leta moramo kar najbolj konkretizirati obveznosti, in sicer od združenega dela do republik in avtonomnih pokrajin, da bi učinkoviteje uresničevali velike naloge na prednostnih področjih razvoja.1 Ne gre le za konkretizacijo kvantitativnih obveznosti v prednostni proizvodnji, marveč tudi za sporazume in dogovore o zagotavljanju finančnih sredstev za njihovo uresničevanje, predvsem na podlagi združevanja dela in sredstev, ob podpori ekonomske politike republik in avtonomnih pokrajin ter federacije. Če ne bomo uskladili skupno opredeljenih planskih ciljev in obveznosti s konkretnimi tokovi sredstev za enostavno in predvsem za razširjeno reprodukcijo, potem bo marsikatera 1 V družbenem planu Jugoslavije je določeno: »Da bi z boljšali materialno strukturo gospodarstva, je treba v skupnem interesu hitreje razvijati predvsem proizvodnjo in storitve, ki omogočajo pomembnejše rezultate pri izvozu, zmanjšujejo uvoz blaga, ki ga lahko izdelujemo pri nas, in rešujejo plačilnobilančne probleme države; energetiko, z izkoriščanjem lastnih energetskih virov; proizvodnjo surovin in primarnih proizvodov, zlasti v sektorju osnovnih kovin, nekovin in deficitarnih bazičnih kemičnih proizvodov; proizvodnjo hrane, zlasti osnovnih kmetijskih pridelkov in osnovnih živil; proizvodnjo opreme in naprav, ki zagotavljajo večjo tehnično-tehnološko raven in zboljšujejo strukturo izvoza, magistralne prometne poti in integralni transport«. načelno nesporna razvojna naloga ostala le lepo formulirana razvojna ambicija brez realne materialne podlage za uresničitev. Drugič, v družbeni plan Jugoslavije in v dogovore o njegovih temeljih smo vgradili politiko ekonomske stabilizacije, z uresničevanjem katere bi morali postopno in dosledno, iz etape v etapo, zagotoviti, da bi se ves razvoj vse bolj opiral na stabilnejše in kvalitetnejše temelje, kakršne lahko in kakršne mora zagotoviti naš samoupravni socialistični sistem ter sedanja razvitost proizvajalnih sil. To dejstvo potiska v ospredje naše razvojne usmeritve prav razvoj kvalitativnih faktorjev, zlasti produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja. Imeli bodo namreč odločilno vlogo pri uresničevanju celotne politike ekonomske stabilizacije oziroma temeljnih razvojnih ciljev, zlasti pa pri uresničevanju nalog, kot so: a) potreba po tem, da še naprej dosegamo zmernejšo, vendar v danih notranjih in mednarodnih razmerah razmeroma precej dinamično stopnjo rasti, ki je s svojo 4,5% poprečno letno rastjo še vedno pri samem vrhu svetovne lestvice predvidenih stopenj razvoja v prihodnjem obdobju; b) opredelitev, da takšno stopnjo dosežemo ob resnejšem zmanjševanju deleža investicij v družbenem proizvodu2, ob nujni spremembi strukture in večji učinkovitosti investicijskih vlaganj kot tudi ob radikalnih omejitvah inflacijskih virov financiranja; c) usmeritev v agresiven izvoz3, ki mora biti temeljna oblika za hitrejše povečevanje produktivnosti dela, za odpravljanje nesmotrnosti in avtarkičnosti v našem razvoju ter za dosledno uveljavljanje svetovnih meril produktivnosti v domači proizvodnji in na trgu kot tudi pri proizvodnih in poslovnih opredelitvah, ne pa le sicer logična pot k skladnejšemu razvoju ekonomskih odnosov s tujino, kar je pri sedanjem visokem primanjkljaju v trgovinski in plačilni bilanci prav tako zelo pomembno; d) nadaljnji proces racionalizacije proizvodne in neproizvodne porabe in pozitivnih sprememb pri delitvi dohodka in čistega dohodka, da bi okrepili lastne in skupne vire sredstev za razširjeno reprodukcijo in s tem nadomestili bistveno zmanjšane vire dodatne akumulacije iz tujine; e) učinkovitejša uporaba načel delitve po rezultatih tekočega in minulega dela kot enega glavnih motivacijskih vzvodov za rast produktivnosti dela. To so le nekatere naloge, katerih uresničitev je predvsem odvisna od naše resnične pripravljenosti in sposobnosti, da v prvi vrsti aktiviramo obstoječe rezerve, ki jih v našem dosedanjem ekstenzivnem razvoju nedvomno imamo, začenši od premajhne izkoriščenosti zmogljivosti in nesmotrnih investicij do problema organiziranosti gospodarstva v celoti, boljšega izkoriščanja delovnega časa in smotrnega varčevanja. Med ta 2 Pri 4,5% stopnji rasti družbenega proizvoda se bo v letu 1985 zaradi 1,5% predvidene realne rasti investicij zmanjšal delež investicij v osnovna sredstva na približno 29% družbenega proizvoda, medtem ko je znašal v letu 1980 33,5%. (Opomba Z. D.) 3 V družbenem pianu Jugoslavije je predvideno, naj bi se izvoz realno povečeval dvakrat hitreje kot družbeni proizvod celotnega gospodarstva, najmanj pa za 8% na leto. Devizni priliv od izvoza storitev naj bi naraščal hitreje kot izvoz blaga, najmanj pa realno za 9 do 10% na leto. Uvoz bi lahko rasel za 1,1% na leto. (Opomba Z. D.) vprašanja nedvomno spada tudi odločnejši in odgovornejši boj za dosledno uresničevanje in izvajanje temeljnih sistemskih načel, ki jih določajo ustava, zakon o združenem delu in drugi sistemski zakoni. Tretjič, glede na razvitost naših proizvajalnih sil in na 2500 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca že lahko rečemo, da spada Jugoslavija med gospodarsko srednje razvite države na svetu, čeprav imamo po številnih strukturnih in regionalnih značilnostih še vedno lastnost države v razvoju. To bi lahko označili kot nov »prag« v našem razvoju, na katerega pa ne bi smeli gledati kot na diskontinuiteto, marveč predvsem kot na del stalnih prehodov od nižje k višji ravni in specifični obliki razvitosti. Takšna kontinuiteta v razvoju zahteva stalne in številne spremembe ne le v globalnih planskih usmeritvah, temveč predvsem v konkretnih odločitvah, ravnanju in usmeritvah vseh nosilcev družbene reprodukcije, vključno z ukrepi ekonomske politike, ki ustvarjajo splošne in posebne pogoje za učinkovitejše usmerjanje tokov družbene reprodukcije. Prav problemi, s katerimi smo se srečavali v zadnjih letih in ki v precej zaostreni obliki živijo tudi še danes, opozarjajo, da objektivno ni več mogoče nadaljevati z dosedanjim, v bistvu ekstenzivnim razvojnim modelom, ki nas je vse bolj usmerjal v avtarkijo, slabil naš položaj v mednarodni delitvi dela, ustvarjal dolgoročno neustrezne gospodarske strukture in krepil nestabilnost v glavnih tokovih družbene reprodukcije. Gre torej za prehod iz obdobja poudarjenega ekstenzivnega in nestabilnega razvoja in rasti v obdobje splošne intenzifikacije rasti ter oblikovanja sodobnejše in bolj usklajene gospodarske strukture z močnejšo, dolgoročno izvozno usmeritvijo. V vsem povojnem razvoju, v katerem smo dosegli pomembne in daljnosežne spremembe v razvitosti celotne družbe in še posebej v strukturi našega gospodarstva, se je krepil proces pospešene, vendar precej ekstenzivne industrializacije in postopne deagrarizacije.4 Pospešeni razvoj proizvajalnih sil, zlasti na področju industrijske proizvodnje, je zahteval zelo široko fronto investicij, čemur smo prilagajali tudi našo politiko v drugih sektorjih, kot so, na primer, ekonomski odnosi s tujino (uvoz opreme, zadolževanje itd.), primarna delitev, kreditno-monetarna in emisijska politika, da ne naštevam še mnogih drugih področij. Takšen razvoj je bil v obdobju nizke razvitosti do neke mere zakonit, vendar pa je prav tako očitno, da je pri sedaj doseženi ravni razvitosti preživel in da poraja vse številnejše probleme in težave. Pa vendar je ob politiki zaposlovanja, kije, stremeč med drugim tudi k visokim stopnjam rasti, omogočala prelivanje delavcev iz nizko produktivnih sektorjev v produktivnejše in s tem ustvarjala visok delež strukturne komponente v rasti produktivnosti, tudi takšna ekstenzivna industrializa- 4 V povojnem družbenoekonomskem razvoju (od leta 1948 do leta 1979) se je ob poprečni 6,2% stopnji rasti družbenega proizvoda na leto industrijska proizvodnja povečala 14-krat, kmetijska pa dva in polkrat. Dosegli smo visoko rast zaposlovanja v nekmetijskem sektorju, tako da se je delež kmečkega prebivalstva s 67,2% v letu 1948 zmanjšal približno na 30% v letu 1979, število zaposlenih v družbenem sektorju pa je doseglo leta 1980 - 5,7 milijona. (Opomba Z. D.) cija zagotovila razmeroma hiter porast družbene produktivnosti dela. Do 60. let je naraščala vsako leto po več kot 5% stopnji, medtem ko se je v zadnjem desetletju njena rast bistveno zmanjšala. Tako smo tudi v minulem petletnem planskem obdobju precejšen del gospodarske rasti ustvarili s povečanjem tehničnih zmogljivosti in števila na novo zaposlenih, ki pa niso bili v celoti in dovolj smotrno angažirani. Vse to pa priča, da se je tudi v tem obdobju nadaljeval trend ekstenzivnega gospodarjenja.5 V povojnem obdobju so se znatno zmanjšale razlike v absolutni ravni produktivnosti dela med našim gospodarstvom in gospodarstvi industrijsko razvitih držav, tako produktivnost dela v tujini danes presega našo za 1,7 do 3,5-krat, odvisno od tega, kateri sektor opazujemo in s katero državo se primerjamo. Vendar pa imamo tu še vedno pomembne rezerve, kajti porast naše produktivnosti dela je spremljala izredno hitra rast opremljenosti dela, precej hitrejša od produktivnosti, zaradi tega pa se je nenehno zmanjševala učinkovitost izkoriščanja sredstev,6 Del teh tendenc je bil ekonomsko zakonit zaradi porasta potrebnih sredstev, ki se vlagajo na enoto dohodka, zlasti v kapitalno intenzivnih oblikah proizvodnje, vendar pa nekatere ocene, ki navajajo, da je opremljenost dela pri nas rasla precej hitreje od produktivnosti in da je ta razlika precej večja■ kot v drugih državah, opozarjajo, da imamo še precejšne rezerve - 15 do 30%, kar zadeva izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, delovnega časa in znanja. Nismo se še dogovorili o strategiji tehnološkega razvoja in razvoja ekonomskih odnosov s tujino, v tem okviru pa o mestu in vlogi posameznih oblik ekonomsko-tehnološkega sodelovanja s tujino. Mnoge organizacije združenega dela se še naprej posamično in stihijsko povezujejo s tujimi partnerji, zaradi česar sklepajo v glavnem pogodbe o klasičnih oblikah ekonomsko-tehnološkega sodelovanja s tujino, ki temelji na enosmernem uvozu tehnologije. Pretirana usmeritev k vsakršnemu uvozu tehnologije je v dosedanjem obdobju vplivala na zaviranje lastnega znanstveno-raziskovalnega dela in razvoja lastne tehnologije. Prav tako se je ob pomanjkanju dogovorjene delitve dela med OZD v državi še naprej razvijala neustrezna gospodarska struktura oziroma nadaljevala praksa pridobivanja tehnologije iz tujine za paralelne predelovalne zmogljivosti, namesto da bi se bolj opirali na nosilce lastnega tehničnega napredka in podpirali z družbenim planom Jugoslavije dogovorjene prednostne razvojne usmeritve gospodarskih dejavnosti. Uvoz posameznih tehnologij mora v prihodnje zagotoviti nepretrgano povečevanje produktivnosti dela in intenzivnejšo usmeritev v razvijanje domačega znanstveno-raziskovalnega dela ter domače tehnologije in tehnike. Za to pa je potrebno razvijati sodobne oblike ekonomsko-tehnolo- 5 V družbenem planu Jugoslavije za obdobje od leta 1976 do leta 1980 je bilo določeno, da bo produktivnost dela rasla po stopnji 3,9% na leto, ustvarjena stopnja pa je dosegla 2,3%, tako da njen prispevek k stopnji rasti družbenega proizvoda dosega le 34% namesto planiranih 53%. (Z. D.) 6 Enako velja tudi za obratna sredstva, saj seje koeficient obračanja zmanjša! z 2,78 v letu 1976 na 2,34 v letu 1979. (Opomba Z. D.) škega sodelovanja, kot so, npr. dolgoročna proizvodna kooperacija in vlaganja sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela ob enakopravnih odnosih, boljše vrednotenje znanja, opreme in dela domačih partnerjev in selektivna politika s stališča razvojnih potreb in interesov vse države. Vsa omenjena dejstva kažejo, v kako pomembni meri je produktivnost dela povezana z vsemi vidiki ekonomske in razvojne politike. Ob stopnjevanju avtarkičnih tendenc zaradi pogosto pregrete konjunkture in čezmerne zaščite domačega gospodarstva je namreč slabila vloga objektivnih tržnih zakonitosti, gospodarjenje in sprejemanje razvojnih odločitev pa je premalo upoštevalo svetovne kriterije produktivnosti. Ker se povrhu ni dovolj uveljavil sistem samoupravnega družbenega planiranja, se je lahko krepilo administriranje, vse to pa je bistveno vplivalo, da je na številnih področjih prihajalo do ekstenzivnosti in nesmotrnosti; npr. pri določanju razvojne politike in politike razširjene reprodukcije, pri konkretnih investicijah in pri številnih poslovnih odločitvah, botrovalo je počasnosti in neodgovornosti pri izvrševanju sporazumno določenih nalog in neodgovornemu vedenju posameznih poslovnih in političnih struktur ter povzročalo tudi neposredne odpore proti izvrševanju sporazumno določenih ciljev in nalog razvojne politike. Kadar želimo ugotoviti vzroke za takšna gibanja in odnose, si pogosto zastavljamo vprašanje, koliko je bil gospodarski sistem oziroma njegova nedograjenost tisti dejavnik v naši razvojni in ekonomski politiki, ki, čeže ni dovolj spodbujal produktivnosti in učinkovitosti, tudi ni dovolj učinkovito preprečeval neugodnih teženj v razvoju. Kadar takšna razmišljanja ponazarjamo z ugodnimi rezultati, ki smo jih glede dinamike rasti in produktivnosti dosegli v obdobju do 60. let, pogosto pozabljamo na dejstvo, da sta tedanjemu bistveno manj razvitemu gospodarstvu in odnosom v njem, sistem in ekonomska politika bolj ali manj ustrezala, zavora za njegov pospešeni razvoj pa sta postala šele, ko je doseglo višjo raven razvitosti. Zato smo morali tudi znova proučiti temelje družbenoekonomskega in političnega sistema, kar je vodilo k sprejetju nove ustave leta 1964 in ustavnih amandmajev leta 1971, zlasti pa k novi ustavi leta 1974. V tem času in v poznejših letih smo se intenzivno ukvarjali tudi s številnimi sistemskimi zakoni, ki smo jih sicer počasi uveljavljali v praksi in nekatere med njimi tudi še dandanes premalo dosledno uporabljamo. Tudi v ekonomski politiki so se trdovratno in predolgo ohranile in se še ohranjajo preživele oblike in metode usklajevanja in usmerjanja gospodarskega razvoja, t. j., metode, značilne za adiministrativno in centralistično obdobje gospodarjenja. To so očitna in v številnih dosedanjih analizah in ocenah potrjena dejstva, ki niso dovoljevala, da bi sistem s svojimi mehanizmi in ekonomska politika učinkoviteje spodbujala razvoj na stabilnejših osnovah. Ravno ta dejstva pa zahtevajo, da vztrajno oživljamo temeljne prvine samoupravnega družbenoekonomskega sistema, dograjujemo, dopolnjujemo in operacionaliziramo temeljne si- stemske zakone in nato na teh podlagah snujemo in uveljavljamo ukrepe ekonomske politike. Samo po tej poti moremo in moramo maksimalno izkoristiti prednosti, ki nam jih ponuja naš družbenoekonomski sistem. V današnjih razmerah pomeni njegova razvitost na samoupravnih temeljih nedvomno najustreznejšo podlago za nenehno povečevanje produktivnosti tekočega in minulega dela. Zastoji in deformacije v njegovi uporabi ne le zavirajo razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, marveč hkrati zožujejo delovanje objektivnih ekonomskih zakonitosti, težijo k negaciji trga ter neposredno usmerjajo k avtarkičnosti, lokalizmu in krepitvi uravnilovke na vseh ravneh. S tem pa neposredno zavirajo prizadevanja organizacij združenega dela, da bi dosegale dinamičnejšo rast produktivnosti dela in večjo kakovost gospodarjenja. Smotrno gospodarjenje, raven produktivnosti dela in rezultati razvoja proizvajalnih sil nasploh pa postajajo vedno bolj tudi eno izmed osnovnih meril za oceno razvitosti in učinkovitosti našega specifičnega sistema socialističnega samoupravljanja in njegovega mehanizma. Nestabilnost in rastoča inflacija vse bolj spodjedata delovanje kvalitativnih faktorjev v gospodarjenju in trgata ekonomsko zakonite zveze med produktivnostjo dela in dohodkom, med produktivnostjo dela in osebnimi dohodki ter produktivnostjo dela in razširjeno reprodukcijo. Boj za čim večjo udeležbo pri nekakšni fiktivni delitvi »pravic do inflacije«, t. j., pravic do povečanja cen kot »najlažje« rešitve problema dohodka, prav tako pa tudi težnje po izkoriščanju inflacijskih virov za financiranje razširjene reprodukcije, so ustvarili vtis, da posamična produktivnost izgublja svoj odločilni pomen in da si lahko organizacije združenega dela tudi na podlagi ekstenzivnosti v razvoju zagotovijo ugodnejši položaj na trgu in večji osebni dohodek ter celo pokrijejo subjektivne slabosti v svoji razvojni in poslovni politiki. Takšna mentaliteta se uveljavlja tudi v ekonomski politiki. Tako je, na primer, razširjena reprodukcija še vedno najbolj nevralgično področje neuresničevanja samoupravnih odnosov z zelo izraženimi protislovji in problemi. O največjem delu sredstev za razširjeno reprodukcijo še vedno odločajo ozke strukture v bankah, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, to pa odpira in širi fronto investicij in nenehno pritiska na zagotavljanje investicijskih sredstev iz tuje akumulacije in inflacijskih virov. To se je kazalo tudi v sistemu družbenega planiranja, saj so ravno nerealni načrti, ki niso imeli realne materialne podlage, direktno vodili k nestabilnosti in neskladnosti v reprodukcijskih tokovih. Preprečevalo je ekonomsko motivirano gibanje akumulacije in pripeljalo do specifičnih pojavov zapiranja gospodarstva v lokalne, regionalne, republiške in pokrajinske meje. Tako so tudi številni ekonomski kriteriji, ki bi morali biti močneje prisotni na enotnem jugoslovanskem trgu, devalvirani. K temu je zlasti prispeval tudi distributivni značaj določanja pravic do uporabljanja dodatne akumulacije iz tujine.7 In narobe, zaradi nezadostne produktivnosti dela se je krepil pritisk, naj se razširjena reprodukcija, pogostokrat tudi preveč ambiciozno opredeljena, kot tudi druge oblike končne porabe, ki so prav tako zelo hitro rasle, napajajo iz dodatnih, pretežno inflacijskih virov financiranja. Posebej velja poudariti, da so v družbenem planu Jugoslavije zastavljene zelo zahtevne in obsežne naloge, kijih ne bomo mogli uresničiti brez maksimalnega angažiranja vseh nosilcev planiranja, zlasti pri razvoju kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja, in brez nadaljnjega intenzivnega razvoja samoupravnega sistema družbene reprodukcije. Zaradi vsega tega smo v družbenem planu Jugoslavije opredelili nekoliko nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda kot doslej, kar je pogojeno z objektivno omejenostjo virov za nadaljevanje ekstenzivnega dinamičnega razvoja. Vendar tudi te stopnje ne bomo uresničili brez maksimalnega aktiviranja kvalitativnih vzvodov razvoja in rasti in predvsem ne brez večjega deleža produktivnosti dela in racionalnejše politike zaposlovanja. To terja tudi trdno usmeritev k racionalnejši strukturi zaposlovanja s krepitvijo produktivnega zaposlovanja na račun počasnejše rasti (celo stagnacije zaposlovanja) v neproizvodnih in negospodarskih sektorjih in zmernejšega procesa deagrarizacije. Probleme zaposlovanja bomo morali, zlasti na nekaterih območjih, reševati tudi s hitrejšim razvojem drobnega gospodarstva, ki s svojim razvojem lahko prav tako prispeva k povečanju produktivnosti dela v številnih dejavnostih, in z zaposlovanjem v zasebnem sektorju. Uspešnost takšne razvojne usmeritve in politike je odvisna od tega, v kakšnem obsegu bomo s samoupravnimi odločitvami organizacij združenega dela in ob aktivni vlogi ekonomske politike zagotovili večje rezultate pri uporabi razpoložljive akumulacije ter večjo stopnjo strukturne usklajenosti v samem gospodarstvu in v razvoju družbenih dejavnosti, kakor tudi od tega, kako odločno bomo uveljavili usmeritve v racionalnejšo delitev dela ter združevanje dela in sredstev na samoupravnih podlagah, saj bomo s tem tudi najuspešneje spodkopavali ekonomske in politične korenine avtarkije. Zahtevni problemi pri razvoju in intenzifikacija gospodarjenja niso cilji, ki jih lahko uresničimo s številnimi deklaracijami ali pa samo z akcijami na ravni družbenopolitičnih skupnosti. Vsakdo bi moral začeti pri sebi, ne da bi čakal, da ga prisilijo neusmiljeni objektivni ekonomski zakoni, kar bi takrat utegnilo biti za marsikoga zelo pozno, morda tudi prepozno. Čimprej bomo vsi dojeli to dejstvo, tem prej bomo ustvarili dejanske pogoje na mikro- in makroravni za postopno, toda trajno usmeritev v intenzivnejše gospodarjenje in stabilnejši družbenoekonomski razvoj. 7 Delež zunanjih kreditov je v celotnih investicijah dosegel v obdobju od leta 1976 do leta 1980-16,4%; investicije so bile delno financirane iz kratkoročnih kreditov, primarna emisija pa se je izdatno prelivala tudi v končno porabo. Pogostokrat govorimo o politiki ekonomske stabilizacije samo z vidika ukrepov ekonomske politike, z vidika omejevanja porabe in stiskanja pasu. Vse to je zelo pomemben del stabilizacijske politike, vendar pa je glavno, da uveljavimo stabilnejše odnose v celotni reprodukciji ter uspešnejši in skladnejši razvoj proizvajalnih sil tako v proizvodnji kakor tudi v vseh drugih fazah ustvarjanja in razporejanja dohodka.8 Najbolj neposredno pa stabilizacija temelji predvsem na nadaljnjem razvijanju elementarnega odnosa do dela, racionalnejšem gospodarjenju z družbenimi sredstvi, učinkovitejšem opravljanju vseh delovnih nalog, racionalnem izkoriščanju delovnega časa, na tehnološki in delovni disciplini ter sodobni organizaciji dela in poslovanja. Vse to je tudi bistveni pogoj zanjo. Z drugimi besedami, v praksi moramo odločneje uresničevati pravilo, da ni mogoče uveljavljati pravic, če ne temeljijo na izpolnjenih obveznostih in nalogah. Vse te procese moramo spodbujati tudi z ustreznimi ukrepi skupne ekonomske politike in z doslednejšo uporabo sistemskih rešitev. Z njimi je treba zlasti spodbujati tiste nosilce reprodukcije, od delavcev v TOZD do velikih poslovnih sistemov, ki dosegajo nadpoprečno produktivnost in so razvojno uspešnejši ne le z mikro- temveč tudi z makrovidika na podlagi lastnih sil, znanja in medsebojne povezanosti v združenem delu. Dviganje jugoslovanske produktivnosti dela na višjo raven, njeno približevanje svetovni ravni in čedalje manjša zaščita nizke produktivnosti dela morajo postati naše vodilno merilo, ker se sicer nizka produktivnost reproducira, največkrat na podlagi subjektivnih opredelitev, zato da bi se ohranile dobljene pozicije, okrepil monopol na trgu, pokrile neracional-nosti v investicijski politiki, navidezno zmanjšale izgube idr. Takšna praksa pa v svojem bistvu nasprotuje temeljnim dolgoročnim interesom delavcev in delovnih ljudi, vsebuje pa tudi nevarnost poglabljanja nasprotij med različnimi interesi republik in pokrajin pri sporazumevanju in dogovarjanju o skupnih interesih družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja jugoslovanske federativne skupnosti. 8 Tudi tovariš Kardelj je na 25. seji predsedstva CK ZK Makedonije (oktobra 1976) poudaril, da je od tega, kako se razporeja dohodek v temeljnih organizacijah združenega dela, v veliki meri odvisno tudi, kako se bo dohodek ustvarjal, ali bodo delovni ljudje dovolj gmotno stimulirani za njegovo ustvarjanje ali pa ne bodo. Zaradi tega je za nas pomembna tudi delitev dohodka, saj je od tega. kakšna je ta delitev, neposredno odvisno tudi to, kako se bo dohodek združeval in ali bo v ciklus družbene reprodukcije vključen pod optimalnimi pogoji. (Opomba Z. D.) članki, razprave roman albreht Po tretjem kongresu samoupravi j alce v 1. Ustvarjalna mobilizacija delavskih množic Za sklic kongresa samoupravljalcev smo se doslej v naši družbeni praksi odločili vedno v družbenem trenutku, ko je razvoj družbene proizvodnje in družbenih odnosov terjal, prvič, da storimo pomemben korak naprej, in, drugič, da odločneje razrešimo nekatere zadeve, ki v danem družbenem trenutku bremene materialne in družbene odnose v tekoči oziroma razširjeni reprodukciji in v družbi. V času po letu 1950 je Zveza komunistov Jugoslavije v takih odločilnih trenutkih za naš družbenoekonomski razvoj dajala pobudo za sklic kongresa samoupravljalcev iz dveh temeljnih razlogov. Prvič, da bi med pripravami na kongres samoupravljalcev in na samem kongresu neposredno z upravljalci, to je z ustvarjalnimi silami iz neposredne družbene proizvodne baze, preverila predloge o nadaljnjih družbeno-razvojnih usmeritvah in neposrednih in strateških nalogah pri njihovem uresničevanju, predloge, ki so dozorevali v okviru Zveze komunistov in drugih organiziranih družbenopolitičnih sil socialističnega samoupravljanja. Drugič, da bi tudi na ta način spodbudila široko aktivacijo delovnih množic in njihovih ustvarjalnih sil pri neposredni preobrazbi odnosov v družbeni proizvodnji in v družbi na podlagi sprejetih usmeritev in pri razreševanju gospodarskih in družbenih nalog. Prvi kongres samoupravljalcev je bil konec junija leta 1957. Torej manj kakor leto pred 7. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Ta kongres je prelomnica med obdobjem upravljanja v imenu delavcev in prehodom na neposredno upravljanje delavcev samih. Določnejše je opredelil temeljno smer razvoja družbeno-lastninskih odnosov, zlasti je odprl postopen proces prenosa upravljanja s sredstvi družbene reprodukcije, tekoče in razširjene, na delavce v delovnih organizacijah in odprl proces graditve samoupravnih demokratičnih oblik samoupravljanja in samoupravne organizacije združenega dela. Drugi kongres samoupravljalcev je bil v začetku maja leta 1971. To je bilo sredi razprave o ustavnih dopolnilih, ki so bila sprejeta istega leta. Ta dopolnila so dokončno odpravila državno-lastninske osnove gospodarjenja z družbenim dohodkom iz osnov družbene ureditve in uveljavila osnove socialističnih samoupravnih dohodkovnih odnosov. Ti postavljajo delavce v združenem delu v položaj družbenega nosilca celotne družbene reprodukcije, tekoče in razširjene, in v položaj družbenega nosilca, ki skupaj z drugimi delovnimi ljudmi urejuje tudi vse odnose v družbi. Hkrati so ta dopolnila obdelala družbenoekonomske in institucionalne osnove naše družbene in državne skupnosti. Sestavljajo jo narodi in narodnosti, v katerih je delavski razred, ki se organizira in deluje v družbeni proizvodnji in družbi na socialističnih samoupravnih družbeno-lastninskih osnovah, skupaj z drugimi delovnimi ljudmi svojega naroda oziroma narodnosti nosilec izvirnih in zgodovinskih interesov svojega naroda in skupaj z delavci in delovnimi ljudmi drugih narodov in narodnosti izvirni oblikovalec in uresničevalec skupnih interesov naše družbene in državne skupnosti. S tem smo dokončno odpravili preostale usedline unitarističnega centralističnega upravljanja in vseh oblik državno-lastnin-skega upravljalskega monopola, ki hrani tako unitaristični centralizem kakor nacionalistični separatizem. Te korenite spremembe v družbenoekonomskih osnovah državno-lastninskih odnosov so delavci in delovni ljudje sprejeli za svoje. Sprejeli so jih zato, ker v njihovem uresničevanju vidijo uveljavljanje in utrjevanje svojega prevladujočega družbenega in gospodarskega položaja v družbeni proizvodnji in družbi, ki jim jamči, da morejo svoje neposredne in skupne ter zgodovinske interese uresničevati sami, po samoupravnih demokratičnih poteh in načinih in na družbeno-lastninskih načelih, osnovah in merilih. Seveda je uresničevanje take razvojne usmeritve v družbeni stvarnosti od vsega začetka terjalo in terja še sedaj od delavcev in delovnih ljudi poleg privrženosti zlasti še dvoje. Velike ustvarjalne napore pri neposrednem uresničevanju preobrazbenih in gospodarskih nalog. Stalno graditev politične in akcijske enotnosti. To enotnost je možno oblikovati samo v neposrednem razreševanju preobrazbenih in gospodarskih nalog, v razreševanju, ki je neločljivo povezano tudi z odkrivanjem, razbijanjem in premagovanjem tiste družbene in gospodarske prakse in njenih nosilcev, ki se upirajo uresničevanju nadaljnje družbene preobrazbe in gospodarjenju po samoupravnih demokratičnih poteh in na družbeno lastninskih načelih, osnovah in merilih. Temeljni družbeni motiv za tretji kongres samoupravljalcev je bil prav enak kot za prva dva kongresa. Bistvena razlika je le v tem, da smo sedaj v osnovi že zgradili zaokroženo družbenoekonomsko in institucionalno osnovo socialističnega demokratičnega samoupravljanja, družbeno-lastninskih odnosov in odnosov v naši jugoslovanski družbi. 2. V neposrednem uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije utrjevati socialistično samoupravljanje Že 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je zasedal v drugi polovici junija leta 1978, je zelo nedvoumno jasno razgrnil tri temeljne zadeve, za katere je sodil, da bo njihovo uspešno razreševanje sicer zelo trd oreh, da pa je prav od tega, kako učinkovito bomo kos tem zadevam, v veliki meri odvisen nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Prvič, kongres je z vso resnostjo opozoril na občutne neusklajenosti, ki se kopičijo v materialno-gospodarskih odnosih v družbeni reprodukciji, tekoči in razširjeni. Zavzel se je za to, da angažiramo vse družbene ustvarjalne sile, da zaustavimo neugodne materialno-gospodarske tokove in da začnemo bistveno povečevati družbeno produktivnost dela in učinkovitost pri gospodarjenju s sredstvi tekoče in razširjene reprodukcije. Na ta način naj bi ustvarili zares trdno ekonomsko podlago za to, da premagamo nakopičena materialno-ekonomska neskladja in posledice, ki jih ta neskladja izzivajo v gospodarskih in družbenih odnosih, in da preidemo k trdnejšemu gospodarjenju, ki bo sposobno sproti obvladovati nastajajoča neskladja. Drugič, kongres je opozoril na občutno zaostajanje pri obdelavi ekonomskih in drugih instrumentov in mehanizmov, ki bi ustrezali družbeni naravi novih odnosov, omogočili njihovo učinkovitejše uveljavljanje v družbeni praksi in učinkovitejše gospodarjenje in urejevanje drugih družbenih zadev. Kongres je ugotovil, da je uporabna obdelava ekonomskih in drugih instrumentov in mehanizmov, ki naj omogočijo delovanje novih odnosov in njihovo uveljavljanje v družbeni praksi, temeljna naloga socialističnih samoupravnih sil. Tretjič, kongres je zelo jasno opozoril, da se tudi socialistično samoupravljanje poraja, razvija in deluje v razmerah, v katerih je družba obremenjena z materialno-ekonomskimi neusklajenostmi in razlikami v družbenoekonomskih interesih. Ugotovil je, da take razmere ohranjajo in oživljajo skupinsko-lastninske in državno-lastninske pritiske na razvoj socialističnega samoupravljanja in na odnose pri gospodarjenju in urejevanju drugih družbenih zadev. Kongres je jasno pokazal na družbene težnje in prakso, ki v naših sedanjih razmerah nasprotujejo socialističnemu samoupravljanju, ki so mu škodljive in sovražne, ki se upirajo in postavljajo po robu razvoja socialističnega samoupravljanja ter gospodarjenju in urejevanju družbenih zadev po socialistični samoupravni poti in na družbeno-lastninskih načelih, osnovah in merilih. Opredelil je njihovo razredno naravo in pokazal, kako vsestransko škodljive so tako za razvoj trdnega in učinkovitega gospodarjenja kot za razvoj trdnih družbenih odnosov. Jasno je določil, da je ustvarjanje politične akcijske enotnosti delavcev in delovnih ljudi v združenem delu in v družbi in ustvarjanje pogojev za trdno in uspešno gospodarjenje, ki temelji na družbeno-lastninskih osnovah in na dejansko ustvarjenih rezultatih dela, neločljivo povezano s sprotnim odkrivanjem, razbijanjem in onemogočanjem vseh vrst pritiskov, ki jih znotraj in zunaj združenega dela prinaša družbena stihija in ki imajo svoje izvore, oporo in potuho v takem ali drugačnem lastninskem oziroma upravljalskem monopolu. Enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je ugotovil, da je v danih razmerah prav od uspešnega uresničevanja navedenih nalog v odločilni meri odvisen nadaljnji tok družbene preobrazbe. Predvsem njena dinamika in trdnost novih odnosov. Nadalje, uveljavljanje prevladujočega vpliva delavcev in delovnih ljudi na urejevanje odnosov v tekoči in razširjeni reprodukciji, še posebej na tistih vozliščih, ki so objektivno še vedno najbolj izpostavljena pritiskom lastninske oziroma upravljalsko monopolne gospodarske in družbene prakse. Nadalje, usposabljanje delavcev in celotne družbe, da čim hitreje in čim manj boleče premaguje notranja neskladja in težave, ki jih porajajo stihije vseh vrst, itn. To so bili tudi glavni razlogi, zaradi katerih je kongres Zveze komunistov tudi ocenil, da je treba za uspešno uresničevanje prej omenjenih nalog najširše akcijsko mobilizirati vse samoupravne družbene sile. K temu naj bi, tako kot že dvakrat poprej, prispeval tudi kongres samoupravljalcev. V tem so temeljni vzgibi in razlogi, zaradi katerih je 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije sprejel predlog, ki so ga sprožili med njegovim delom, naj bi spet dali pobudo za sklic kongresa samoupravljalcev. Tako opredelitev je osebno podprl tudi Tito in se odločno zavzel, da bi se kongres samoupravljalcev tvorno vključil v akcijsko mobilizacijo delavcev in delovnih ljudi in vseh njihovih ustvarjalnih sil za uspešno uresničevanje zelo zahtevnih družbenih preobrazbenih in gospodarskih nalog v sedanjem obdobju našega družbenoekonomskega razvoja. 3. Kongres v pravem družbenem trenutku Družbeni trenutek, v katerem je zasedal 3. kongres samoupravljalcev je bil dobro izbran. Dobro je bil izbran iz več razlogov. Prvi razlog: zasedal je v času, ko so se v naših materialnogospodarskih gibanjih do skrajnosti zaostrile številne nakopičene neusklajenosti v tekoči in razširjeni reprodukciji, še zlasti pa neusklajenosti med obsegom proizvedenih blagovnih vrednosti in obsegom vseh oblik porabe, zlasti še naložbene in splošne porabe. Obseg celotne porabe namreč močno presega obseg proizvedenih blagovnih vrednosti. Ne moremo in ne moremo pa učinkovito premagati tega neskladja ter spraviti dinamike rasti proizvedenih blagovnih vrednosti in dinamike vseh oblik porabe v ekonomsko skladnejša in trdnejša razmerja. Drugi razlog: pod pritiskom neugodnih materialnih odnosov v družbeni reprodukciji se vse bolj širi in poglablja stihijsko usklajevalno delovanje objektivnih ekonomskih zakonitosti družbene reprodukcije in tržno-blagovne menjave. Pod njihovim vplivom se vse bolj poglablja in širi razdiralno delovanje inflacijske stihije in vse večje in vse pogostejše in težje so motnje v materialnih procesih tekoče in razširjene reprodukcije. Taka materialno-gospodarska gibanja vse bolj spodmikajo tla učinkovitemu gospodarjenju po samoupravnih demokratičnih poteh in na dohodkovnih osnovah. Spodkopavajo tla uveljavljanju delavcev pri gospodarjenju in poslovanju na dohodkovnih osnovah. S tem pa spodkopavajo tla temeljnemu ekonomskemu vzvodu stabilnega gospodarjenja, ki se lahko postavi na noge samo s produktivnejšim delom in učinkovitejšim gospo- darjenjem in zadovoljevanjem vseh potreb v porabi v okviru skupnega obsega proizvedenih blagovnih vrednosti. Samo taka gospodarska usmeritev in praksa pa prinašata ključ za progresivno razreševanje sedanjih gospodarskih razmer in izhod v smeri novega gospodarskega vzpona. Za uspešno izpeljavo take gospodarske usmeritve imamo potrebne pogoje, tako materialne kakor družbene. V družbeni proizvodnji imamo zelo velike rezerve v proizvodnih zmogljivostih, ki niso gospodarsko dobro in ustrezno izkoriščene ali pa so uporabljene daleč pod svojimi zmožnostmi, imamo pa celo take zmogljivosti, ki sploh niso uporabljene. Velike rezerve so v nezadostno uporabljenih proizvodnih, delovnih in poslovnih zmogljivostih. V neustrezno razvrščenih in uporabljenih delovnih in ustvarjalnih zmogljivostih živega dela. Vzroki za to so različni. Med njimi pa so v tem trenutku vsekakor najpomembnejši zlasti tile: proizvodno poslovna razdrobljenost proizvodnih zmogljivosti; premajhna dohodkovna povezanost delov združenega dela, ki so v tekoči in razširjeni reprodukciji med seboj dejansko delovno, proizvodno, poslovno ali interesno povezani; če bi jih trdneje povezali na osnovah skupnega ustvarjanja dohodka, bi ekonomsko vplivali na smotrnejšo, to je bolj produktivno in bolj gospodarno delitev dela, organizacijo dela in poslovanja itn. in s tem na večji skupni poslovni uspeh in večji poslovni uspeh vsake dohodkovno povezane organizacije; močan vpliv visoke stopnje odtujenosti sredstev družbene reprodukcije v denarni obliki od delavcev v družbeni proizvodnji; močno vpletanje državnih organov v odnose v tržno-blagovni menjavi in v odnose pri gospodarjenju s sredstvi tekoče in razširjene reprodukcije, zlasti v denarni obliki, in sicer na neustrezen način in v neustreznem obsegu. Pri tem gre predvsem za to, da državni organi še zelo pogosto izvršujejo družbeno dogovorjeno politiko, ustvarjajo pogoje za njeno uresničevanje in usmerjajo tokove v tekoči in razširjeni reprodukciji na način, ki je ustrezal državno-lastninskim odnosom, in uporabljajo gospodarske instrumente, mehanizme, ukrepe, ki so se v teh odnosih razvili in so jim ustrezali. Po obsegu pa njihovo poseganje v odnose tržno-blagovne menjave in v odnose pri gospodarjenju z denarnimi sredstvi dobiva že občutno prevelike razsežnosti. Zaradi močnega opiranja na državno-administrativne metode delovanja in zaradi izbire administrativnih instrumentov in mehanizmov ter zaradi velikih razsežnosti, ki jih tako delovanje dobiva, prihaja to delovanje po svojih gospodarskih in družbenih učinkih do vse ostrejših soočanj z delovanjem ekonomskih zakonitosti družbene reprodukcije in tržno-blagovne menjave in z družbenimi zakonitostmi, ki imajo svoje korenine v družbeni neodtujljivosti rezultatov dela in sredstev družbene reprodukcije od delavcev, ki so jih ustvarili, in v delitvi po delu, živem in minulem. Poglavitna slabost takega načina delovanja in izbire takih sredstev je, da povzroča administrativno prerazvrščanje velikega dela družbenega i dohodka. S tem pa povzroča dve zelo težki gospodarski in družbeni posledici. Gospodarska posledica je, da v dobri meri izniči regulativni vpliv ekonomskih zakonitosti, ki začnejo v takih razmerah delovati inci-dentno, razdiralno. Maliči gospodarska merila poslovne učinkovitosti, merila donosnosti naložb, proizvodnih programov itn. Maliči funkcijo ekonomskih zakonitosti, ki priznavajo večji del družbenega dohodka za rezultate produktivnejšega dela, in učinkovitejšo rabo sredstev družbene reprodukcije in učinkovitejšega gospodarjenja z njimi. Maliči pa tudi funkcijo ekonomskih zakonitosti, ki razkrivajo, katero delo na doseženi ravni družbene produktivnosti dela pri dani opremljenosti dela, proizvodnem programu, stopnji delitve dela itn. ni sposobno pridobivati z rezultati dela tolikšnega dela družbenega dohodka, da bi z njim pokrivalo doseženo raven vseh oblik porabe delavcev. Družbene posledice pa so zlasti dvojne. S takim delovanjem državni organi zožujejo poslovni prostor za samoupravno urejevanje odnosov v tekoči in razširjeni reprodukciji, z administrativnim načinom urejevanja posameznih ključnih zadev pri poslovanju pa zožujejo tudi možnost in potrebe po samoupravnem povezovanju in združevanju delov združenega dela za razreševanje zadev in nalog v tekoči in razširjeni reprodukciji na podlagi združevanja dela in sredstev in skupnega ustvarjanja dohodka. Tak način delovanja državne uprave je neločljivo povezan z množico predpisov, ki se hitro množe in spreminjajo in močno obremenjuje delo poslovnih in strokovnih zmogljivosti združenega dela, z množico administrativnih opravil, potov, ki jih je treba opraviti, da bi zadostili predpisom in zahtevam najrazličnejših organov ter si pridobili soglasja, dovoljenja, odobrene pravice, sredstva itn. Taka praksa nosi v sebi dve veliki nevarnosti. V takih razmerah so poslovodni in strokovni delavci v organizacijah in skupnostih združenega dela vse bolj obremenjeni s komunikacijami z državnim upravnim aparatom, z upravnim aparatom v bankah itn. To jim vsiljuje način in metodo dela, ki ju čisto preprosto ni možno združiti z načinom in metodo samoupravnega odločanja. Vrh tega ustvarja razmere, v katerih je dostikrat možno veliko uspešneje povečati dohodek organizacije združenega dela in razrešiti druge za njeno poslovanje odločilne zadeve po administrativno-upravnih poteh kot pa v proizvodnji, z napori za povečanje produktivnosti dela in za povečanje gospodarnosti pri ravnanju s sredstvi družbene reprodukcije in s povezovanjem in združevanjem z drugimi organizacijami za skupno razreševanje zahtevnih nalog v proizvodnji, pri poslovanju itn. Vse to močno slabi samoupravne komunikacije v procesih poslovnega odločanja. Nudi zelo ugodna tla za voluntaristične pritiske prek državnega in bančnega aparata na poslovne odločitve v organizacijah združenega dela. Ustvarja ugodna tla za oživljanje pritiskov skupinsko-lastninskega ravnanja v temeljnih in združenih organizacijah. 4. Imamo potrebne materialne in družbene pogoje za prehod na stabilno gospodarjenje Imamo tudi družbene pogoje za uspešno uresničitev navedenih nalog. Predvsem imamo obdelane in družbeno pravno uveljavljene družbenoekonomske in institucionalne osnove socialističnih samoupravnih druž-beno-Iastninskih odnosov, ki so že dokaj celostna in notranje trdna sistemska podlaga, ki se nanjo opirajo delavci in delovni ljudje pri urejevanju odnosov v tekoči in razširjeni reprodukciji in v družbi in jo v neposredni družbeni praksi funkconalno dograjujejo in izpopolnjujejo. To podlago smo oblikovali in gradili polnih trideset let in je plod izkustvenih spoznanj in vitalne ustvarjalnosti, ki jo je gnal in jo žene ustvarjalni revolucionarni nemir pri ustvarjanju in uveljavljanju lastnih izvirnih osnov in oblik socialističnih samoupravnih družbeno-lastninskih odnosov. Imamo pa tudi neprecenljive, dragocene izkušnje, ki smo si jih pridobili v dosedanjem družbeno-gospodarskem razvoju. Z zornega kota našega današnjega trenutka sta zlasti pomembni dve izkušnji. Prva je, da nam v našem dosedanjem družbenem in gospodarskem razvoju ni bilo nič podarjeno. Vsak korak v gospodarskem napredku in pri razvijanju in utrjevanju socialističnega samoupravljanja smo si morali izbojevati v neposredni družbeni praksi. To je, s trdim in vztrajnim delom smo si gradili materialno in družbenoekonomsko osnovo družbenega dela in se neprestano spopadali z materialnimi in družbenoekonomskimi neskladji in nasprotji, ki jih nosita s seboj buren razvoj in neobvladani pritiski gospodarske in družbene stihije vseh vrst in ki smo jih z večjimi ali manjšimi napori, bolj ali manj uspešno tudi premagovali. Vedno, kadar smo se iz kakršnega koli vzroka skušali temu izogniti, se nam je tako ravnanje grdo maščevalo. Maščevalo se nam je tako, da smo zadeve reševali kasneje v težjih in bolj zaostrenih razmerah. Druga izkušnja je, da je uveljavljanje novih prvin odnosov v družbeni praksi neločljivo povezano z dvojno nalogo. Z neposredno zamenjavo neustreznih ekonomskih instrumentov, mehanizmov itn. z novimi, ki jih je treba seveda sproti oblikovati, neposredno preizkušati v praksi in jih stalno izpopolnjevati. Z neposrednim soočanjem s pritiski skupinsko-lastninske prakse, upravljal-sko-monopolne prakse in drugih nesamoupravnih oblik gospodarske prakse in ravnanja v organizacijah združenega dela in zunaj njih. Dosedanje izkušnje nam vedo povedati zlasti tole: vedno, kadar se zaostre materialno ekonomska nasprotja, se okrepe tudi nesamoupravni pritiski in postanejo napadalnejši. Zaostajanje pri praktični obdelavi ekonomskih in drugih instrumentov, ki ustrezajo novim odnosom, in vsako omahovanje pri uporabi novih instrumentov pri neposrednem urejevanju gospodarskih odnosov v praksi se vedno grdo maščuje. Uporaba starih, neustreznih gospodarskih in drugih instrumentov in mehanizmov objektivno omogoči prodore skupinsko-lastninskih, monopolističnih in drugih nesamoupravnih pritiskov in njihov odločujoč vpliv na gospodarske in druge odločitve, ki so formalno samoupravne. Sedanji družbeni trenutek terja velik in izostren posluh za nauke, ki jih sporočajo te izkušnje za neposredno družbeno delovanje vseh ustvarjalnih družbenih sil socialističnega samoupravljanja v združenem delu in v družbi. Tretji razlog pa je, da je 3. kongres samoupravi j alcev zasedal v času, v katerem naj bi izpeljali prehod od gospodarjenja, ki je z anticipirano porabo prihodnjega dohodka in z zadolževanjem v tujini vzdrževalo skupno raven vseh oblik porabe občutno nad skupnim obsegom proizvedenih blagovnih vrednosti, k stabilnejšemu gospodarjenju, ki naj bi temeljilo na gibanju vseh oblik porabe v mejah skupno proizvedenih blagovnih vrednosti. Za neposreden prehod na stabilno gospodarjenje smo se odločili že v letu 1979. Tedaj smo v organih družbeno-političnih organizacij in v delegatskih skupščinah v republikah, pokrajinah, v federaciji in v občinah določili tudi smeri delovanja, družbenoekonomske osnove, metode in načine delovanja. Poglavitne družbene in gospodarske naloge gospodarske stabilizacije in ključni družbeni in gospodarski vzvodi za njeno uresničitev naj bi bili: Takoj je treba prenehati z gospodarsko politiko in prakso, ki sta pridobivali pomembna dodatna sredstva za pospešeni družbeno-gospo-darski razvoj v dveh virih anticipirane porabe: v zadolževanju pri lastnem prihodnjem dohodku zlasti z emisijo denarja, ki je bil uporabljen za povečanje kupne moči, in v zadolževanju v tujini prek najemanja kreditov in kupovanju blagovnih vrednosti na kredit. To zahtevno nalogo naj bi uresničili s temile sredstvi: z omejevanjem vseh oblik porabe v okvire dejansko ustvarjenih blagovnih vrednosti; z gospodarskim aktiviranjem velikih neizkoriščenih rezerv v proizvajalnih silah. Takoj je treba začeti občutno zmanjševati primanjkljaj v gospodarskih odnosih s tujino. To naj bi dosegli z uresničevanjem treh temeljnih nalog. Povečali naj bi obseg izvoza blagovnih vrednosti. Razširili naj bi raven in obseg proizvodno-poslovnega sodelovanja s tujino, ki omogoča bolj celostno angažiranje vseh zmogljivosti, ki jih imamo. Povečali naj bi produktivnost v proizvodnji proizvodov za izvoz in njihovo kakovost ter izvoz povezali z razvitejšimi oblikami proizvodno-poslovnega sodelovanja, ker je to pogoj, da v izvozu dosežemo večje gospodarske učinke. 5. Gospodarsko stabilizacijo lahko izpeljejo le delavske množice in njihove ustvarjalne sile Te zahtevne naloge je mogoče uspešno izpeljati samo s široko politično in gospodarsko poslovno aktivacijo temeljnih množic delavcev in delovnih ljudi vseh ustvarjalnih sil socialističnega samoupravljanja. Taka aktivacija pa je neločljivo povezana z vztrajnim nepopustljivim uveljavljanjem novih prvin dohodkovnih odnosov pri neposrednem urejevanju odnosov v tekoči in razširjeni reprodukciji in družbi. V ta namen moramo v neposredni družbeni praksi bolj iznajdljivo in vztrajno kot doslej oblikovati uporabne instrumente in mehanizme, ki ustrezajo uveljavljanju in učinkovitemu načinu delovanja novih prvin dohodkovnih odnosov. Ob tem pa se moramo bolj dosledno in bolj odločno kot doslej spopasti z vsemi pritiski in njihovimi nosilci v združenem delu in v družbi ne glede na to, za kakšnim zunanjim videzom se skrivajo; ti pritiski vsiljujejo rabo neustreznih gospodarskih instrumentov in mehanizmov gospodarskega odločanja ali pa izsiljujejo gospodarske odločitve, ki nas še naprej potiskajo na čeri inflatornega gospodarjenja. Tretji kongres samoupravljalcev je torej zasedal v času, ko dobro vemo, kje so v sedanjem družbenem trenutku naše poglavitne družbenogospodarske naloge in kako jih je mogoče uspešno opraviti. Imamo izoblikovano družbeno pravno sistemsko podlago za delovanje ustvarjalnih sil socialističnega samoupravljanja. Dobro vemo, kje se nam stvari zatikajo. Dobro vemo, kakšno ravnanje nam v naši gospodarski praksi škodi. Dobro vemo, katere družbeno-gospodarske težnje in praksa nasprotujejo urejevanju gospodarskih nalog po samoupravnih poteh in na dohodkovnih osnovah in merilih, kaj te težnje in prakso hrani, jih opogumlja in jim daje potuho. Ta dejstva je 3. kongres samoupravljalcev v celoti potrdil in jih opredelil za izhodišče za akcijsko mobilizacijo delavskih in delovnih množic v sedanjem družbenem trenutku. 6. Nož v hrbet uresničevanju gospodarske stabilizacije Ključne in poglavitne naloge so v sedanjem družbenem trenutku na področju gospodarjenja. Tu se moramo odločno in neomajno spoprijeti s precej razširjeno škodljivo gospodarsko prakso. Gre za ravnanje tistih, ki so jih polna usta priseganja na gospodarsko stabilizacijo, dejansko pa niso pripravljeni niti omejiti svoje porabe v okvire proizvedenih blagovnih vrednosti niti se kakorkoli resneje delovno in gospodarsko potruditi, da bi z aktiviranjem neizkoriščenih notranjih rezerv v proizvajalnih silah povečali proizvodne rezultate, povečali družbeno produktivnost dela, povečali gospodarske učinke pri gospodarjenju s sredstvi tekoče in razširjene reprodukcije in s tem povečali dejansko ustvarjeni dohodek. Taka praksa je nož v hrbet stabilizacijskemu gospodarjenju ne glede na to, kako jo tisti, ki tako delajo, in tisti, ki takemu početju dajejo potuho, branijo in zagovarjajo. 7. Socialistično samoupravljanje je mogoče uspešno utrjevati samo v premagovanju nakopičenih gospodarskih težav V sedanjem družbenem trenutku je temeljna naloga delavskih in delovnih množic in vseh njihovih socialističnih samoupravnih ustvarjalnih sil, da v neposredni družbeni stvarnosti, v lastnem delovnem in družbenem okolju razbijejo tako prakso, da neposredno razkrijejo tiste, ki tako delajo ali dajejo taki praksi potuho in da se neposredno lotijo razreševanja gospodarskih nalog v proizvodnji in porabi na trdnih osnovah stabilizacijskega gospodarjenja. To nalogo pa bomo dobro opravili samo, če bomo zelo jasno razkrili pravo družbeno bistvo dveh krilatic, ki polnita naše družbeno ozračje, vnašata vanj kali zmede in sta objektivno voda na mlin akcijske demobilizacije množic in potiskata socialistično samoupravljanje v slepo ulico, v prosti tek, na rob družbeno-gospodarskega dogajanja. Ena med njima je krilatica, ki se glasi približno takole: v gospodarsko nestabilnih razmerah se delavci ne morejo bojevati za uveljavljanje in razvoj socialističnega samoupravljanja in dohodkovnih odnosov. Zaradi tega naj »nekdo« najprej uredi gospodarske razmere, potem pa bodo delavci lahko uveljavili in razvijali samoupravljanje in dohodkovne odnose. Po tej krilatici naj bi samoupravljanje in dohodkovni odnosi ne bili demokratična oblika revolucionarne preobrazbe lastninskih odnosov in uveljavljanja gospodarjenja, ki temelji na delu in rezultatih dela in ne na izkoriščanju tujega dela, ampak bi naj bili nekaj praznični obleki podobnega. Ta krilatica odvrača pozornost delavcev od bistva boja za uveljavljanje in razvoj socialističnega samoupravljanja in dohodkovnih odnosov. Boj za socialistično samoupravljanje je demokratična, humana, toda v svojem družbeno-ekonomskem bistvu razredna oblika boja za spremembo lastninskih odnosov, ki naj gospodarjenje postavi na trdne družbeno-lastninske temelje. Ti so pogoj za dobro in uspešno gospodarjenje. Povsem nesporno je, da so v sedanjem družbenem trenutku gospodarske razmere z nakopičenimi materialnimi in družbeno-ekonomskimi neusklajenostmi ključni vir gospodarske nestabilnosti in poglavitni dejavnik, ki spodnaša tla uveljavljanju in utrjevanju socialističnega samoupravljanja in dohodkovnih odnosov. Prav zaradi tega pa so ravno spopad s temi razmerami in prizadevanja za njihovo gospodarsko progresivno razrešitev tisti gordijski vozel, pri katerega razreševanju je dejansko edinole mogoče učinkovito uveljavljati in utrjevati socialistične samoupravne oblike gospodarjenja in nove prvine dohodkovnih odnosov. Vsak umik s področja tega spopada in čakanje na zapečku, da bo nekdo razrešil gospodarske razmere, sta dvakrat zgrešena. Zgrešena sta zaradi tega, ker pomeni tako ravnanje, da se sile socialističnega samoupravljanja umikajo s področja boja za gospodarsko stabilizacijo in ga prepuščajo pritiskom lastninske stihije in državno-lastninskega birokratskega in tehnokratskega upravljal-skega monopola. Te sile in njihova gospodarska praksa pa so v naši stvarnosti doslej vedno povsem nesporno dokazale, da niso kos dobremu gospodarjenju in da niso kos progresivnemu razreševanju zapletenih in protislovnih razmer ne v tekoči ne v razširjeni reprodukciji. Vselej, kadar pa dobe močnejši vpliv na gospodarjenje, se okrepi družbeno odtujevanje sredstev družbene reprodukcije od delavcev in se močno zaostre družbenoekonomska nasprotja. Druga krilatica pa se glasi približno takole. Socialistično samoupravljanje in dohodkovni odnosi so izoblikovani za normalne gospodarske razmere. V gospodarskih razmerah, ki so obremenjene z nakopičenimi materialnimi in družbeno-ekonomskimi neusklajenostmi, se je torej nujno zateči pod okrilje preizkušenih državno-lastninskih, upravljalsko-monopolnih oblik in instrumentov gospodarjenja. Družbeno-ekonomsko bistvo teh oblik upravljanja pa je dvojno. Gospodarske odločitve sprejemajo namesto samoupravnih organov državni organi. Samoupravne poti in načine gospodarskega odločanja zamenjujejo pota in načini, ki ustrezajo oblikam upravljalskega monopola. Odločanje se vse bolj nagiba h gospodarskemu voluntarizmu. Ta ne spoštuje objektivnih ekonomskih zakonitosti in ne družbenih zakonitosti, ki imajo svoje korenine v delitvi po delu, ampak za osnovo urejevanja odnosov pri gospodarjenju ne postavlja dela, delovnega prispevka in rezultatov dela, temveč pravice, ki so določene administrativno. Ti krilatici, ki v tem trenutku pritiskata na družbeno ozračje, najbolj zgovorno pričata, da sta oportunizem in upravljalska uzurpacija enako nevarna in škodljiva za dejavno mobilizacijo delavskih in delovnih množic pri razreševanju sedanjih težkih gospodarskih razmer po socialistični samoupravni poti in na novih prvinah dohodkovnih odnosov, čeprav sta si neprestano v laseh in čeprav drug na drugega valita krivdo za sedanje razmere. Druga ključna in poglavitna naloga v sedanjem družbenem trenutku pa je, da se odločno spopademo z zmedo, ki jo v družbeni praksi povzročata dve usmeritvi in gospodarski ravnanji, ki sta enako škodljivi za uspešno gospodarjenje in za utrjevanje socialističnega samoupravljanja. 8. Gospodarski pragmatizem duši socialistično samoupravljanje Ena je pragmatična družbeno-gospodarska miselnost in na njej temelječe gospodarsko ravnanje. Pod okrilje te miselnosti se zatekajo vse težnje in gospodarska praksa, ki se upirajo gospodarjenju po socialističnih samoupravnih poteh in na podlagi novih prvin dohodkovnih odnosov. Pod tem okriljem se znajdejo vse prakse, ki se upirajo samoupravljanju. Podjetniški gospodarski avtarkizem in skupinsko-lastninsko gospodarjenje. Njuno vodilo je podjetniški profit, ne družbeni dohodek. Ta gospodarska praksa krepi tehnokratski upravljalski monopol. Lokalistični, republiški in unitaristični državno-lastninski upravljalski monopolizem. Lokalistični in republiški gospodarski etatizem zapirata proizvodno-poslovne tokove in gospodarjenje za svoje plotove, preprečujeta procese nadaljnje proizvodno-poslovne integracije in prehoda k razreševanju skupnih interesov in nalog v družbeni reprodukciji po načelih samoupravnega združe- vanja dela in sredstev in na ekonomskih osnovah in merilih skupnega ustvarjanja dohodka. S tem vsiljujeta gospodarski avtarkizem, ki neizogibno duši vsa resna prizadevanja za povečanje družbene proizvodnje, produktivnosti dela in za boljše gospodarjenje na podlagi večje proizvo-dno-poslovne in dohodkovne integracije. Unitaristični državno-lastninski upravljalski monopolizem pa s svojo gospodarsko prakso predvsem zanika, da sta družbena proizvodnja in gospodarjenje materialni temelj bitnosti, samostojnosti in enakopravnosti naroda in temeljni pogoj, da se delavci in delovni ljudje konstituirajo kot družbeni nosilec izvirnih in zgodovinskih interesov svojega naroda in družbene osvoboditve dela in da delavci in delovni ljudje na tej podlagi razvijajo proizvodne sile lastnega naroda in skupaj z delavci in delovnimi ljudmi drugih združenih narodov in narodnosti enakopravno določajo in urejujejo skupne zadeve v družbeni proizvodnji in prevzemajo nase ustrezne obveznosti in odgovornosti. Tako ravnanje spodkopuje družbene in materialne temelje naše skupnosti in je neposredno voda na mlin republiškega in pokrajinskega državno-lastninskega upravljalskega monopolizma, ki se zateka pod okrilje nacionalizma. Družbeno bistvo gospodarskega pragmatizma sta že zdavnaj razkrila Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Njegovo bistvo je v tem, da se v imenu gospodarske učinkovitosti bojuje proti spremembam v lastninskih odnosih, pri čemer mu ekonomsko vodilo ni pridobivanje dohodka na podlagi dela, delovnega prispevka in doseženih rezultatov dela, ampak na podlagi lastninskega in upravljalskega monopola in monopolno razpolaganje z viškom dela, ne pa samoupravno urejevanje odnosov v okviru ustvarjenega družbenega dohodka. Gospodarski pragmatizem vnaša veliko zmedo v pojmovanje mesta in vloge naroda kot nosilca družbene proizvodnje na socialističnih samoupravnih dohodkovnih osnovah na eni strani, in nacionalizma na drugi strani. Prvo je temeljni pogoj narodove bitnosti, samostojnosti in enakopravnosti ter temelj naše družbene in državne skupnosti. Nacionalizem kot izraz republiškega lastninskega upravljalskega monopola pa je enako škodljiv za samostojen razvoj lastnega naroda in za trdnost naše skupnosti. Veliko zmedo vnaša v pojmovanja o komuni kot temeljni samoupravni družbeno-gospodarski skupnosti, ki zagotavlja temeljne materialne in delovno-ustvarjalne in druge pogoje za razvoj in normalno potekanje družbene proizvodnje na svojem območju, na eni strani, in v pojmovanje lokalističnega državno-lastninskega upravljalskega monopola, ki potiska gospodarjenje v komunalni avtarkizem in tako preprečuje nadaljnjo proizvodno-poslovno in dohodkovno integracijo združenega dela, na drugi strani. Miselna in praktična jasnost glede teh zadev, ki o njih ustvarjajo pragmatizmi vseh vrst pravo zmedo, je temeljni pogoj za to, da bo delavskim in delovnim množicam do kraja jasno, kaj morajo negovati in braniti, ker je podlaga socialističnega samoupravljanja, in proti čemu in komu se morajo v družbeni praksi boriti, ker spodkopava socialistično samoupravljanje ali pa ga potiska na rep monopolističnega upravljanja, ki se skriva za samoupravljanjem in manipulira z njim. Akcijska mobilizacija "delavskih in delovnih množic, ki ji je dal 3. kongres novo pomembno spodbudo, ne more iti mimo te svoje poglavitne naloge. Od tega, kako jasno in čisto jo bomo vgrajevali v temelje vsakodnevne akcijske dejavnosti, je namreč v veliki meri odvisna druž-beno-akcijska samozavest delavcev in delovnih ljudi pri njihovi dejavnosti pri razreševanju gospodarskih nalog in utrjevanju socialističnega samoupravljanja in novih prvin dohodkovnih odnosov v družbeni praksi. 9. Prepuščanje samoupravljanja spontanim tokovom je dejansko v škodo njegovemu utrjevanju in učinkovitemu delovanju Miselnost in družbeno-gospodarska praksa, ki obravnavata socialistično samoupravljanje in uveljavljanje novih prvin dohodkovnih odnosov kot samodejen proces, v katerem naj bi se s samodejno dejavnostjo delavskih in delovnih množic uveljavljali, razvijali in obnavljali socialistično samoupravljanje in nove družbeno-lastninske prvine dohodkovnih odnosov v družbeni praksi, pa sta drugi škodljivi družbeno-gospodarski miselnost in praksa, ki močno pritiskata na razvoj socialističnega samoupravljanja in slabita njegovo družbeno in gospodarsko učinkovitost. Družbeno bistvo te miselnosti je, da ne vidi v demokratičnem socialističnem samoupravljanju njegovega razrednega bistva. Brez te svoje sestavine pa socialistično samoupravljanje v naših sedanjih družbenih razmerah ni sposobno uspešno razbijati in onemogočati pritiskov lastninskega in upravljalskega monopola na samoupravljanje, niti ni samo sposobno najti ustreznih potov in načinov za progresivno razreševanje objektivnih razlik v interesih, ki so za vse sprejemljivi. V družbeni praksi samoupravljanja se pritisk take miselnosti in prakse izraža zlasti na tri načine. Enega teh načinov izraža teza, ki razglaša, da je treba samo prepustiti odločanje samim delavcem v temeljnih organizacijah, pa bodo za vse družbene in gospodarske zadeve našli najboljše rešitve. Na to, da ta teza ni samo zmotna, ampak je tudi družbeno in gospodarsko škodljiva, nas je vedno znova opozarjal Edvard Kardelj na podlagi izkušenj iz naše lastne prakse. Zlasti je opozarjal na dve zadevi. Ena je, da se v družbeni proizvajalni bazi prepletajo različni interesi in vsi vplivi, ki so sicer prisotni v družbi. Druga je, da delavci sami nimajo vedno dovolj družbene moči, da bi uspešno premagovali lastninske in upravljalsko-monopolne pritiske na gospodarske in družbene odločitve, zlasti še, kadar ti pritiski prihajajo iz tehnoekonomskih in administrativno-upravljalskih struktur v organizacijah združenega dela in organih družbeno-političnih skupnosti. Delavci in delovni ljudje za uspešno upravljanje in gospodarjenje potrebujejo trdno oporo v dejavnosti organiziranih subjektivnih družbeno-političnih sil socialističnega samoupravljanja. To ima dve poglavitni razsežnosti. Ena je ustvarjalno sodelovanje v okviru samoupravnih organov pri oblikovanju različnih interesov v skupni interes in pri odkrivanju potov, načinov in pogojev za njegovo uresničevanje v družbeni in gospodarski stvarnosti v skladu z objektivnimi ekonomskimi zakonitostmi in družbenimi zakonitostmi, ki imajo svoje korenine v delavčevi pravici dela z družbenimi sredstvi. Brez te opore socialistično samoupravljanje ne more uspešno delovati. Druga je neposredna pomoč v procesih samoupravnega sporazumevanja, ki v naših sedanjih razmerah potekajo pod neposrednimi pritiski tako mezdne kakor skupinsko-lastninske stihije in upravljalskega monopola vseh vrst. Pravo področje spopadov z omenjenimi pritiski je v neposrednih procesih samoupravnega odločanja: samo tu je mogoče te pritiske razbiti in ustvariti pogoje za sprejemanje samoupravnih odločitev, ki omogočajo progresivno razreševanje gospodarskih in družbenih zadev. Povsod, kjer delavci in delovni ljudje ne dobe take podpore v neposredni dejavnosti subjektivnih sil in svojih samoupravnih organov, se dogaja, da dobi lastninski in upravljalski monopolni pritisk odločujoč vpliv na samoupravne odločitve in jim daje svoj gospodarski in družbeni pečat. Drugi način se izraža v načinu in oblikah delovanja organov državne uprave in pri izbiri ekonomskih instrumentov in mehanizmov ter ukrepov, ki jih predlagajo delegatskim skupščinam za podlago za uresničevanje sprejete gospodarske politike in za usmerjanje gospodarskih tokov in ki jih uporabljajo v svoji dejavnosti. Dejavnost organov državne uprave je še vedno razpeta med dve skrajnosti. Na eni strani prepuščajo po načelu laissez faire samoupravljanje in vse, kar se v njegovih nedrih dogaja, spontanemu razreševanju. Na drugi strani pa uporabljajo ekonomske instrumente in mehanizme, ki ne ustrezajo družbeni naravi socialističnega samoupravljanja in dohodkovnih odnosov, v zaostrenih gospodarskih razmerah pa se zatečejo še k rabi ukrepov, kakršni ustrezajo njihovemu delovanju v razmerah državno-lastninskega monopola. S svojimi ukrepi ali preprosto omeje gospodarski prostor za samoupravno odločanje ali pa samoupravne odločitve, ki naj bi temeljile na dohodkovnih osnovah, enostavno zamenjajo z državno administrativnimi. S takim načinom delovanja in izbiro ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki jih organi državne uprave predlagajo delegatskim skupščinam in jih uporabljajo pri svoji dejavnosti, zaostajajo za potrebami razvoja socialističnega samoupravljanja in zato pogosto ovirajo uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Pod okrilje take prakse državnih organov pa se je vedno zatekalo in se še sedaj zateka gospodarsko ravnanje vseh tistih, ki se skušajo izogniti vplivom objektivnih ekonomskih zakonitosti in urejevanju odnosov v tekoči in razširjeni reprodukciji na novih prvinah dohodkovnih odnosov. Zaradi tega nudi take gospodarska praksa oporo in zaslombo državno-lastninskemu upravljalsko-monopolnemu konservati- vizmu znotraj državnega upravnega aparata in ga hrabri in spodbuja. V takih razmerah ni mogoče uporabiti načinov in oblik delovanja, ki jih imajo organi družbenopolitičnih skupnosti na voljo in so jih zavezani uporabljati, kadar ocenijo, da delavci v posameznih organizacijah oziroma skupnostih združenega dela ne morejo brez ustrezne pomoči institucij političnega sistema socialističnega samoupravnega združenega dela premagati pritiskov lastninske ali mezdne stihije in doseči sporazumnih odločitev o zadevah v tekoči ali razširjeni reprodukciji, ki terjajo rešitve, ali pa se ne morejo učinkovito upreti rešitvam, ki so jim vsiljene oziroma sprejete na način oziroma po organih, ki za to niso pristojni. Gre za cel splet možnih ukrepov, s katerim lahko organi državne uprave sprožijo pobudo za postopke, ki naj pomagajo pri samoupravnem sporazumevanju oziroma naj zavarujejo delavce pred poskusi uzurpacije samoupravljanja in zakrinkavanja družbeno-lastninskih odnosov. Tretji način pa se izraža v nekaterih kritikah državno-lastninskega gospodarskega voluntarizma, ki ne spoštuje ne objektivnih ekonomskih zakonitosti družbene reprodukcije ne tržno-blagovne menjave. V delu teh kritik, ki v pretežni meri držijo, kar zadeva gospodarski voluntarizem državno-lastninskega upravljalskega monopola, lahko opazimo tudi nekatere zmote in iluzije o trgu. Zmote so v tem, da nekateri trga preprosto ne obravnavajo kot zgodovinsko kategorijo. Zaradi tega ne vidijo preobraz-benih procesov, ki jih doživlja sodobni trg pod vplivom vse večjega proizvodno-funkcionalnega podružbljanja proizvodnih sredstev in pod vplivom razvoja družbeno-lastninskih odnosov. Njihova velika zmota je, da se zavzemajo za trg iz obdobja liberalnega kapitalizma in ne za trg v razmerah družbeno-lastninskih odnosov. Iluzija pa je v tem, da pripisujejo delovanju trga skorajda moč čarobne paličice, ki da bo s svojim spontanim delovanjem preprečila sleherni gospodarski voluntarizem in vse pojave monopolnega in drugih oblik izkoriščanja dela drugih. Ob tem kaže samo opozoriti, da je v razmerah inflatornega gospodarjenja prav spontano delovanje trga najmočnejši dejavnik, ki omogoča vse omenjene pojave. S takimi pogledi njihovi zagovorniki pozabljajo na družbeno plansko komponento socialističnega samoupravnega gospodarjenja, ki v nasprotju z državno-lastninskim voluntarizmom snuje gospodarjenje na stvarnih tleh ustvarjenega dohodka in na upoštevanju objektivnih ekonomskih zakonitosti in družbenih zakonitosti, ki izvirajo iz delavčeve pravice dela z družbenimi sredstvi. Od tega, v kolikšni meri si bomo vsi skupaj v vsakodnevni dejavnosti bistrili poglede na te ključne zadeve v sedanjem družbenem trenutku, v razvoju socialističnega samoupravljanja, in na njih sproti gradili našo akcijsko enotnost v vseh delih združenega dela in v vseh naših družbenopolitičnih skupnostih, bosta v veliki meri odvisni družbeno-akcijska samozavest delavcev in delovnih ljudi in njihova predirnost pri razreševanju gospodarskih nalog in pri utrjevanju socialističnega samoupravljanja in novih prvin dohodkovnih odnosov. Trdna odločenost delavcev in delovnih ljudi, ki jo je tako enotno in jasno izpričal 3. kongres samoupravljalcev, da znamo, moremo in hočemo dostojno in uspešno kot vselej doslej na naši revolucionarni graditeljski poti opraviti naloge, ki jih pred nas postavlja sedanji družbeni trenutek v gospodarskem in družbenem razvoju, nam daje vsem skupaj novih spodbud, nove ustvarjalne samozavesti, nas pa hkrati močno zavezuje. pogovor za okroglo mizo Odgovornost v samoupravni družbi Na lanskoletnih Ziherlovih dnevih v Škofji Loki so se prireditelji in udeleženci srečanja dogovorili, da bo razprava na naslednjem strokovnem srečanju potekala o odgovornosti v samoupravni družbi. To je izredno aktualna tema samoupravnega družbenega razvoja Jugoslavije. Da bi že zdaj, pred začetkom Ziherlovih dnevov (ki bodo oktobra v Ljubljani), spodbudili razmišljanja in razprave na temo o odgovornosti, je pripravljalni odbor skupaj s Centrom za družbenopolitično izobraževanje pri FSPN in uredništvom Teorije in prakse povabil na razgovor za okroglo mizo ožji krog potencialnih udeležencev jesenskega srečanja. Razgovora so se udeležili: dr. Zdravko Mlinar, profesor na FSPN in dopisni član SAZU, dr. Jože Goričar, generalni sekretar SAZU, Boštjan Markič, strokovni sodelavec na FSPN, dr. Peter Klinar, profesor na FSPN, dr. Dimitrij Rupel, asistent na FSPN, dr. Mitja Kamušič, višji predavatelj na Višji upravni šoli, dr. Maca Jogan, docent na FSPN, dr. Ciril Ribičič, docent na pravni fakulteti, dr. France Vreg, dekan FSPN, dr. Ljubo Bavcon, profesor na pravni fakulteti, dr. Zdenko Roter, profesor na FSPN; dr. Bogdan Kavčič, profesor na FSPN, ki se razgovora ni mogel udeležiti, je poslal pismeni prispevek. Objavljamo dele avtoriziranih razprav. Izhodišče za razpravo so bile uvodne misli dr. Zdravka Mlinarja in pa okvirna razčlenitev teme, ki so jo izdelali nekateri člani pripravljalnega odbora za Ziherlove dneve. Ker sodimo, da bo gradivo zanimivo tudi za naše bralce, ga objavljamo v uvodu k razpravi, na koncu razprave pa objavljamo še bibliografijo izbranih del iz naše periodike, ki obravnavajo odgovornost v naši družbi. Prispevke iz razprave smo naslovili v redakciji, kolikor tega niso storili avtorji sami. TEME ZA RAZGOVOR O ODGOVORNOSTI: Z uveljavljanjem samoupravnega odločanja se povečuje samostojnost vse večjega števila subjektiv. V procesu decentralizacije presegamo značilne hierarhične odnose in hierarhično kontrolo. Z zoževanjem kontrolne vloge državnih organov (z vrha navzdol) - ob hkratni širitvi samoupravnih pravic, samostojnosti širšega kroga subjektov pa se je zaostril tudi problem njihove odgovornosti, še posebej odgovornosti z vidika skupnih interesov. Vsepovsod silijo v ospredje partikularni interesi in zapiranje v ozke družbene, prostorske in časovne okvire. Zvečevanje vpliva posameznih subjektov ne poteka v sorazmerju z zvečevanjem njihove odgovornosti. Aktivna vloga subjektivnih sil v usmerjanju razvoja sproža številna protislovja. Normativne in institucionalne spremembe, ki naj bi utrjevale samostojno in skladno delovanje samoupravnih subjektov, vodijo tudi do nasprotnih učinkov-do paterna-lizma, pasivizacije, do izogibanja odgovornosti, do prenašanja odgovornosti na druge ravni odločanja itn. Glede odgovornosti se še posebej zaostruje vprašanje o sankcijah, ki naj bi jih uporabili v primerih, ko odgovornost ni bila upoštevana ali je bila kakorkoli drugače zanemarjena. Gre za sankcioniranje predvsem tiste odgovornosti, ki jo označujemo za moralnopolitično, družbenopolitično in tema podobno odgovornost. Hkrati gre za sklop neformalnih negativnih sankcij, ki jih obravnava sociologija v okviru t. i. socialne kontrole. Ena teh (sicer mnogoštevilnih) sankcij, ki bi jo kazalo spričo pluralizma samoupravnih interesov posebej upoštevati, je kritika, ki izhaja iz temeljev naše družbene ureditve in je naravnana k temu, da se presežejo razlike med omenjenimi interesi. Takšna kritika, ki je bila doslej pri nas zelo redka, naj bi prežemala vsa področja našega dogajanja, od gospodarstva do kulture. Lotiti se bomo morali tudi vprašanja subjekta in objekta take kritike in ga razreševati seveda prav tako s stališča naše družbene ureditve. V nadaljevanju podajamo okvirno razčlenitev tematike, ki pa seveda nima namena, da bi razpravo zoževala: 1. Splošne in posebne zakonitosti uresničevanja odgovornosti v samoupravni družbi: a) katera so nova teoretična izhodišča za uresničevanje odgovornosti v samoupravni družbi; b) kolektivna in osebna odgovornost glede na kolektivno odločanje v samoupravnih podjetjih; c) razširjanje pristojnosti, pravic delavcev in občanov in s tem povezana odgovornost; d) specifika sistema odgovornosti v organizacijah združenega dela v primerjavi z družbenopolitičnimi skupnostmi, nove vrste odgovornosti (recimo odgovornost za opravljanje samoupravi j alskih dolžnosti; odgovornost za stalno usposabljanje za upravljanje itn.); e) problemi uresničevanja odgovornosti zaradi demokratizacije družbe; itn. 2. Odgovornost je mogoče obravnavati z več vidikov: a) glede na vrsto odnosa in področja izražanja (moralna, politična, kazenska, disciplinska, materialna odgovornost itn.); b) glede na nosilca odgovornosti (individualna, skupinska, kolektivna itn.); c) glede na posledice oz. sankcije (moralna, kazenska, materialna itn.); d) glede na objekt, na katerega se nanaša (osebna, poklicna, družbena itn.); e) glede na druge kriterije; f) kateri vidiki so v samoupravni družbi najbolj pomembni in kateri so specifični za samoupravno družbo. 3. Porazdelitev odgovornosti: a) povezanost pristojnosti in odgovornosti; b) jasnost porazdelitve pristojnosti v organizacijah združenega dela, v delegatskih organih itn.; c) normativni optimizem oziroma pogoji, da pride do udejanja normativnih pristojnosti; d) glavne ovire pri razčiščevanju pristojnosti. 4. Ugotavljanje odgovornosti oziroma neodgovornosti: a) kdo v posameznih primerih ugotavlja odgovornost in od česa je odvisno, da to stori ali pa ne stori; b) posledice ugotavljanja odgovornosti za tistega, ki jo ugotavlja in za tistega, za katerega jo ugotavlja; c) motivacija za odgovornost; d) struktura moči v organizaciji in odgovornost; e) družbeni položaj odgovornega in ugotavljanje odgovornosti; f) posledica neugotavljanja odgovornosti. 5. Sankcije in njihova uporaba: a) vrste sankcij, s katerimi razpolaga samoupravna družba - in sazlike v primerjavi z drugimi družbami; b) vzroki redke uporabe sankcij pri nas (po podatkih raziskav); c) povezanost pozitivnih in negativnih sankcij; d) vzgojni in konstruktivni smisel sankcij; e) socialna kontrola kot vrsta sankcije in njen poseben pomen v pogojih samoupravljanja; f) ločevanje dejanj in osebnosti pri uporabi sankcij; g) kaj preprečuje uporabo sankcij; h) družbene posledice neupo-rabe sankcij; 6. Dejavnost organov samoupravne delavske kontrole: a) različne izkušnje v delovanju teh organov; b) analiza primerov uspešnega in neuspešnega delovanja, vzroki uspešnega in neuspešnega delovanja; c) najpogostejše vsebine dela organov samoupravne delavske kontrole; d) vključevanje teh organov v celotni mehanizem samoupravljanja v organizacijah združenega dela in njihovih združenjih. 7. Posebni vidiki odgovornosti sociologov: a) kaj in kje lahko sociologi največ prispevajo k uresničevanju odgovornosti; b) posebni vidiki strokovne odgovornosti sociologov; c) odgovornost v raziskovalnem delu; d) odgovornost sociologov v organizacijah združenega dela na področju gospodarstva; e) odgovornost sociologov v družbenih dejavnostih (posebej v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kulturi itn.); f) odgovornost sociologov v strokovnih službah družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij itn.; h) družbena odgovornost glede na posebna strokovna znanja; itn. zdravko mlinar Odgovornost - temeljni problemi in razsežnosti (uvodne misli k razpravi) V družbi, ki išče samostojno pot nadaljnjega razvoja, je nasploh še toliko širše polje neznanega in nepreverjenega, kar povečuje negotovost, tveganje, nihanje in nestabilnost - zato izstopa vprašanje o odgovornosti in neodgovornosti še toliko bolj v ospredje. Mehanizmi reguliranja oz. usmerjanja razvoja v naši družbi, o čemer je pred leti pisal profesor Jože Goričar (vloga države, tržišča in samoupravljanja), kažejo na značilno prehodno situacijo in hkrati na neko praznino, ko stari načini ne delujejo več, novi pa še niso povsem zaživeli. Ob izredni dinamiki družbenega razvoja pa je treba pojasniti, koliko tega dinamizma se dejansko preliva v družbeni razvoj, koliko pa gre za prosti tek, za sterilno dejavnost, ki izčrpava energijo ljudi. Ko ugotavljamo vzroke za neuresničene programe - bodisi zaradi prehitevanja dejanskega razvoja bodisi zaradi zaostajanja za objektivnimi razmerami in zavestjo množic (kot je o tem govoril že E. Kardelj) -izpostavljamo tudi vprašanje odgovornosti. Zaradi pavšalnega, neizdife-renciranega pristopa k uvajanju sprememb prihaja do nepričakovanih posledic: na eni strani zato, ker ni časovne specifikacije (etapnosti) uresničevanja ciljev, po drugi strani pa zato, ker ni »variantnih rešitev« glede na različna sredstva za doseganje ciljev, ki so na voljo. Ker nimamo sprotnih vzvratnih informacij, prihaja do (še večjih) odstopanj in do nezaželenih posledic. Hkrati pa se - brez zadostne individualizacije pobude - zabrisuje tudi vprašanje odgovornosti. Nadalje, ker v nekaterih primerih preveč mehanično posnemamo vzore drugih, ali pa se preveč zapiramo v svoje področje dela in ne izkoriščamo že doseženih izkušenj, vlagamo velike materialne in človeške sile v to, da ponavljamo napake, ki so jih drugod že spoznali. Ob tem se zastavlja vprašanje, kolikšna je izguba človeških in materialnih sil zaradi uvajanja nepreverjenih projektov, ki se izkažejo za neprimerne in neure-sničljive? Ob tem pa še vprašanje: ali lahko isti subjekt v daljšem časovnem razporedju uvaja povsem različne programe, ki si medsebojno včasih celo nasprotujejo? Ali takšna praksa ne pelje k demoralizaciji? Ob uvajanju novih programov često ne upoštevamo naukov iz dotedanjih, bolj ali manj uspešnih poskusov in se tako že vnaprej izpostavljamo visoki stopnji tveganja. Ko gre, na primer, za obravnavo preteklosti, se podajamo pogosto v faktografsko naštevanje posameznosti ali pa v formalno manifestativno veličanje »zaslužnosti« - nimamo pa analize, ki bi prikazala predvsem izkušnje na podlagi neuspešnih akcij. Naj zdaj nakažem še nekatera vprašanja, ki bi jih lahko označil kot napačne podmene in pomanjkljivosti v obravnavanju odgovornosti. Mislim, da se tu najprej zastavlja vprašanje: odgovornost pred kom? Pri nas prevladuje privrženost partikularnim interesom, ki imajo svoj realni temelj, torej sankcijske subjekte. Ob tem pa pogrešamo mehanizme in subjekte, ki bi primarno sankcionirali rešitve v skupnem interesu. Na prehodu od nekdanje dominacije splošnega interesa k sedanji odsotnosti afirmativnih spodbud za delovanje v skupnem interesu, opažamo torej nekakšno nihanje, prehajanje iz ekstrema v ekstrem. V eni od ljubljanskih občin se je na primer zastavilo vprašanje odgovornosti, ko je bilo treba določiti prioritete v razvoju, vendar ni bilo sile, ki bi se uprla posamičnim partikularnim interesom. Največkrat se niti ne sprašuje, kdo naj bi bil odgovoren za tisto, kar naj bi bila prioritetna razvojna usmeritev z vidika skupnega interesa. Glede na ugotovitve raziskav o neenaki porazdelitvi vpliva sem mnenja, da bi bilo napačno ugotavljati odgovornost predvsem na podlagi normativno izoblikovane podobe o enakomerni porazdelitvi vpliva in moči v družbi. Kajti v tem primeru dejansko nastaja praznina - brez samoupravne demokratične kontrole, kjer se lahko uveljavlja samovolja, arbitrarnost in neodgovorno delovanje, ki ni podvrženo negativnim sankcijam. Tako se oblikuje dokaj razširjeno mnenje, ki ga je ugotovila tudi ena zadnjih raziskav, češ da je odgovornost tem manjša, čim večji je vpliv posameznih subjektov. Nadalje se tu pojavlja napačno oz. predvsem pavšalno pričakovanje, da bo bolj množično »sodelovanje« občanov že samo po sebi zagotavljalo krepitev občutka odgovornosti. Mislim da je treba tako pavšalno sodbo bolj specificirati, predvsem pa se je treba zavedati naslednjega dejstva: v tistih primerih, ko takšno sodelovanje ne omogoča dejanskega vpliva in ga spremlja negativna izkušnja (v smislu Kardeljeve opredelitve »šolanja socialistične zavesti«), lahko tako sodelovanje povzroča tudi povsem nasprotne učinke: ne krepitev odgovornosti in samostojnosti, pač pa demobilizacijo glede na širše družbene cilje. Mnenja sem tudi, da se pri vprašanju odgovornosti preveč omejujemo le na zunanji videz in da mnogokrat niti ne zastavljamo vprašanja odgovornosti tedaj, ko se neodgovorno ravnanje skriva za navidezno največjo privrženostjo sistemu, ki pa ostaja - bodisi iskreno ali le hlinjeno - tudi povsem sterilna, često kot oblika zagotavljanja povsem osebnih koristi, karierizma itn. Gre tudi za vprašanje razmerja med negativnimi sankcijami in afirma-tivnimi pobudami in sredstvi za utrjevanje odgovornega ravnanja. Mislim, da je oboje nezadovoljivo rešeno, čeprav se zdi, da je primarno vprašanje le praznina v afirmativnem členu tega razmerja. Do nihanj in neuspešnih akcij prihaja tudi zaradi nerazčiščenega vprašanja o razmerju med kontinuiteto in diskontinuiteto v razvojnih procesih. Tu gre za dva značilna problema: ali preprosto zavračamo sicer uporabne dosežke iz preteklosti (se ne opiramo na dialektično koncepcijo negacije), ali pa ostajamo predolgo v starih okvirih in s tem onemogočamo formiranje družbe (pojavov) z novo indentiteto. Nadalje gre za odnos do tujega: za bodisi avtomatično, včasih tudi nezavedno prevzemanje in enačenje s tujim in s tem za negacijo lastne specifičnosti - na drugi strani pa za lahkotno zavračanje vsega tujega. Tako se spet zastavlja vprašanje odgovornosti za vsa tista izgubljena sredstva, ki jih terja ponovno reševanje že rešenih problemov, ali pa posnemanje neprimernih vzorov. Eno od protislovij vidim v tem, da se odgovornost in skrb za neko določeno smer razvoja včasih spremeni v skrbništvo, v tutorstvo, v posebno obliko paternalizma. To se izraža dostikrat v nezaupanju do širšega kroga ljudi; tovrstna »odgovornost« sproži povsem nasprotne učinke, kot bi jih morala imeti - neodgovornost, ravnodušnost in otopelost. Nadalje gre za razmerje med sprejemanjem stališč, ki je vsepovsod v ospredju (v planiranju gre za koncept planiranja v ožjem smislu) ter med odgovornostjo za uresničevanje teh sprejetih stališč, ki nikakor ne dohaja prvega. Ta svoja vprašanja bi sklenil še z dopolnilom, ki zadeva nekatere vidike odgovornosti znotraj samega družboslovja, čeprav se dostikrat podobna vprašanja pojavljajo tudi v širšem družbenopolitičnem dogajanju. Kot primer naj izpostavim težnjo, ki bi jo lahko označili kot beg v splošnost, kot izogibanje eksplikaciji lastnega odnosa do pojavov; ali pa omejevanje zgolj na opis konkretnega, kar je lahko poskus, da bi se izognili odgovornosti. Prisotna je tudi težnja k temu, da se izognemo lastni odgovornosti s sklicevanjem na avtoritete - ali pa tako, da ostajamo varno v okviru trenutno prevladujočih stališč. Tudi beg v preteklost je znan mehanizem, s katerim se je mogoče izogniti negativnim sankcijam, podobno kot je ponavljanje normativnih programskih zahtev oz. pričakovanj - brez hkratnega prikazovanja realnih pogojev in omejitev v uresničevanju teh zahtev, prav tako škodljiv pojav. Nadalje gre tudi za težnjo, da se izognemo analizi preteklega izkustva, neuspelih akcij - nekako v skladu z razlago, da je zgodovina pač zgodovina zmag in zmagovalcev; s tem se seveda odrekamo eni od izredno pomembnih zahtev našega samoupravnega delovanja, temu, da se sproti učimo in korigiramo na podlagi spoznanih napak. Kvantiteta, verbalizem, ponavljanje že znanega itn. seveda zastavlja vprašanje (ne)odgovornosti do minulega, že opravljenega dela. Tu je še odgovornost za prognozo ali odsotnost prognoziranja, kajti v sociologiji in družboslovju sploh ta funkcija ni dovolj razvita. Pri vsem tem pa vseskozi nastopa vprašanje odgovornosti in neodgovornosti tako v samem družboslovju kot tudi odgovornosti ali neodgovornosti do družboslovja. jože goričar Razmerje med svobodo in odgovornostjo Tovariš Zdravko Mlinar je dejal, da je bibliografija o tej problematiki kar precej obsežna; te bibliografije sicer ne poznam, vendar, kakršnakoli že je, se mi zdi, da je kljub temu upravičena trditev, namreč, da se je naše družboslovje doslej vse premalo ukvarjalo s teoretičnim in empiričnim proučevanjem tega zelo pomembnega pojava, ki mu pravimo odgovornost. Pri nas je v družbeni praksi po navadi tako, da se odgovornost v najboljšem primeru zasleduje le do ugotovitve odgovornih subjektov -bodisi individualnih bodisi kolektivnih - nato pa se ves »ritual« največkrat konča. Redkokdaj se vztraja pri uresničevanju odgovornosti v skladu z ustreznimi sankcijami. Ko tako skeptično začenjam razmišljati o tem vprašanju, naj takoj opozorim, da pri tem izvzemam tisto vrsto odgovornosti, ki je vezana na sankcioniranje, predvideno v državnem normativnem sistemu, zlasti v kazenskem in t. i. civilnem pravu. Govoril bi predvsem o odgovornosti, ki se navezuje na samoupravne norme, na družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje in pa na najrazličnejše oblike samoupravnih splošnih aktov. Mnogi izmed teh imajo sicer tudi določene sankcijske določbe, zelo redki pa so primeri, da bi bile te določbe tudi do kraja uresničene, čeprav bi bilo priložnosti za to kar precej. Kje so vzroki za tako stanje? O njih tukaj ne bi govoril, ugotavljam le dejstvo, ki ga lahko vsakdo brez večjega truda spozna. Mislim, da bi se morali prej, preden bi se lotili smotrno organiziranega proučevanja pojava (ne)odgovornosti, sporazumeti o nekaterih teoretičnih izhodiščih. Predvsem bi morali izoblikovati enoten odgovor na vprašanje, kaj je sploh odgovornost. O njej sicer veliko govorimo, drugo vprašanje pa je, kje nastaja, kje je zakoreninjen sociološko-psihološki pojav, ki mu pravimo odgovornost. Če ostanemo na površini, lahko rečemo, da nastaja večina primerov konkretne odgovornosti zaradi formalnih, institucionaliziranih družbenih norm in njihovih sankcij. To pa še zdaleč ni vse. Niti (samo) formalne norme niti njihove sankcije najbrž niso »topla greda«, kjer klije in poganja korenine pojav, o katerem govorimo. Treba bo iti globlje: po eni strani do veljavnih družbenih vrednot, do morale, navad in običajev, ki jih za naš namen lahko označimo za neformalne družbene norme, po drugi pa do najrazličnejših plasti prebivalstva in njihove kulture - tradicionalne vaške, mestne, delavske - prav tako pa tudi do najrazličnejših oblik subkulture in kontrakulture, ki v naši družbi tudi niso preveč redke, vendar po svoje tudi krepko vplivajo na (ne)odgovorno ravnanje konkretnih, živih pripadnikov socialistične samoupravne družbe. Šele po takšnem empirično-raziskovalnem pregledu bi lahko prav spoznali, kako mnogoplasten je pravzaprav pojav odgovornosti. Nadaljnje vprašanje, ki bi ga rad tu samo navrgel, je ugotovitev o kolerativnosti med človekovo odgovornostjo in njegovo individualno svobodo. Ta ugotovitev ni zrasla na mojem zeljniku, marveč jo je zapisal znan angleški socialni psiholog Maurice Ginsberg pred več kakor četrt stoletja. Zapisal je namreč, da sta odgovornost in svoboda v pozitivni korelaciji: čim večja svoboda, tem večja odgovornost. Če kje, če v kakšni družbeni ureditvi ta hipoteza drži, potem prav gotovo v socialistični samoupravni družbi z razvitim pluralizmom samo- upravnih interesov, h kakršni težimo. V takšni družbi, ki jo lahko enačimo z Mancovo asociacijo svobodnih proizvajalcev, ne bo več nikakršnih monopolov, ne političnih, ne ekonomskih, ne kulturnih, ne kakršnihkoli drugih, in v njej bodo ljudje sami, brez prisile »od zgoraj«, svobodno urejali svoje družbene razmere. S tem pa bo prav gotovo vsakogar in vse zavezovala zelo velika odgovornost, zato da bo lahko takšna asociacija živela in se razvijala. Ko že govorim o razmerju med odgovornostjo in svobodo, moram na kratko opozoriti na dve vrsti oziroma na dvoje pojmovanj posameznikove svobode. V našem primeru naj bi šlo za asociacijo svobodnih proizvajalcev, s stališča posameznikov tedaj za svobodo pripadnikov takšne asociacije. Ta svoboda seveda ne bo podobna tisti individualistični svobodi posameznika, za katero sta podala najbolj dosledna modela Max Steirner in Friedrich Nietzsche. Bistvo svobode, ki jo omenjam, bo zavestna, svobodna vključenost posameznika v asociacijo svobodnih proizvajalcev kot ustvarjalnih in hkrati odgovornih delavcev na vseh družbenih področjih, od gospodarstva do kulture. Nobenega dvoma ni, da odpira takšno zavestno prevzemanje odgovornosti posameznikom zelo široko področje za njihovo individualno svobodo. Nazadnje bi rad omenil še vprašanje o uresničevanju odgovornosti, tisto tedaj, s katerim sem začel. Te dni poteka dve leti, od sociološkega posvetovanja, ki ga je pripravila filozofska fakulteta v Zagrebu ob 25-letnici obstoja svoje katedre za sociologijo in na katerem smo ob drugih vprašanjih govorili tudi o odgovornosti. Eden od udeležencev posvetovanja je svoj govor začel s takšnole ugotovitvijo: V naši družbi ni nič bolj težko kakor uresničiti sprejete dogovore. Resnično, dogovore zelo lahko sklepamo, toda pri odgovornem uresničevanju sprejetega se venomer zatika. Tu pa se dejansko šele začne proces uresničevanja odgovornosti. V tej zvezi se odpira vrsta vprašanj, od formalnih in neformalnih sankcij do družbene kontrole in njenih mehanizmov, med katerimi so zelo pomembne tako imenovane difuzne sankcije. Njihovo bistvo je v tem, da posamezniki odkrito in javno izjavljajo svoja kritična mnenja o zadevah, ki jih tiščijo, in težavah, s katerimi se otepajo. Čim bolj se bo v naši družbi utrjeval pluralizem samoupravnih interesov, tem bolj bo - vsaj po mojem mnenju - prihajala do veljave prav ta oblika difuznih sankcij neformalne družbene kontrole. O njej bom nekoliko obširneje in bolj sistematično spregovoril v referatu, ki ga pripravljam za naše bližnje posvetovanje. boštjan markič Dejavniki, ki vplivajo na odgovornost Želel bi na kratko in po možnosti čim bolj razvidno spregovoriti o treh vprašanjih, ki so po moji presoji povezana s problematiko odgovornosti. Najprej bi hotel reči nekaj o politični kulturi in odgovornosti, nato o institucionalizaciji in o vplivih prevelike institucionalizacije na odgovornost in na koncu še o temi, ki bi jo pogojno lahko oznamenoval kot vprašanje integracije in odgovornosti. Vseh teh vprašanj ne bom obravnaval enako obširno, nekaterih se bom samo dotaknil, o drugih bom povedal nekaj več. Najprej tedaj o politični kulturi in odgovornosti. Tu bi izhajal iz podmene, da politična kultura v Jugoslaviji pravzaprav še ni samoupravna politična kultura. Obremenjena je z mnogimi ostanki preteklega in taka, kot je sedaj, kot se razvija v naših razmerah, pretežno negativno vpliva na odgovornost. Zdi se mi, da se odgovornosti lotevamo v glavnem bolj v »afernem« smislu, bolj v »ekcesnem« smislu, bolj v »kriznem« smislu. Ko se problemi zaostrijo, nastopi tudi vprašanje odgovornosti. Nismo pa nagnjeni k sprotnemu ugotavljanju odgovornosti. Često mora priti do hudega družbenopolitičnega pretresa, da se stvari pričenjajo reševati in ugotavlja odgovornost. Skratka, hočemo povedati, da pri nas reševanje stvari ne poteka tekoče in kot normalen proces. Samoupravna politična kultura bi morala kazati na odgovornost kot permanentno družbeno razsežnost tudi že tedaj, ko so ljudje na položaju, takrat bi morala pretresati njihovo družbenopolitično dejavnost, ne pa pravzaprav šele na koncu, tako rekoč »post festum«. Tu ima zveza komunistov zelo veliko nalogo, da gre možnim konfliktom in soočenjem v nekem smislu nasproti; da pravzaprav preprečuje nastajanje skrajno neugodnih položajev, da deluje tudi preventivno. S tem seveda nočem reči, da ima zveza komunistov nadnaravno moč, s katero bi lahko vse negativne probleme presekala, ampak najbrž mora biti naravnana tudi v tej smeri. Drugo vprašanje je vprašanje institucionalizacije in odgovornosti. Izhodišče mi je domneva, da je naš sistem preinstitucionaliziran, da je preorga-niziran. Če bi hipotetično dejali, da obstojata dve skrajni točki na družbenem kontinuumu institucionalizacije: na eni strani hiperinstitucionaliza-cija, na drugi strani pa njeno nasprotje, to je, nekakšna iluzija antisistema, potem mislim, da se naš sistem bolj nagiblje k hiperinstitucionalizaciji. Primerne oblike institucionalizacije seveda lahko močno pomagajo omejevati osebno, neodgovorno, empirično, arbitrarno oblast, lahko pa se institucionalizacija, če gre v drugo skrajnost, sprevrže v svoje nasprotje. Do neke mere se s tem že srečujemo. Pri nas tudi pristojnosti med institucijami niso vedno jasno razmejene. To negativno vpliva na odgovornost. Pogostokrat potekata dva procesa odločanja, eden formalen in včasih nekoliko manj učinkovit, d_ugi pa neformalen in bolj učinkovit. Ob naši razvejani institucionalizaciji in morda prav zaradi nje poteka del procesa odločanja v nekaterih okoljih drugače kot smo načrtovali. Seveda je samoupravni sistem demokratičen sistem in je zato v razliko od avtokratskih sistemov gotovo bolj institucionaliziran. Zavedam se, da tu niso možne nikakršne poenostavitve. Vendar bi potrdil, da prevelika institucionalizacija vodi do podvajanja institucij in zapleta ugotavljanje odgovornosti. Manjka nam »funkcionalna diferenciranost« institucij. Tretji vidik, o katerem bi na kratko spregovoril, je problem integracije in odgovornosti. V etatističnem sistemu je integracija razmeroma preprosta, dosega se po poti revolucionarnega državno-partijskega pritiska. Vprašanje integracije v samoupravni družbi pa je mnogo bolj zapleteno. Vedno več ljudi stopa iz družbene anonimnosti, vedno več ljudi je »pooblaščenih za nekaj«, poveča se število subjektov, ki odločajo o družbenih zadevah, prebuja se večje število subjektov, ki odločajo o družbenih zadevah, prebuja se večje število iniciativ. V administrativnem, etatističnem sistemu sta se porajali odgovornost in neodgovornost, ki sta bili v nekem smislu »depersonalizirani«, in to iz drugačnih razlogov, vzrokov, kot so ti, zaradi katerih je tudi naša odgovornost danes včasih depersonalizirana. Osebno mislim, da bi morali, ko govorimo o integraciji, posvetiti veliko v£Čjo pozornost zlasti utrjevanju družbene lastnine kot temelja samoupravnih odnosov, razvijanju zavesti in graditvi takšnega sistema odgovornosti, ki bi omogočal, da se iz družbene lastnine reprodu-cirajo tudi samoupravni odnosi. To je en vidik, na katerega bi v tej zvezi želel opozoriti. Drugi pa je v tem, da v našem sistemu včasih obravnavamo in doživljamo samoupravljanje kot enostransko prakso. Včasih namreč iščemo ugodnosti za občana oz. delovnega človeka, za organizacijo združenega dela, za družbenopolitično skupnost, za narod ali narodnost, ne da bi se ozirali na druge, na njihovo svobodo in razvoj. Mislim, da takšno ravnanje pogosto negativno vpliva na odgovornost, in sicer ravno zaradi tega, ker nekateri subjekti nesamoupravno razumejo samoupravljanje kot možnost, da se čimbolj razvije in uveljavi lastni, skupinski interes, ne glede na to, ali to povzroča nestabilnost, neodgovornost, motnje na tržišču ali podobne probleme in stiske. Problem integracije in odgovornosti je zahteven in zapleten tudi zaradi tega, ker smo nedvomno priče hitri slabitvi povezovalne in usklaje-valne funkcije države. Takšen proces je seveda smiseln in upravičen, vendar pa poteka, ne da bi dovolj hitro ali skoraj istočasno intenzivno nastajali novi in učinkoviti samoupravni mehanizmi povezovanja in usklajevanja, ne da bi se uveljavljala intenzivna samoupravna integracija. Končal bi s tem, da po moji presoji na odgovornost v veliki meri vpliva tudi kadrovska politika. Gre skratka za to, ali je kadrovska politika demokratična ali ni demokratična, ali je pri kadrih pozitivno ali negativno selekcijska. Tudi od tega, kakšni so kadri, kako so vzgojeni in socializi-rani, je močno odvisno uresničevanje odgovornosti. peter klinar Neodgovornost in (ne)učinkovitost družbene kontrole Ne da bi raziskoval pojave odgovornosti in neodgovornosti v naši družbi, sodim, da se srečujemo z mnogimi pojavnimi oblikami neodgovornosti, kar mi služi kot izhodišče za pristop k problemu. Ko opazujem družbeno dogajanje, se mi dozdeva, da mnogoteri pojavi neodgovornosti naraščajo in dobivajo velik obseg. Že kar običajno je, da se ne spoštuje dogovorjenih rokov, obljubljeno se ne izpolni - pregovor, da obljuba dela dolg, ne velja več, sklenjeni samoupravni sporazumi in dogovori se obidejo in ne spoštujejo, zamujanje pri delu in izostajanje od dela ter obveznosti, površnost in samovolja, opravičevanje subjektivnih napak z družbenimi razmerami ipd. - so množični in pogosti pojavi. Te pojave neodgovornosti ali premajhne družbene odgovornosti moremo povezati s problemom neučinkovite družbene kontrole. Velja torej omeniti hipotezo, da je neučinkovita družbena kontrola povezana s pojavi neodgovornosti, in še več s pojavi družbene dezorganizacije. Znani konflikt jugoslovanske družbe med deklarirano-normativnim in stvarnim moremo razložiti kot vzpodbudo za pojave neodgovornosti. Če se splošno deklarirano in obljubljeno na konkretni ravni ne uresniči in izpolni, potem to vzpodbuja raznotere pojave neodgovornosti, ravnanja, kakršnega sem prej omenil. Preučevanje nekaterih problemov naše družbe pokaže, da normativno povsem prevladuje. Imamo predpise, plane, resolucije, dogovore, sporazume, programe in vsemu temu se dodajajo nove norme, ki so prirejene želenemu. Stvarnost gre drugačno pot in pogosto je ne poznamo dovolj, ker se zadovoljujemo s spoznavanjem deklarativnega. Empirični podatki kažejo, da segmente sedanje stvarnosti, predvsem na bolj splošnih ravneh, javno mnenje pojasnjuje tako, kot to pozna iz deklariranih skrajnih ideoloških ciljev, ki so idealno zamišljeni, obrnjeni v prihodnost, kar pomeni, da ne odražajo z nasprotji prepletene sedanje stvarnosti (na primer, izrekanja za skrajni solidarizem ipd.). Pogledi na konkretnejše posamične segmente družbenega dogajanja pa so dokaj pragmatični, odvisni od posamičnih interesov. Razumevanje splošnih problemov na ravni deklaracije, konkretnih pa na pragmatičen način, ki ni povezan s splošno deklaracijo, odseva v pojavih nezadostne družbene odgovornosti. Normativno izhaja iz razvitih samoupravnih in delegatskih odnosov, iz samoupravnega pluralizma, solidarnosti ipd., kar pomeni obstoj družbene enakosti. Stvarni odnosi kažejo na nerazvite samoupravne delegatske odnose, na pojave družbene neenakosti, razrednosti, na partikularizem, birokratske in tehnokratske odnose, na pojave odtujenosti. Deklarirani odnosi bi mogli uporabljati demokratično družbeno kontrolo, ki temelji na seznanjenosti, prostovoljnosti, iniciativnosti, na svojem neprisilnem značaju. Stvarni odnosi zahtevajo še uporabo formalnih sankcij družbene kontrole, hkrati pa se zastavlja vprašanje o učinkovanju neprisilnih, moralnih sankcij. Stvarnost zahteva kombinacijo uporabe neprisilnih in prisilnih sankcij družbene kontrole. Pri tem je težavno presoditi, kdaj uporabiti formalne in kdaj neformalne sankcije, kdaj pozitivne, kdaj negativne sankcije ipd. Sodim, da je učinkovita družbena kontrola (usmerjanje k demokratično dogovorjenim ciljem ravnanja) zaradi tega, kar sem ravnokar povedal, mnogokrat težavnejši proces, kot pa nenehno postavljanje in spreminjanje ciljev ravnanja. Pojavi nezadostne družbene odgovornosti govorijo za to hipotezo. V praksi se pogosto dogaja, da v dilemah, kako se lotiti učinkovite družbene kontrole, ne uporabimo nobene ustrezne sankcije, da se izognemo družbeni kontroli in problem navidezno rešujemo s formuliranjem novih norm in deklaracij. Po tem kratkem razmišljanju o pojavih neodgovornosti, se naj vrnem k problemu odgovornosti. Prof. Goričar je poudaril povezanost med svobodo in odgovornostjo, kar pomeni, da svoboda omogoča razvoj odgovornosti. Naj dodam svobodi še eno bistveno sestavino odgovornosti v socialistični družbi, in sicer je to po mojem solidarnost. Gre za odnos posameznika, segmenta družbe, do drugih posameznikov, segmentov družbe, do družbe kot celote. Morda je mogoče nezadostni razvoj odgovornosti povezati z mnogimi pojavi, ki omejujejo razvoj solidarnostnih odnosov. V mislim imam pojave individualizma, potrošništva, srednjeslo-jevskega načina vedenja, izrabljanje privilegijev, zvez, špekulacij in drugih deviantnih dejavnikov vertikalne družbene mobilnosti. Krivi se pogosto počuti nekrivega, ker se njegova ravnanja označujejo kot sporna, ne pa kot nemoralna, opravičujejo se z družbenimi razmerami ali z vplivom okolja (skupinska, podjetniška, lokalna, parcialna lojalnost). Isto dejanje je morebiti v dveh različnih družbenih okoljih povsem drugače ovrednoteno. Vse to kaže na nerazvito družbeno solidarnost in odgovornost. dimitrij rupel Odgovornost in neodgovornost O odgovornosti je mogoče govoriti na več načinov. Večina se najbrž strinja, da je odgovornost dobra in pozitivna stvar in ima pri tem v mislih neodgovornosti, katerih žrtve smo kot potrošniki, kot delavci in kot občani: kadar se ne držijo sklepov, rokov, dogovorov itn. V tem smislu bi bilo treba odgovornost vsekakor rehabilitirati. Nalašč sem rekel »smo žrtve« in »se ne držijo«, s čimer hočem postaviti prvo pravilo »rehabilitacije«: o odgovornosti ni mogoče govoriti, če ne določimo subjekta in objekta odgovornosti. Če bomo govorili »vsi smo odgovorni« ali »vsi smo neodgovorni«, ne bomo prišli nikamor. V samoupravni družbi se odgovornost logično razpršuje in zato imamo težave. Očitno ni več neke najvišje instance, ki bi ji bili vsi odgovorni in ki bi bila izvir vse odgovornosti. Toda to osipanje se dogaja v vseh laičnih družbah, in reči, da je nastopil kaos, bi za sociologa tako rekoč pomenilo odpovedati se svoji temeljni, t. j., strokovni odgovornosti. Čemu, komu in kako smo odgovorni sociologi? Glede na to da naše početje sestoji iz besed: komu odgovarjajo naše besede? Če govorim o neodgovornosti v tistem smislu, kot jo največkrat (v vsakdanjem življenju, rutinsko...) uporabljamo, je za sociologe največja neodgovornost, če se izogibamo javnosti. Pri tem imam v mislih dvojno moralo (eno govorim v ožjem krogu, drugo govorim javno in drugo pišem) in »interno« poslovanje (opredeljujem se, raziskujem neko problematiko za interno uporabo, »mahiniram«, »recenziram«, ipd - pod pogojem, da je to početje anonimno). V obeh primerih lahko vedno rečem, da »nisem tako mislil«, da »so me narobe interpretirali« itn. Maloprej sem rekel, da morajo moje besede odgovarjati stroki, s čimer hočem reči, da morajo »med seboj« doseči tisto konherentnost, ki je predpisana oz. ki jo predpostavlja »zakladnica« socioloških besed. To pomeni predvsem to, da ne smem mimo ravni, ki jo je sociološko besedovanje že doseglo. Ne smem se zatekati k ideološkemu poenostavljanju. Ker pa je sociologija mnogo bolj od drugih družbenih ved odvisna od družbenih okoliščin oz. jim je bolj izpostavljena, se ji postavlja tudi vprašanje odgovornosti »zgodovinskemu trenutku«, »razmerjem političnih sil«, »strateškim družbenim ciljem« itn. Te reference dajem v narekovaje, ker niso dane same po sebi, ampak so pogojene od številnih interpretov. Mislim, da je glavna odgovornost sociologa, da te reference in družbene okoliščine oz. interprete identificira in se do njih eksplicitno opredeljuje. Te odgovornosti torej ni več mogoče pojmovati enostransko, ampak jo je treba razumeti kot proces »sporazumevanja« z družbenimi okoliščinami: pravzaprav gre za dialog. Sociolog mora - z drugimi besedami - nenehno opozarjati na konstrukcijo oz. konstruiranost realnosti, ki ji odgovarja. To seveda ni več »čista« odgovornost, ampak je hkrati tudi vprašljivost. In tu sociologija zadene na meje odgovornosti. Pogosto se sociologiji, znanosti nasploh, in denimo, umetnosti očita neodgovornost. Rekel bi, da v tem smislu, kot so ti očitki na splošno mišljeni, sociologija ni odgovorna. Odgovorna ni, če gre za odgovarjanje ali ustrezanje kot prilagajanje že znanemu ali naročenemu, za ritualno ponavljanje že znanega, že sprejetega, za popuščanje avtoritetam, uveljavljenim kriterijem itn. Tudi kar zadeva samo strokovno govorjenje, je sociologija na neki način neodgovorna: kritična je do prej omenjene »zakladnice« metod in spoznanj, pri čemer velja že omenjena omejitev, da je nemogoče biti kritičen brez znanja. Za znanost, še posebej pa za umetnost velja, da svojo odgovornost uveljavlja s kritiko, inovacijami, problematizacijami itn. Če nekdo od znanosti ali od umetnosti zahteva, naj bo odgovorna glede na nekaj ali na nekoga, ji je njena lastna odgovornost tako rekoč odvzeta. In v tem smislu se strinjam s prejšnjimi diskusijami (Goričar, Klinar), da je odgovornost povezana s svobodo. Umetniška gibanja so se tako rekoč skozi vse 20. stoletje bojevala za »dekanonizacijo«, kar ne pomeni nič drugega kot neodgovornost do pravil, ki so bila postavljena s prejšnjo šolo, generacijo, ureditvijo itn. Smatram torej, da je treba - še posebej v sociologiji umetnosti - pri vprašanju odgovornosti postaviti nekatere oklepaje. Samoupravljanje bi lahko bilo najvišja šola odgovornosti, ker je vanj vgrajena zamisel o kritičnosti in samo-odločanju. Največ neodgovornosti je tam, kjer imajo ljudje občutek, da je že vse vnaprej odločeno. V tem primeru govoriti o odgovornosti res nima smisla. Vzemimo samoupravne interesne skupnosti: ljudje dobijo v roke kopico številk in po pravici imajo občutek, da jih spreminjanje teh številk osebno ne bo prizadelo. V igralnicah nimajo po naključju žetonov, kajti če izgubiš žetone, ni enako, kot če izgubiš denar ali še konkretneje - obleko, hišo, konja itn. Odločanje v teh skupnostih je zelo pogosto igra z žetoni, kot so delegati sami pogosto takšni žetoni. Po mojem je najvišja stopnja odgovornosti dosežena, ko se začno postavljati neprijetna vprašanja, ko se začne debata, ki ni formalna, ampak problematična. Tu se moja misel vrača na vprašanje odgovornosti kot odgovornosti do javnosti. jože goričar O odgovornosti v znanosti in umetnosti Če sem prav razumel tovariša Dimitrija Rupla, je govoril o odgovornosti v znanosti in umetnosti tako, kakor da bi bila tudi ta nekako formalno normirana in sankcionirana. Ni dvoma, da bi imela tako normirana odgovornost na tem področju zelo težke posledice, saj bi navsezadnje pripeljala do odmrtja ustvarjalnega in kritičnega dela na obeh področjih. Seveda pa to še ne pomeni, da umetnika in znanstvenika ne zavezuje prav nikakršna odgovornost. Mislim predvsem na tisto odgovornost, ki izhaja iz občečloveških moralnih vrednot, h katerim moramo prišteti - če hočemo ostati na tleh družbene realnosti - še tiste posebne socialistične vrednote, ki naj bi nas vse zavezovale v socialistični samoupravni družbi. Marsikaj bi se dalo govoriti tudi o odgovornosti, denimo, tistih znanstvenikov, ki izkoriščajo epohalno odkritje o cepitvi in spajanju atomskih jeder in prek tega o pridobivanju novega vira energije, za izdelovanje zmeraj bolj učinkovitih atomskih orožij. Ta lahko že danes nekajkrat uničijo vse življenje na našem planetu. Tudi takšno ravnanje je navzkriž z občečloveškimi moralnimi vrednotami, katerih poglavitna vsebina je prav gotovo v tem, da naj človeštvo v miru sodeluje pri ustvarjalnih naporih za čim lepši in bogatejši svet; čim lepši in bogatejši za vse ljudi na zemlji, ne samo za nekatere. mitja kamušič Odgovornost iz dela v samoupravni družbi Današnji razgovor o odgovornosti v samoupravni družbi kaže, da je ta odgovornost problematična vsaj iz dveh vidikov: 1. ker obstajajo mnogi pojavi, ki jih štejemo za negativne, a odgovornosti zanje ne ugotavljamo niti nimamo učinkovitih ukrepov oziroma družbenim mehanizmov, ki bi v prihodnje preprečevali takšne pojave; 2. ker tudi med družboslovci ni popolnega soglasja, kaj je pravzaprav bistvo odgovornega oziroma neodgovornega ravnanja, kaj so njegovi vzroki, posledice in povezave z drugimi družbenimi pojavi. Omejil se bom le na odgovornost, ki je povezana z delovnimi procesi in delovnimi rezultati - na odgovornost iz dela. Pri (ne)odgovornem ravnanju v zvezi z delom razlikujem objektivno družbeno odgovornost in subjektivno krivdno odgovornost. Značilnosti in vloga prve, ki je funkcionalno odvisen element družbenoekonomskih razmerij ali (po Marxovi terminologiji) produkcijskih razmerij, se spreminjajo, ko se spreminjajo drugi elementi produkcijskih razmerij in tudi ko se razvijajo in spreminjajo produkcijske sile. Kot je fleksibilen in dinamičen razvoj posameznih elementov produkcijskih sil in produkcijskih razmerij, tako je fleksibilen in dinamičen tudi sam pojav odgovornosti, vsekakor bolj kakor ga odsli-kavata pravo in morala, ki sta po svoji naravi veliko bolj konservativna in statična. Objektivna družbena odgovornost je v primerjavi s subjektivno krivdno odgovornostjo temeljna in še nediferencirana. Tako imenovani pluralizem odgovornosti (moralna, materialnopravna, kazenska, disciplinska, delovnopravna, družbenopolitična odgovornost itd.) je v bistvu diferenciacija temeljne nediferencirane odgovornosti v družbeni ali posameznikovi zavesti. Objektivna temeljna nediferencirana odgovornost iz dela je razmerje človeka, ki opravlja neko delo, do drugih ljudi. Ta temeljna odgovornost iz dela je prvotna lastnost oziroma zahteva dela, da delo opravljamo tako, da dosežemo želeni rezultat in se izognemo neželenim posledicam, tj. dosežemo takšen rezultat, ki ga pričakujejo in so zanj neposredno zainte- resirani drugi ljudje, ki z delavcem (neposrednim proizvajalcem) skupaj delajo (združeno delo) ali z njim izmenjujejo rezultate njihovega dela. Če tako opredelimo temeljno odgovornost iz dela, je razumljivo, zakaj se spreminja s spremenjenimi produkcijskimi razmerji; spreminjajo se medsebojni odnosi pri združevanju in delitvi dela in prav tako pri menjavi in delitvi rezultatov dela. Prav tako je razumljivo, zakaj se odgovornost iz dela spreminja s spreminjanjem in razvojem produkcijskih sil: količina, kvaliteta, funkcionalna uporabnost, tehnična dovršenost in ekonomičnost, ki so zaželene, zahtevane in za katere delavec odgovarja, so odvisne od stopnje razvoja produkcijskih sil. Z razvojem tehnologije, z mehanizacijo in avtomatizacijo, s povečevanjem fizičnega obsega in vrednosti delovnih, energetskih, transportnih in informacijskih sredstev, s povečevanjem kompleksnosti materialne infrastrukture (ureditvijo obratovalnega, bivalnega in trgovskega prostora, prometnih, energetskih in komunikacijskih povezav) postaja odgovornost za pravilno uporabljanje in izkoriščanje teh sredstev kakor tudi za njihovo izgradnjo, nabavo, vzdrževanje itd. vedno večja.-Korist in škoda, ki s tem v zvezi lahko nastaneta, na eni strani prekašata vse dosedanje razsežnosti odgovornosti iz dela, na drugi strani pa postajata vedno manj razumljiva posameznemu delavcu. Razvoj različnih tehnologij in razvoj kompleksnosti materialne infrastrukture sta vedno bolj povezana z razvojem različnih znanosti. Sodobno delo zahteva znanje, ki je sistematično pridobljeno in sistematično razporejeno med delavce v delovnih procesih; zahteva vedno več šolskega in dopolnilnega temeljnega in specialnega strokovnega znanja, vedno večjo interdisciplinarno povezanost vsega znanja in skupne osnove splošnega in strokovnega znanja, ki jih mora obvladati vedno več delavcev, da lahko v združenem delu obvladujejo med seboj povezane delovne procese. Razvoj produkcijskih sil vedno bolj zahteva vertikalno sistemsko povezanost delovnih in upravnih procesov ter njihovo povezanost z vedno bolj kompleksnimi segmenti materialne in socialne infrastrukture. S tem nastajajo vedno bolj obsežni sistemi združenega dela, ki vključujejo ožje, relativno samostojne sisteme združenega dela. Upravljanje teh sistemov zahteva kompleksno, interdisciplinarno in na znanosti temelječo tehnologijo odločanja. Poudarjam objektivno dimenzijo odgovornosti iz dela, ki izhaja primarno iz kompleksnosti in drugih lastnosti dela in odločanja, ne pa iz lastnosti ljudi, zlasti ne iz stopnje njihove krivde. Tej temeljni odgovornosti iz dela lahko rečemo tudi zanesljivost, objektivna ustreznost, racionalna normalnost pri delu in odločanju. Pri tem ne gre za togost in neprilagodljivost. Vrsta dela in vsebina odločanja determinirata, ali odgovornemu ravnanju bolj ustreza standardizirano in programirano opravljanje delovnih nalog ali ustvarjalno iskanje novih rešitev. Za čim bolj zanesljivo uveljavljanje temeljne odgovornosti iz dela moramo predvsem razviti obstoječe in oblikovati nove družbene upravno- organizacijske mehanizme, ki naj zagotovijo, da bodo vse delovne in upravljalske naloge opravljali za to sposobni ljudje, ki imajo voljo in energijo za dosledno uporabljanje vseh svojih sposobnosti pri delu in odločanju. MACA JOGAN Družbeni in individualni vidik odgovornosti V razpravi je bilo med drugim tudi omenjeno, da verjetno pri nas ne obstaja dovolj nedvoumno pojmovanje odgovornosti in da bi se srečali z množico različnih odgovorov, če bi pri odkrivanju javnega mnenja popra-šali, kaj je odgovornost. Medtem ko se s tem vsi strinjamo, pa lahko vprašanje razumevanja odgovornosti postavimo tudi nekoliko drugače: denimo, da bi v vprašalniku navedli konkretno ravnanje nekega zdravnika, ki kljub možnosti in dolžnosti ni pravilno in pravočasno pomagal bolniku, in bi želeli zvedeti oceno takšnega ravnanja, potem bi verjetno dokaj hitro dobil jasen odgovor, kaj je odgovorno in kaj ne. S tem skrajnim primerom bi rada samo opozorila na to, da najbrž ne moremo pričakovati od kogarkoli, da bi se ubadal s teoretičnimi opredelitvami odgovornosti, kar je dolžnost družboslovcev; lahko pa iščemo in ugotavljamo, kakšna so stališča o različnih konkretnih oblikah uresničevanja odgovornosti, kakšen obseg ima posamezna odgovornost, kakšna so pota preverjanja uresničevanja odgovornosti. Problematika odgovornosti je izredno obsežna, saj je neločljiva sestavina vsakega družbenega odnosa, od tistih v najmanjših skupinah do globalnih družbenih odnosov. Že pri samem opisu odgovornosti ne moremo mimo vprašnj, kot so: kaj je vsebina odgovornosti in kdo jo določa, kakšne so norme in razpoložljiva sredstva za uresničevanje odgovornosti, kdo uresničuje odgovornost in kdo to preverja. Pri nadaljnjem pojasnjevanju je nujno, da ne zanemarimo vprašanja zakaj in čemu, kar nas popelje v spoznavanje opredeljujočih okoliščin na različnih ravneh. Pri sociološki interpretaciji odgovornosti so vredne upoštevanja zlasti družbene postavke tega pojava, ki jih lahko razčlenimo na več vidikov. Skopo se bom dotaknila samo nekaterih vprašanj v zvezi z družbenimi predpostavkami odgovornosti v naši družbi. Kolikor niso ljudje v socialistični družbi le sredstva, s katerimi razpolagajo drugi in ki uresničujejo njim tuje cilje, potem je nujni pogoj za njihovo dejavnost nedvoumna opredelitev področja delovanja, predstavitev smiselnosti, ciljev posamezne dejavnosti, skratka, razumljiva vsebina nalog, ki veljajo tako za posameznika kot za skupino. Možnost takšnega pristopa je pomembna revolucionarna pridobitev, razumljivo pa je, da se ne more docela uresničiti na hitro s kakšnim aktom niti v vseh sferah družbenega življenja enako. Če vzamemo kot primer družbenopolitično dejavnost, potem lahko hitro ugotovimo, da ostajajo opredelitve nalog velikokrat na dokaj splošni ravni; take pa premalo spodbujevalno sežejo do konkretnih ljudi in do njihovega zavestnega vključevanja v spreminjanje. Prihaja do težkih položajev in zadreg, celo do očitnih razhajanj, denimo, med zahtevami po revolucionarni akciji in možnostmi za ustrezno ravnanje ljudi, če ti zvedo le to, da delujejo v družbi nazadnjaške, birokratske sile, ne zvedo pa ničesar - ali premalo - o tem, kakšne so konkretne oblike dejavnosti teh »sil«, kdo jih personificira itd. Premajhno poznavanje ali nepoznavanje resničnih procesov v družbi zelo oži področje zavestnega delovanja kljub ponavljajočim klicem k delovanju. Če bi merili možnosti spoznavanja konkretne družbene resničnosti zgolj po dolžini sporočil, potem bi bili lahko optimisti; če pa ugotavljamo njihovo spoznavno vrednost ter njihovo povednost in prepričljivost, potem optimizem nekoliko uplahne. Pri tem pa ne mislim samo na politično sfero, ki verjetno prednjači, temveč tudi na druge sfere, npr. znanost. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, ali so norme (od moralnih do pravnih) za nove vsebine medsebojnih odnosov sploh povsod izdelane in kakšne so; ali so dovolj jasne in nedvoumne; ali niso preveč splošne, nedodelane in ohlapne; ali so zavarovane s sankcijami in z natančnimi načini preverjanja odgovornosti; ali so zgodovinsko realno opredeljeni nosilci in njihove potrebne kvalitete; ali ni odgovornost nosilca prepuščena njemu samemu, njegovi volji ter presoji. Glede na nekatere pojave (npr., na področju podružbljanja prava) se zdi, da temeljijo družbena pričakovanja o dejavnosti posameznika ali skupin na podmeni o dobrem, ubogljivem in z visoko stopnjo socialistične zavesti obdarjenem posamezniku, ki ne potrebuje več posebnega družbenega nadzora, da bi ravnal odgovorno, torej v skladu s sprejetimi normami in obveznostmi. Takšna podmena pa ni upravičena, vsaj ne, kolikor zadeva obvezni del posameznikove vloge. Natančne, konkretne in družbeno varovane norme so pogoj za pono-tranjenje, za njihovo preobražanje v spodbudo na individualni ravni, za možnost identifikacije z določenimi vzorci ravnanja in za to, da postopno preidejo v navado, običaj. Med družbenimi postavkami odgovornosti je tudi zelo pomembna instanca, ki preverja uresničevanje odgovornosti. Za merjenje odgovornosti obstajajo različna merila oziroma je več vrst meril in instanc. Izredno pomembno je vprašanje izraženih in prikritih instanc, ki je povezano z obstojem formalne in neformalne družbene moči. V procesih oblikovanja družbenih odnosov v samoupravni družbi je eno od težavnih vprašanj to, kako identificirati subjekt preverjanja odgovornosti. Medtem ko je bila družbena kontrola v zasebnolastniških odnosih dokaj očitna in jo je bilo razmeroma lahko identificirati, saj je bila neposredno personificirana in institucionalizirana, pa je v družbenolastninskih odnosih to vsaj v začetku nekoliko težje; nove sestavine kulture medsebojnih odnosov se postopno oblikujejo in le počasi prodirajo v zavest vseh in vsakogar. K nekaterim nejasnostim pa morda pripomorejo tudi razmeroma močni poudarki na formah in prepričanje, da je treba vsem novim vsebinam dati nove oblike. V zvezi z vprašanjem odgovornosti v znanstvenem spoznavnem procesu menim, da ne moremo mimo vprašanja: kakšna odgovornost, do česa in do koga. V imenu scientistične spoznavne usmeritve so mnogi družboslovci v preteklosti - pa tudi še sedaj - poudarjali neodgovornost za posledice znanstvenega dela, kajti to delo naj bi bilo po definiciji čisto, neobremenjeno z interesi nosilcevin formalizirano. Za takšno neodgovornostjo se je skrivala pogosto še kako močna odgovornost nasproti vsem tistim silam v družbi, ki so želele ohraniti status quo. Takšna neodgovornost za posledice ima torej svojo vsebino, kot ima tudi odgovornost različne vsebine na kontinuumu od »intelektualnega samozadovoljevanja« do humanistično usmerjene znanosti, s tem da le-ta v imenu imanent-nih vrednot same znanosti (objektivnost, preverljivost, nepristranost) ne prisega na »čistost«. Seveda pa je moč najti merila za konkretno vsebinsko, teoretično in spoznavno usmeritev znanosti v celotni družbeni praksi, ne pa le v predstavah in zahtevah nosilcev posamezne znanstvene discipline. ciril ribičič Delegatski sistem in odgovornost Omejujem se na nekaj problemov, s katerimi se srečujem pri proučevanju delegatskega sistema in pri spremljanju razprav o uresničevanju kolektivnega dela in odgovornosti. Odnosi v delegatskem skupščinskem sistemu so normativno dokaj dobro in natančno urejeni, kljub temu pa prihaja v praksi do različnih pogledov na odgovornost in različnih tolmačenj normativnih rešitev. Velikokrat se lahko srečamo z napačnimi gledanji na položaj delegatov, njihove pravice in dolžnosti. Zaradi teh napačnih pogledov pride do napačnih odgovorov na vprašanje: za kaj je odgovorna delegacija, za kaj odgovarja delegat v skupščini? Prvi primer napačnega oz. preozkega tolmačenja je prepričanje, da odgovarjata delegacija in delegat v skupščini samo za zastopanje oz. prenašanje interesov samoupravne skupnosti, iz katere izhajata. Premalo je torej navzoča in poudarjena dolžnost delegata, da prispeva k usklajevanju različnih stališč v skupščini, k oblikovanju za vse sprejemljivih odločitev. Poudarek je pomemben zato, ker lahko prihaja do odpoklica tistih članov delegacij, ki nočejo le slepo prenašati stališč drugih, temveč želijo celovito opravljati svojo funkcijo. Menim, da bi analiza delovanja delega- cij pokazala, da se premalo upošteva dolžnost aktivnega in ustvarjalnega delovanja delegatov v skupščini, ko se odloča, kdo naj se udeleži skupščinske seje. Pri takšni praksi se lahko prednost, ki jo ima zamenjevanje delegatov, spremeni v slabost, če delegacija pošilja na zasedanja skupščine le tiste izmed svojih članov, za katere meni, da bodo najuspešneje prenašali njena stališča. Navedem lahko tudi več primerov napačnega gledanja na vlogo delegacije. Velikokrat menijo, da je dovolj, če se delegacija redno sestaja in proučuje gradiva, daje pripombe nanje itd. Podcenjujejo pa se druge naloge delegacije, predvsem njena odgovornost za dajanje pobud in predlogov za obravnavo problemov v skupščini. Samo na podlagi takšnega tolmačenja je delegacija resnično telo samoupravne skupnosti, oblikovano zaradi problemov delovnih ljudi v njej, ne pa telo, oblikovano zaradi nekakšnih »zunanjih« potreb, to je, zaradi normalnega delovanja skupščine. Kriteriji za ugotavljanje odgovornosti delegacij ne morejo biti le formalni (redno sestajanje, sklepčnost, delegiranje delegata za skupščinske seje, obravnava gradiv itd.), temveč predvsem vsebinski. Delegacije kot kolektivna telesa, vpeta v samoupravne skupnosti, morajo prevzeti odgovornost za vsebino odločitev skupščin, ne pa samo za njihovo redno sestajanje! Strinjam se z oceno B.Markiča, ki se je zavzel za sprotno in ne kampanjsko ugotavljanje odgovornosti. Sistemske rešitve morajo spodbujati takšno stalno preverjanje sposobnosti in ustreznosti delovanja na vseh samoupravnih, javnih in drugi družbenih funkcijah. S tega vidika, na primer, sistem zamenljivih delegatov spodbuja sprotno ocenjevanje, kdo od članov delegacije je najprimernejši, seveda ob upoštevanju njegovega dosedanjega delovanja in aktivnosti. Prav tako je, na primer, možnost ponovne izvolitve članov delegacij ureditev, ki omogoča ponovno izvolitev tistih članov delegacij, ki so v prvi mandatni dobi uspešno opravljali svojo funkcijo. S tega vidika so vprašljive rešitve, ki jih ponekod predlagajo v zvezi z uresničevanjem kolektivnega dela in odgovornosti. Mislim na to, da se poskuša normativno do podrobnosti urediti zamenjevanje nosilcev funkcij in v celoti ukiniti možnost ponovne izvolitve. Krajšanje mandatne dobe tudi marsikje razumejo tako, kot da s tem odpade potreba po sprotnem preverjanju ustreznosti delovanja nosilcev javnih, samoupravnih in drugih družbenih funkcij. To bi vodilo v nekakšen avtomati-zem zamenjevanja, ne glede na dosedanje rezultate pri opravljanju neke funkcije, kar pomeni tudi pomembno zoževanje prostora za vodenje kadrovske politike. Podobno kot na nekaterih drugih področjih je tudi na področju delegatskega sistema precej pretiravanj v tem smislu: zaostrimo odgovornost delegatov, zamenjamo neodgovorne delegate, pa bo delegatski sistem dobro deloval. Prav gotovo ne gre podcenjevati odgovornosti delegatov in sankcij za neustrezno opravljanje delegatskih funkcij. Kljub temu pa praksa kaže, da temeljni problem delegatskega sistema ni v tem. Primerjajmo samo izredno ugodne ocene o rezultatih volitev in strukturi izvoljenih članov delegacij z analizami o njihovem delovanju. Najboljši dokaz, da so temeljni problemi drugje je v tem, da so problemi delovanja delegatskega sistema, na primer, v samoupravnih interesnih skupnostih v bistvu enaki, čeprav so se člani delegacij in vodilni funkcionarji delegatskih skupščin zamenjali. Na tem področju se predvsem podcenjujeta vloga subjektivnih sil in vpliv, ki ga imajo na delovanje in razvoj delegatskega sistema izvršni in upravni organi ter strokovne službe. Ponavadi se zadovoljimo z oceno, da je predvsem od razvoja samoupravnih in delegatskih odnosov odvisno, kako bodo delovali izvršni in upravni organi ter strokovne službe. Pozabljamo pa na njihovo dolžnost, da pri svojem delovanju stalno preverjajo, kako vsebina in način njihovega dela vplivata na razvoj samoupravnih in delegatskih odnosov. Neustrezen odnos izvršnega sveta do delegatskih pobud, vsiljevanje vnaprej sprejetih rešitev, pripravljanje neustreznih gradiv za delegatsko obravnavo in kršenje rokov, neargumentirano sklicevanje na stališča političnih avtoritet itd., vse to izrazito zaviralno vpliva na razvoj delegatskega sistema. Zato menim, da je potrebno zelo jasno opredeliti, da ti organi ne morejo biti odgovorni samo za vsebino predlaganih ukrepov in aktov in za pravočasnost ukrepanja, temveč tudi za utrjevanje in razvoj samoupravnega in delegatskega sistema! S precej poenostavitvami smo se lahko srečali pri razpravljanju o uresničevanju kolektivne odgovornosti, zlasti kar zadeva izvršne svete. Mislim na predloge, ki niso izhajali iz ustavnega položaja in funkcij izvršnega sveta v našem skupščinskem sistemu, niti ju niso upoštevali in so, na primer, predlagali uvajanje krajše mandatne dobe za predsednika izvršnega sveta, kot pa je povprečno trajanje postopka za sprejem nekega akta, ki ga skupščini predlaga izvršni svet. Pomembno je, da niso bili sprejeti predlogi, ki bi jasno opredeljeno osebno odgovornost zamenjali z abstraktno in neoprijemljivo kolektivno odgovornostjo. Zato menim, da je ustrezna rešitev v predlogu 1. amandmaja k ustavi SFRJ in ustavi SR Slovenije, ki določa, da je vsak član kolektivnega organa osebno odgovoren za lastno delo in za delo in odločitve organa kot celote. Pri izvršnem svetu lahko k okrepitvi kolektivne odgovornosti veliko več prispeva uresničevanje te določbe kot pa krajšanje predsednikove mandatne dobe in omejitve njegove ponovne izvolitve. Temeljni problem, ki danes ovira uresničevanje kolektivnega dela v izvršnih svetih, namreč ni v položaju predsednika, temveč v tem, da praviloma predstojniki upravnih organov prevzemajo odgovornost samo za delovanje svojega resorja, o odločitvah širšega pomena pa se odloča v takšni ali drugačni »ožji sestavi«. Zato lahko zahteva po odločanju izvršnega sveta z absolutno večino (ki je uveljavljena v predlogu republiških, ne pa tudi zveznih amandmajev) bistveno poseže v način sprejemanja odločitev izvršnega sveta in okrepi odgovornost vsakega člana za delovanje in odličitve izvršnega sveta kot celote. Poseben problem je formalno potrjevanje odločitev, ki so bile dejansko sprejete zunaj pristojnega organa. Kdo je odgovoren in kako realizirati odgovornost v primeru, če je odločitev dejansko sprejeta v ožjem neformalnem političnem koordinacijskem aktivu, v upravnem organu, strokovni službi, izvršnem svetu ali na neformalnem razgovoru, formalno pa je sprejeta v delegatski skupščini? O tem, da kolektivni odgovornosti načelno in za vse primere ne gre dajati prednosti pred osebno, priča dejstvo, da je v praksi veliko neustreznih primerov skrivanja osebne odgovornosti za kolektivno. V izvršnih svetih imamo pogosto opraviti s težnjo omejevanja upravnih organov, da bi neposredno nastopali v skupščini, v upravnih organih pa s težnjo po prenašanju lastne odgovornosti za stanje na upravnem področju na ves izvršni svet. To je toliko pomembnejše vprašanje zato, ker bi njegova razširitev v smeri večje samostojnosti upravnih organov omogočila nujno potrebno prenašanje sedanjih pristojnosti delegatskih skupščin na izvršne svete. V sedanji situaciji, ko je skoraj povsod več točk dnevnega reda kot pa razprav delegatov, je seveda nemogoče, da bi delegacije prek delegatov dejansko prevzemale odgovornost za vse odločitve. Delegatski sistem terja takšen postopek in način izražanja, soočanja in usklajevanja interesov, ki ga ni mogoče izvesti uspešno ob desetinah točk dnevnega reda, temveč le ob najpomembnejših družbenih vprašanjih. france vreg Odgovornost ni samo dolžnost »odgovornih« Pogosto govorimo o dveh »kategorijah« odgovornosti: prva je odgovornost, kot jo opredeljuje ustava, druga pa je odgovornost kot moralno-politični odnos v javnosti; dejansko pa obeh ne gre ločevati, saj gre za novo celovito pravico in dolžnost. Ustavna kategorija odgovornosti se neposredno navezuje na temeljne pravice in svoboščine, na pravico do samoupravljanja in pravico do dela z družbenimi sredstvi. Odgovornost se pojavlja kot celovitost kompleksa pravic, svoboščin, obveznosti in odgovornosti. Ker je ta kompleks utemeljen v temeljni samoupravni ravnini, delegatski bazi, to pomeni, da odgovornost ni več dolžnost »odgovornih«, ni več »privilegij« neke hierarhične strukture oblasti, ampak je pravica in dolžnost slehernega v temeljni samoupravni ravnini. Odgovornost kot novi družbeni odnos ni samo moralna, etična kategorija, ampak vsebuje delovno odgovornost v procesu dela in politično odgovornost v sferi političnega odločanja, z drugimi besedami, odgovornost za dogajanja v celotni družbi. V temeljni ravnini se nam odgovornost kaže v poenostavljeni zahtevi vsakodnevne politične prakse, da so delegati in delegacije odgovorni pred svojo delegatsko bazo. Kardelj je to vprašanje bolj zaostril: politična odgovornost delegacij in delegatov je takšna, da jim »volilni kolektiv ob vsakem posameznem vprašanju, ki je na dnevnem redu, lahko izrazi nezaupanje, če se ne strinja s postopki delegacij oz. delegatov«.* Demokratične pravice ne morejo biti omejene samo na pravice do odločitev delegatov in »odgovornih«; gre za medsebojni odnos dveh enakopravnih subjektov, ki imata oba enake pravice in odgovornosti. Če delegat ne išče legitimitete svojih odločitev v delegatski bazi, se v nekem smislu sam odreče svoji delegatski vlogi in se sprevrže v klasičnega poslanca. In narobe, če občan ne uveljavlja svojih pravic, če svoje lastne, njemu dodeljene pravice, svoboščine in odgovornosti ne pojmuje kot dolžnosti, da zahteva od delegata, naj skupaj nosita odgovornost, potem se sam oropa svojih svoboščin in pravic. Če bi pravico do samoupravnih odločitev in odgovornosti uzurpiral sam »odgovorni«, se pravi, partija in država, bi se samoupravni sistem objektivno začel transformirati v neko obliko državnega socializma. Drugo je vprašanje odgovornosti kot moralno-političnega odnosa pred javnostjo. Svobodna kritična javnost samoupravljalcev ni samo vir zakonodajne volje in odločitev, ampak je tudi vir demokratičnega nadzora. Tu ne mislim samo na institucionalne, ustavne mehanizme nadzora, kot so razprave o zaupnici delegatov in drugih nosilcev javnih funkcij, vključno s tistimi v zvezi komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Dane so ustavne možnosti za oceno njihovega dela, za oceno njihovega odgovornega ali neodgovornega delovanja; možen je odstop ali odpoklic posameznih nosilcev ali celotnega organa. V mislih imam predvsem proces javne demokratične kontrole in družbene kritike, brez katere ne bomo mogli razviti odgovornosti v tistem smislu, kot je ustavno opredeljena. Zlasti javna občila so mesto, kjer lahko celotna javnost opravlja najširšo družbeno kontrolo. Temu nadzoru bi se morali odpirati vsi subjekti samoupravnega odločanja. Očitno pa je, da se nekateri zavestno zapirajo pred javno kritiko, pri tem pa seveda goje zmotno mnenje, da so se tako odtegnili javni kritiki, kritični presoji delavca in občana. Javna občila bi morala biti mesto, kjer bi se ekonomski in politični voluntarizem soočal z stvarnimi dejstvi. Družbeni sistem bi moral težiti k temu, da bi ustvaril svoboden in odgovoren sistem javnega komuniciranja. Kodeks Društva novinarjev Jugoslavije opozarja na odgovornost novinarjev, da posredujejo javnosti resnico o družbenem dogajanju, se pravi, resnične, natančne in objektivne informacije. Družbenih dogajanj ni moč preslišati, dogodkov ni moč zamolčati, resnice ni moč prikriti z izpuščanjem dejstev ali s popačenjem stvarnosti. V sistemu svetovne komunikacije sploh ni moč »po nojevsko« * E.Kardelj, Smeri razvoja.... Komunist, Ljubljana 1978, str. 133. skriti glave v pesek, ni moč gojiti publicističnega slepila monolitnosti in nekonfliktnosti v družbi, ni moč zamolčati resnice pred domačo, še manj pa pred tujo javnostjo. Ta problem zadeva seveda tako odgovornost novinarjev kot tudi to, da se odgovornosti za publiciranje resnice o stvarnosti ne more ovirati z administrativnimi ukrepi. Očitno je, da smo imeli v sedanjem obdobju primere izrazitega zapiranja informacij. To se je dogajalo v tehnobiro-kratskih strukturah v organizacijah združenega dela, pa tudi v strukturah izvršnih organov. Administrativni ukrepi na Kosovem pa so povzročili, da so dopisniki sprva lahko objavljali samo državne ali partijske komunikacije oz. govore funkcionarjev. Resnica je tako prihajala do javnosti, pa tudi do zveznih partijskih in skupščinskih organov v prikrojeni obliki. Odpira se vprašanje, ali ne obstajajo nemara sploh različni modeli komunikacijskih sistemov v različnih republikah in pokrajinah. V nekaterih republikah razvijajo značilnosti demokratičnega javnega samoupravnega komuniciranja, drugje pa ohranjajo ostanke državnega informiranja. Ali se morajo notranja protislovja zaostriti res do take mere kot na Kosovem, da se bomo sploh začeli spraševati, odkod strah pred javno kritiko, pomisleki pred javnim razkrivanjem protislovij v naši stvarnosti. ljubo bavcon Za manj kazenske in za več moralnopolitične odgovornosti Današnja razprava se mi zdi odlična, saj so vsi njeni udeleženci razpravljali o težavah, problemih in protislovjih v naši družbi odprto in prizadeto. Toda, morda se motim, a zazdelo se mi je, da vprašanje o odgovornosti oziroma bolje o neodgovornosti obravnavamo kot vzrok, ne pa kot posledico naših družbenih težav in protislovij. Omejil se bom samo na nekaj vprašanj o neodgovornosti, kot je problem po moji sodbi ustrezno definiral tovariš Klinar. Pri tem se najprej sprašujem, kateri problem je v tej zvezi za nas najbolj aktualen. Ali je to dejstvo, da ta ali oni delavec ne izpolni svojih delovnih nalog, ali to, da v servisu slabo popravijo avto, ali to, da v rudniku nekdo zanemari svoje dolžnosti in sopovzroči požar? Po mojem mnenju to ni problem, zaradi katerega smo se zbrali. Takšna in številna podobna vprašanja v zvezi z neodgovornostjo, malomarnostjo, površnostjo, neresnostjo itd., rešujejo še kar dobro organi za notranje zadeve, javna tožilstva in sodišča (kazenska in civilna), čeprav to ne pomeni, da nimamo kakšnih pripomb, ko se zavzemamo za civilizirano, kulturno in demokratično sodstvo v socialistični samoupravni družbi konec dvajsetega stoletja. Naš problem torej po mojem mnenju ni uveljavljanje odgovornosti od zgoraj navzdol, v odnosu do posameznega delavca in občana, marveč je uveljavljanje odgovornosti od spodaj navzgor, se pravi uveljavljanje odgovornosti tistih, ki imajo moč in oblast, od prav majhne do največje, pred svojim ljudstvom, delavskim razredom in sploh delovnimi ljudmi. Kolega Ribičič je malo prej povedal, kaj vse bi lahko naredili delegati, kako bi lahko klicali na odgovornost tega ali onega in kako bi morali sami biti odgovorni. Toda, kot sem to že povedal ob neki drugi priložnosti, delegati so v resnici vsota raje manj kot bolj informiranih ljudi, bolj ali manj razgledanih posameznikov in so zato neorganiziran in nekvalificiran sogovornik strokovnih služb in seveda zlasti tistih, ki za temi službami stojijo. Tudi v primeru, če bi bili delegati zares dobro informirani o svojem področju, je njihova perspektiva objektivno samo »žabja perspektiva«, saj ne poznajo in ne morejo poznati vseh tistih veliko bolj kompleksnih ozadij, ki so vodile politično odločujoče organe kakšne občine ali tudi republike k temu, da jim je ponudila prav določene rešitve, ne pa kakšnih drugačnih. Če sem kaj razumel prizadevanja tovariša Kardelja, zlasti v zadnjem desetletju njegovega življenja, potem menim, da je bilo to vprašanje, kako najti tretjo rešitev, se pravi ne večstrankarski sistem buržoazne demokracije in prav tako ne enostrankarski monolitistični sistem stalinistične diktature. Vse spremembe našega ustavnega in družbenopolitičnega sistema, če se ne motim preveč, so bile uvedene zato, da ne bi zašli nazaj v večstrankarstvo, da pa bi vendarle ustvarili sistem, v katerem bi bila oblast pod kontrolo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se ne bi odtujila in zavladala nad ljudmi kot absolutna in totalitarna. To vprašanje postaja še posebej pereče v razvitejših socialističnih družbah, ki so vse bolj kompleksne in v katerih pluralizem interesov objektivno obstaja. V takšni družbi je iluzija misliti, da jo more voditi ena sama politična sila, organizirana kot politična stranka, z eno samo ideologijo in z vsemi nadaljnimi atributi, ki so s tem v zvezi. Objektivne družbene razmere in gibanja na eni strani, na drugi strani pa enopartijska, monopolistična in totalitarna družbenopolitična ureditev, to je globoko protislovje, na katerega je pokazal Kardelj in hkrati iskal poti za njegovo premagovanje. Zdi se mi, da je tu poglavitni razlog za dogodke na Poljskem, ko je vladajoča partija nenadoma in eksplozivno dobila sogovornika v »Solidarnosti«, ki je očitno gibanje poljskega delavskega razreda ne glede na to, da se takšnemu gibanju neizbežno prilepijo tudi najrazličnejše drugačne sile. V teh dogodkih, se pravi v tem, da dobiva državno-partijski aparat na oblasti sogovornika v organiziranem gibanju delavskega razreda, vidim -poleg naše samoupravne - eno izmed možnosti za premagovanje prej označenega protislovja. Če komunistične partije na oblasti ne bodo iskale in priznale takšnega ali kakšnega podobnega izhoda, potem jim ne bo ostalo kaj drugega kot eskalacija nasilja, se pravi neostalinizem. Pritiski objektivno obstoječih interesov kompleksne, razvite, diferencirane družbe na vladajoči državno-partijski aparat postajajo očitno vedno hujši, in ta ob nespremenjenem družbenopolitičnem sistemu na te pritiske ne more odgovarjati drugače kot z nasiljem. Pravkar povedano ima po moji presoji zelo tesno zvezo z odgovornostjo. Če državno-partijski aparat lahko docela samovoljno, brez kakršnihkoli neposrednih posledic, počenja, kar mu pač pride na misel, kot se je to dogajalo na Poljskem, potem o odgovornosti ni govora. Kolikor v takšnem položaju sploh je odgovornosti, se ta omejuje na odgovornost nižjega na hierarhični lestvici nasproti višjim na tej lestvici, to pa je tudi vse. Drugo vprašanje v zvezi z odgovornostjo je povezanost, soodvisnost med pristojnostjo in odgovornostjo. V katerikoli družbeni dejavnosti so funkcije, ki so objektivno dane in niso prav nič odvisne od tega, ali jih formalno priznamo ali ne. Takšna je npr. funkcija direktorja v gospodarski organizaciji, ki jo določa narava stvari, to namreč, da mora nekdo organizirati in voditi proizvodni proces in vse drugo, kar je s tem v zvezi. Moderni čas je tu sicer prinesel zelo pomembno novost, to namreč, da direktor organizacije ne more več voditi avtokratično, marveč demokratično. Toda to prav nič ne zmanjša tistih njegovih iz narave funkcije izvirajočih pristojnosti in pooblastil, iz katerih izhaja tudi njegova odgovornost. Če v ta obseg objektivno nujnih pristojnosti in pooblastil posegamo samovoljno in takšna pooblastila prenašamo na kakšne druge organe, potem je mogoče samo dvoje: ali delovna organizacija ne funkcionira ali v najboljšem primeru funkcionira slabo, ali pa direktor svoje funkcije opravlja »pod mizo«, po stranskih poteh, torej neformalno in prav zato lahko tudi neodgovorno in avtokratično. V zvezi z vprašanji o odgovornosti naj opozorim tudi na to, da ne more biti ne reda v družbi in ne odgovornosti, če so kontrolni organi, kot so med drugimi npr. inšpekcije, bolj ali manj odvisni od vodilne skupine v kakšni občini. Takšne in podobne kontrolne službe morajo opravljati svoje funkcije samo, če so neodvisne od tistih, katerih interesi so ali bi lahko bili ob nadzorstvu prizadeti. Na koncu dodajam še ugotovitev, da se pri nas uveljavlja, kolikor se, pretežno kazenska odgovornost, medtem ko se druge vrste odgovornosti, kot so moralna, politična, disciplinska in materialna, zalo poredko uveljavijo. Toda na drugi strani imamo pravo inflacijo kaznovalnopravnih predpisov in občasne politične zahteve po zaostrovanju kazenske represije. To se mi zdi zelo simptomatično, ker je očitno izraz nemoči, izraz spoznanja, da marsikaj v družbi ne deluje ali pa deluje slabo, odtod pa potem izvirajo hipertrofirana pravodajna dejavnost in pozivi k uporabi represije. peter klinar Vmešavanje ali ne vmešavanje? Problem sprožitve postopkov za ugotavljanje družbene odgovornosti se pogosto kaže kot začaran krog. Če te postopke začnejo vodilni, individualni poslovodni organi, potem je njihova iniciativa prav lahko označena kot birokratsko ali tehnokratsko početje, ki omejuje demokratično samoupravo. Iniciativa sodelavcev v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah je omejena zaradi prijateljskih kolegial-nih odnosov, kvazisolidarnosti, izogibanja vznemirjanjem ipd. Zunanja intervencija pa lahko dobi oceno kot vmešavanje v notranje zadeve samoupravnih odnosov. zdenko roter Odgovornost za velike odločitve Ob razpravi sem se spomnil, da je bil v okriru »Teorije in prakse« že leta 1965 poskus takega pogovora o odgovornosti, in da smo problem postavljali na popolnoma enak način, kot ga postavljamo danes, da namreč ni prave odgovornosti, da prevladuje kazenska odgovornost, da obvladuje to družbo represivni sistem, ki vzpostavlja neke minimalne odnose odgovornosti, zato da lahko ta družba sploh funkcionira. Razprava se takrat ni kaj prida razvila. Nastaja vprašanje, v kakšnih okoliščinah je bila takrat odprta, s tem v zvezi pa nastaja tudi vprašanje, kako da se pri nas pokaže potreba po razpravah o odgovornosti le od časa do časa, kadar nas kakšne okoliščine nenadoma vzpodbudijo, da to vprašanje postavimo na dnevni red. Takrat (leta 1965) smo bili v nekakšni družbeni krizi, podobno kot smo v kriznem položaju tudi danes. S tem v zvezi še vprašanje o tem, zakaj se, čeprav 15 let ni dolgo obdobje, stvari ne premaknejo oz. zakaj se ponavljajo. Če sam skušam odgovoriti na to vprašanje, zakaj, potem mislim, da je eden od razlogov tudi v (samo)razumevanju odgovornosti za družbeni razvoj pri nas. Gre za specifično pojmovanje našega družbenega razvoja, namreč, da je vse, kar se v našem družbenem razvoju dogaja, več ali manj objektivno nujno in da je sposobnost spoznavanja tega objektivno nujnega dana samo nekaterim posameznikom. V tem okviru naj bi bilo skoraj vse v našem razvoju tudi v svojem času pravilno oziroma je prihajalo do napak le zato, ker se dobre ideje »od zgoraj« niso pravilno izvajale »spodaj«. Po mojem mnenju je zato današnje novo videnje ali poskus novega videnja odgovornosti v temelju povezano z nujnostjo kritične presoje našega preteklega razvoja. Ne samo zato, da bi se iz napak učili, ampak predvsem zato, da bi enkrat za vselej in v večji meri kot doslej jasno in nedvomno pristajali tudi na odgovornost glavnih in odločilnih nosilcev družbenega razvoja. Dostikrat sem v razpravah o usmerjenem izobraževanju poudaril tudi tale problem. 1950. leta, ko smo uveljavljali samoupravljanje v mnogo težjih razmerah, je Kidrič izvajal socialni eksperiment. Nekega leta oz. meseca so v določenem številu podjetij uvedli poskusno samoupravljanje. Ko so zbrali izkušnje, so stvari razširili. Ugotavljam, da pri uvajanju »velikanskih novosti« socialnega eksperimenta sploh ne uporabljamo več oziroma da izvajamo poskuse na celotni populaciji z neizmerljivimi posledicami. Omembe vredno je še to, da je odgovornost, kolikor je je, izrazito hierarhizirana oz. funkcionira tako, da je močno, zlasti kazensko, poudarjena odgovornost spodaj, odgovornosti zgoraj pa ni. Mislim, da je primer, ki je bil danes že omenjen, prav poučen. Pravijo, da so bile informacije s Kosova blokirane, da smo lahko brali samo komunikeje. Ne razumem, kako to, da ni mogoče ugotoviti, kdo je to povzročil. To je popolnoma nezaslišano. Saj se vendarle natančno ve, kdo je zaprl informacije, kdo je dajal komunikeje. Lahko bi navedli še vrsto drugih primerov, ki bi jasno pričali o tem, da je odgovornost vodilnih delavcev, in to politična odgovornost, eno od temeljnih vprašanj, ki bi ga morali v razpravi o odgovornosti postaviti v ospredje. S tem v zvezi je aktualen problem moralno-političnih kvalifikacij, ki jih tudi lahko povežemo z odgovornostjo. Če se gleda na moralno-politično kvalificiranost predvsem kot na privrženost, vdanost, uklanjanje apriornim normam ali željam vodilnih, se namreč etičnost kot temelj osebne odgovornosti sprevrže v svoje nasprotje. To samo kot primer. bogdan kavčič Odločanje in odgovornost Omejil bi se samo na problem povezanosti med odločanjem in odgovornostjo v samoupravnih družbenih odnosih. Eden izmed aksiomov v zvezi z odgovornostjo je nedvomno ta, da je vsak odgovoren v okviru svojih pristojnosti, odgovoren za tisto, o čemer odloča. Zaradi sprememb v načinu odločanja v samoupravni družbi so nujne tudi spremembe v sistemu odgovornosti. Odgovornost se mora prilagoditi spremembam v načinu odločanja. Morda je prav zaradi te neprilagojenosti v sedanji fazi razvijanja samoupravnih družbenih odnosov toliko primerov neodgovornega ravnanja. Razredno strukturirana hierarhična družba je povezanost odločanja in odgovornosti načeloma razrešila na individualni ravni. Odloča praviloma zgornji v hierarhični strukturi. Ta določa okvir delovanja tistega, ki je na nižji ravni. Spodnji predvsem izvaja odločitve višjega, nadrejenega in mu je za to tudi odgovoren. Ko zgornji delegira na spodnjega tudi pristojnosti nekaterih odločitev, se odgovornost spodnjega poveča tudi za te pristojnosti, čeprav se njegova samostojnost poveča. S tem so v hierarhičnem sistemu razrešena vsa temeljna vprašanja v zvezi z zagotavljanjem odgovornosti. Ve se, kdo je pristojen ( v birokratskem modelu organizacije je, recimo, to tudi zapisano v pravilih), ve se, kdo ugotavlja odgovornost in izvaja sankcije. Pristojnosti so vedno pri nadrejenem, ki jih deloma delegira navzdol, nadrejeni tudi ugotavlja odgovornost in je pooblaščen za legalno izvajanje sankcij nad podrejenim. Seveda ves ta mehanizem v praksi ne deluje idealno, zato je problem odgovornosti eden ključnih problemov tudi v hierarhičnih družbah. Problem je tudi odgovornost najvišjega - oseb na najvišji ravni v organizaciji. Te praviloma niso odgovorne nikomur v organizaciji. Odgovorne so hierarhičnim ravnem zunaj organizacije. Za vladarja pa je znano, da je v oligarhičnih družbah odgovoren le bogu, torej nikomur, medtem ko naj bi bil v bolj demokratičnih odgovoren ljudstvu. Vendar se njegova odgovornost oziroma neodgovornost ugotavlja le, kadar ga vržejo s prestola. Sistem odločanja v samoupravni družbi se spremeni. Samoupravljanje odpravlja hierarhične odnose v organizaciji in uvaja namesto odnosa podrejenost-nadrejenost odnos sodelovanja enakopravnih sodelavcev. Samoupravno odločanje je v bistvu kolektivno in soglasno odločanje enakopravnih članov organizacije (bodisi po delovnem ali po teritorialnem načelu). Zato hierarhični model odgovornosti v samoupravnih odnosih ni več učinkovit. Predvsem ne gre več za ločevanje tistih, ki odločajo, od onih ki izvajajo. Obe dejavnosti sta v pristojnosti in dolžnosti iste skupine - vseh članov organizacije. Zato na eni strani v organizaciji ni več nikogar, ki ne bi bil odgovoren, na drugi strani pa odgovornost ne poteka več v smeri navzgor. Člani organizacije so tako za svoje odločitve odgovorni sebi in širši družbeni skupnosti, katere enakopravni člani so tudi sami. Pomeni, da je tudi odgovornost kolektivna, tako kot odločanje. Kolektivna odgovornost v samoupravni družbi seveda vnaša vrsto sprememb v sistem odgovornosti nasploh. Očitno se pri nas zatika že pri razdelitvi pristojnosti, ki so pogosto nejasne. Zato ni mogoče ugotoviti, kdo nečesa, kar bi bilo potrebno storiti, ni opravil. Nadalje se zatika pri ugotavljanju odgovornosti. Če so delavci odgovorni sami sebi in drugim delavcem - ali je to sploh še odgovornost? Ali ni preveč razdrobljena in anonimna? Ker ni jasno, kdo ugotavlja odgovornost, se zatika tudi pri uporabi sankcij. Posledica je seveda neodgovornost. Nekateri so mnenja, da kolektivna odgovornost zanika individualno odgovornost. Mislim, da to sploh ni nujno in da je osebna odgovornost tudi pomembna sestavina samoupravne odgovornosti. Treba jo bo še krepiti, predvsem s socialistično samoupravno zavestjo in moralo. Verjetno pa se v samoupravnih odnosih spremeni sankcioniranje osebne odgovornosti. Na drugi strani pa nekateri menijo, da je kolektivna odgovornost v bistvu le solidarnostna odgovornost. Zdi se, da vendarle ostane v veljavi pravilo: če je mogoče kolektivno odločanje, je mogoča tudi kolektivna odgovornost. Tako vemo, da se mehanizem: odločanje kolektivno - odgovornost individualna, ni posrečil. Saj je zaradi individualne odgovornosti tudi odločanje sčasoma postalo individualno in je bila kolektivnost le videz. Ne poznam rešitev za vse probleme, povezane s kolektivno odgovornostjo kot posledico kolektivnega odločanja. Tudi v družbi jih očitno še ne poznamo in ne uporabljamo. Vendar to ne pomeni, da jih ni. Menim, da bi problemu odgovornosti v samoupravnih odnosih odločanja morali nameniti več znanstveno-raziskovalnega dela, da bi dobili utemeljene predloge za rešitev problema. Bibliografija izbranih del iz naše periodike o odgovornosti Begič Ljiljana Materijalna kolektivna odgovornost u samoupravnom socijalističkom društvu. Pregled 70(1980)9 Bokatič Ivan Ispitivanje praktične primjene kolektivne materijalne odgovornosti. Pregled 70(1980)9 Brkič Milan Posledica neizvršavanja društvenih dogovora pojedinih učesnika. Radni odnosi i samoupravljanje 10(1979)1 Broz Josip-Tito Kolektivni rad i odgovornost - doprinos daljnjoj demokratizaciji političkog sistema socijali-stičkog samoupravljanja. Opredeljenja 10(1979)7 Caric Slavko Materijalna odgovornost u udruženem radu. Pregled 70(1980)9 Cotič Dušan Odgovornost samoupravnih organa i radnika u udruženom radu. Samoupravljanje 5(1977)8-9 Čok Vida Obaveze i odgovornost izvora informacija. Novinarstvo 17(1980)1-2 Čukovič Milan Delegatska odgovornost u funkciji stabilnosti i efikasnosti društveno političkog sistema. Opština 30(1977)11-12 Dedaj Rahman Stvaralačka odgovornost prema slobodi. Kulturni život 20(1978)6-7 Dizdarevič Raif Korak dalje u razvoju sistema socijalističkog samoupravljanja (kolektivna odgovornost). Opredeljenja 10(1979)7 Djukič Simo Funkcija poslovodnog organa: ovlaščenja i samostalnost u okvirima društvene i moralne odgovornosti. Poslovna politika 7(1978)6 Dosljedna primjena kolektivnog rada i odgovornosti neposredan i trajan zadatak komunista. Opredeljenja 10(1979)7 Dordevič Jovan O odgovornosti. Opština 30(1977)11-12 Dordevič Jovan 0 odgovornom i samoupravnom društvu. Službeni list SFRJ, Beograd 1971 Grivčev Vasil Kako pojačati odgovornost. Borba 11.9. 1980 št. 251 Grujovski Trajče Ulogate na izvršnite i upravnite organi i na stručnite službi vo sistemot na delegatskoto odločuvanje. Pogledi 16(1979)1 Ibrahimpašič Besim Kolektivni rad i odgovornost unapredivati, u prvom redu, tamo gdje se donose najdalekosež-nije i najznačajnije odluke. Opredeljenja 10(1979)7 Ivanovič Branislav Samoupravno sporazumijevanje i odgovornost. Samoupravljanje 9(1981)4 Izvršni i upravni organi u skupštinskom sistemu (več prispevkov). Opština 33(1980)1-2 Jovanovič Vladimir Kolektivna materijalna odgovornost kolegijalnih organa za vršenje samoupravnih ovlaščenja 1 dužnosti. Pregled 70(1980)9 Jovičič Miodrag Odgovornost nosioca javnih funkcija. Institut za usporedno pravo, Beograd 1968 Jovičič Miodrag Prilog pitanju političke odgovornosti. Treči program (1978)37 Jukič Andelko Odgovornost - pitanje meduljudskih odnosa. Borba 21. 8. 1980, št. 230 Kecmanovič Nenad I. Neki aspekti razrade i ostvarivanja Titove inicijative (kolektivna odgovornost). Opredeljenja 10(1979)7 Kolektivni rad i odgovornost. Privreda i pravo 18(1979)7-8 Kolektivno odlučivanje i odgovornost. Zbornik tekstova od antičke misli do danas. Radnička štampa, Beograd 1979 Kozomara Olga Sociološke implikacije kolektivne odgovornosti. Pregled 70(1980)9 Krijan Pero Organi uprave u političkom sistemu socijalističkog samoupravljanja. Samoupravno pravo 5(1978)1 Krivokapič Vidak O avtoritetu rada i radnoj odgovornosti. Socijalizam 24(1981)3 Kurteši Ilijaz Samoupravna i radna odgovornost u udruženom radu. Institut za političke študije FPN, Beograd 1980 Ledič Drago Materijalna kolektivna odgovornost u socijalističkom samoupravnom društvu. Pregled 71(1981)5 Lovrie Ivan Kolektivni rad, rukovodenje i odgovornost konstitutivni elementi socijalističke samoupravne demokracije. Opredeljenja 10(1979)7 Loža Bogdan Zakon o obligacionim odnosima i kolektivna odgovornost za preuzrokovanu štetu. Pregled 70(1980)9 Lukič Radomir D. Sociološki vidovi odgovornosti u radnim organizacijama. Arhiv za pravne i društvene nauke 62(1976)1-2 Mihajlovič Zoran Odgovornost u udruženom radu. Humanitas (1979)2-3 Mikulic Branko Uloga i odgovornost foruma i organa i njihov kolektivni rad dobivaju na značaju. Opredeljenja 10(1979)7 IVliličevič Nedjo O pitanju pravnog osnova za utvrdivanje materijalne odgovornosti radnika u udruženom radu. Pregled 70(1980)9 Miličevič Nedjo Prava, obaveze i odgovornosti organa društveno-političkih zajednica u raspodjeli sredstava za lične dohotke radnika. Privreda i pravo 17(1978)12 Miljevič Milan Politička iniciativnost i odgovornost izvršnih vječa skupština opština. Treči program (1978)37 Muhič Fuad Izmedu tradicije i inovacije (kolektivna odgovornost). Opredeljenja 10(1979)7 686 Muhič Fuad Odgovornost i etika. Komunist 25. 7. 1980, št. 1220 (Beograd) Nikolič Aleksandar Priručnik o odgovornosti radnika. Centar za radničko samoupravljanje, Beograd 1978 Odgovornost Zveze komunistov in njeno uresničevanje. ČZP Komunist, Ljubljana 1976 Pajvančič Marijana O odgovornosti članova predsedništva SFRJ. Treči program (1978)37 Pantelič Snežana Interes sastavni element odgovornosti. Direktor 10(1978)2 Pašič Najdan Smisao i aktuelne dileme kolektivnog odlučivanja i odgovornosti. Marksistička misao (1979)2 Prava, dužnosti i odgovornosti članova delegacija i delegata u organizacijama udruženog rada. Praksa 15(1979)6 Premet Vladimir Humanistički orijentirano društvo traži stvaralačku ličnost i zajedničku odgovornost. Opre-deljenja 10(1979)7 Puhalo Mladen Neki aspekti položaja i uloge delegacije u delegatskom sistemu. Pravna misao 10(1979)9-10 Rakič Mičo Razvijanje kolektivnog rada i odgovornosti pretpostavlja i podstiče kontinuirane napore i dublje zahvate organizovanih socijalističkih snaga u izgradnji sistema socijalističkog samoupravljanja. Opredeljenja 10(1979)7 Sistemi i oblici odgovornosti u funkciji i zaštiti samoupravnih odnosa. (Publikacija izšla ob posvetovanju o odgovornosti v Cavtatu). Institut za političke študije FPN, Beograd 1978 Stavileci Esat Odgovornost u samoupravnom sistemu. Treči program (1978)37 Stavileci Esat Odgovornost za vršenje poslovodne funkcije u samoupravnom sistemu upravljanja. Pravna misao 9(1978)11-12 Stavileci Esat Politička odgovornost i odnos prema drugim vrstama odgovornosti. Opredeljenja (1977)12 Stavileci Esat Samoupravljanje i odgovornost. Samoupravljanje 8(1980)11 Stojanovič Nikola Titova inicijativa o kolektivnom radu i odgovornosti je realan izraz razvoja socijalističkog samoupravljanja. Opredeljenja 10(1979)7 Stojanovič Radmila Gde nema konflikta tu nije potreban dogovor (odgovornost v planiranju). Poslovna politika 7(1978)12 Stojiljkovič Dragan Samoupravna odgovornost i informisanost. Organizacija i kadrovi 9(1979)4 Strahinjič Časlav Odgovornost kao bitna Komponenta zaštite samoupravljanja i društvene svojine. Socijalizam 22(1979)6 Strohsack Boris Odškodninska odgovornost v delovnem razmerju. Universum, Ljubljana 1979 Škarič Svetomir Ustavnite (problemi) promeni i kolektivnata rabota. Pogledi (1981)1 Šoškič Budislav Kolektivni rad, odlučivanje i odgovornost. Medunarodna politika 30(1979)697 Tomaševič Milivoje Jačanje odgovornosti u društvu. Komunist 20. in 27. 6. 1980, št. 1215 in 1216 Toroman Marija M. Materijalna kolektivna odgovornost u jugoslovenskom i uporednom pravu. Pregled 70(1980)9 Vacic Aleksandar Sloboda i odgovornost u socijalističkom samoupravnom društvu. Medunarodna politika 30(1979)709 Vasovič Vučina Smisao kolektivnog odlučivanja i odgovornosti. Socijalizam 22(1979)3 Vedriš Martin Kolektivna materijalna odgovornost i samoupravljanje (odgovornost i vlasništvo). Pregled 70(1980)9 Velimirovič Mihailo Odgovornost za obavljanje samoupravljačkih funkcija. Pregled 70(1980)9 Veljkovič Dragoslav Odgovornost za obavljanje samoupravljačkih funkcija. Radni odnosi i samoupravljanje 9(1978)2 Višnič Miodrag Društveno-politička suština odgovornosti u delegatskom sistemu. Treči program (1978)37 Žarkovič Vidoje Sprovodenje Titove inicijative obezbjediče kontinuitet najvitalnijih sadržaja naše socijali-stičke revolucije. Opredeljenja 10(1979)7 cavtat 1980 boštjan markič Participacija, samoupravljanje, socializem Mednarodna tribuna Socializem v svetu je v letu 1980 že petič pripravila okroglo mizo v Cavtatu in jo osredotočila na temo participacija, samoupravljanje, socializem. Dojemljivost Mednarodne tribune za žgoča vprašanja sodobnega sveta lepo pokaže izbor nosilnih tem: Socializem v sodobnem svetu (1976), Politični sistem socializma (1977), Socializem in dežele v razvoju (1978), Subjektivne sile socializma 1979. Kronist Mednarodne tribune Socializem v svetu ne more mimo podatka, da je v petih letih obstoja Mednarodni tribuni na orkoglih mizah uspelo zbrati 341 marksističnih teoretikov in socialistično usmerjenih mislecev. V letu 1980 se je na okrogli mizi o participaciji, samoupravljanju in socializmu zbralo 132 tujih udeležencev, ki so prišli iz 58 držav (99 od vseh prisotnih udeležencev je pripadalo političnim partijam, političnim gibanjem in sindikatom), medtem ko je bilo na okrogli mizi o subjektivnih silah socializma v letu 1979 113 tujih udeležencev iz 59 držav. Profili udeležencev so bili zelo razvejani in segajo od raziskovalcev, znanstvenih delavcev, univerzitetnih učiteljev, prek novinarjev, publicistov, do funkcionarjev političnih partij, sindikatov in podobno. To je spričo nujnosti potrebe po interdisciplinarnem zajetju tako večrazsežnostnih pojavov kot so participacija, samoupravljanje, socializem, tudi umljivo in pričakovano. Temeljna metoda delovanja okrogle mize je bilo delo v plenumu in na treh drugih »ožjih« okroglih mizah, ki so obsegale a) participacijo, samoupravljanje, ekonomske odnose ter družbenoekonomski razvoj, b) participacijo, samoupravljanje, razredni boj, politične odnose in institucije ter c) politično misel in teorije o participaciji in samoupravljanju. Posebna okrogla miza je bila posvečena samoupravljanju v Jugoslaviji in je bila v nekem smislu nadaljevanje razprave, ki so jo »na licu mesta« imeli tuji udeleženci cavtatske okrogle mize v tovarni orodja v Trebinju. Ko ocenjujemo lanskoletno okroglo mizo participacija, samoupravljanje, socializem, lahko ugotovimo, da je cavtatsko srečanje pripomoglo h kritičnemu teoretičnemu soočanju marksističnih mislecev in socialistično naravnanih ljudi, ki delujejo v različnih družbeno zgodovinskih razmerah in ki izražajo različno revolucinarno prakso in tradicijo v okvirju marksistične in socialistične misli. Ne bi moglo biti dvoma, da bodo kritična teoretična soočanja tudi vplivala na življenjsko prakso dežel, iz katerih so v Jugoslavijo prišli protagonisti cavtatskega razgovora. Diagnoza, da je Cavtat 1980 resnično nudil možnost odprtega dialoga med nosilci različnih ideoloških in političnih usmeritev sodobnega socializma, se nam zdi povsem sprejemljiva in odseva dejansko dogajanje. Kakorkoli so lahko posamezni cavtatski udeleženci kot predstavniki različnih partij in političnih gibanj socialistične usmeritve videli svoj poseben interes in potrebo po afirmaciji in predstavitvi zgolj svojega pogleda na participacijo, samoupravljanje in socializem (kakorkoli so lahko bili za udeležbo in za razpravo v Cavtatu različno motivirani), so s svojo razpravo izražali bogastvo in različnost idej in prakse socializma. Tudi Cavtat 1980 izpričuje, da sta participacija in samoupravljanje - tudi, če sta različno koncipirana - temi, ki se jim v današnjem svetu ni mogoče izogniti in da ni naključje, da se strategije številnih socialističnih sil usmerjajo k participaciji in samoupravljanju. Očitno gre za jasno razviden zgodovinski imperativ. Ta zapis si ne dela utvare, da bi lahko globlje prodrl v razčlenitev cavtatskega srečanja; v tem zapisu naj le pokažemo na nekatera temeljna vprašanja, ki so obvladovala rendez-vous v Cavtatu; opozorimo naj na nekaj izstopajočih dilem, ki so se porajale in, ne nazadnje, tudi na prisotnost jugoslovanske samoupravne misli na tem mednarodnem srečanju, ki je želelo brez vsiljive cenene propagandne pogrošnosti pokazati, kako je s socialističnim samoupravljanjem »tukaj in zdaj«. Temeljna ideološka konfrontacija med kapitalizmom in socializmom se vse bolj pomika in se izraža kot soočanje meščanske demokracije in samoupravljanja, pri čemer bržčas ne smemo pozabljati, da je samoupravljanje meščanski demokraciji bolj »nevarno« kot etatistični socializem. Tudi zaradi odprtih problemov v kapitalistični družbi in glede na vpliv, ki ga ima ideja samoupravljanja na svetovno delavsko gibanje, raste teoretični in praktični interes za jugoslovansko samoupravno izkušnjo. Tudi Cavtat 1980 je memento, da samoupravljanje in participacija trkata na vrata sodobnega sveta. Ob vsem tem pa vendarle Cavtat tudi ni mogel biti gluh za opozorila tistih cavtatskih akterjev, ki so opozarjali, da ni nikjer rečeno, da je samoupravljanje »v cvetju«, da je projekt samoupravnega socializma samo ena izmed možnosti, da se v našem svetu srečujemo z »dvojno možnostjo epohe«, ko ekonomska kriza in politika supersil in modela družb, ki jih ti velesili predstavljata, vodita tudi h koncentraciji oblasti (ekonomske in politične), k potiskanju delavskega razreda v to, da se predvsem bori za ohranitev zaposlitve, k utrjevanju egoizmov in nacionalizmov. Cavtatsko srečanje ni bila nikakršna »diplomatska« konferenca o participaciji, samoupravljanju in socializmu. Šlo je v bistvu za izmenjavo misli in pogledov, za medsebojno seznanjanje, za medsebojne tolerantne sugestije pri iskanju poti. Glede na različnost udeležencev iz posameznih delov sveta, Evrope, Azije, Afrike, Amerike, je tudi povsem umljivo, da je vsakdo nosil s seboj svojo idejno in politično prtljago, da ni lahko izšel iz svojega miselnega sveta, kar vse se je pokazalo tako v referatih kot v razpravah. Če bi želeli v tem orisu nekatere posamezne nastope v Cavtatu dati na splošni skupni imenovalec, potem bi mogli reči, da je konferenca pokazala na veliko raznovrstnost pojavnih oblik participacije in samoupravljanja, na domiselnost prilagajanja temeljne ideje participacije in samoupravljanja različnim družbenim sredinam in potrebam. Številni cavtatski prispevki so obravnavali povsem konkretne oblike samoupravljanja, participacije, delavske kontrole in s tem povezane sindikalne akcije v svojih državnih oziroma nacionalnih okvirjih. Morda bi razprava mogla še nekoliko globlje poseči v raziskavo objektivnih družbenih korenin sodobne participativne družbene prakse na zahodu in se radikalneje spraševati o svojskih vzrokih, zaradi katerih se ta praksa v različnih deželah neenakomerno pojavlja in zaostaja, kot vse kaže, še zlasti v ZDA. Svetovni marksistični in socialistični misli še ostaja široko polje nadaljnje teoretične elaboracije participacije in samoupravljanja. Naj tudi navržemo, da smo mestoma dobili tudi vtis, da je morda zaradi specifične »magičnosti« ali pa znabiti tudi »magnetičnosti« takšne teme kot je ravno trojica participacija-samoupravljanje-socializem, nekatere razpravljalce zaneslo v tem smislu, da so govorili, kot da bi bila participacija in samoupravljanje že prevladujoči prvini v številnih državah. Pomembno se nam je zdelo, da čestokrat tudi v dialoško razgibani razpravi niso zanemarjali dejstva, da se za participacijo skrivajo tudi različni družbeni interesi. Važno je tedaj, kakšna smer boja za participacijo, za udeležbo delavcev, se hoče doseči. Cavtatski kolokvij je živa potrditev ugotovitve, da socializem kot mednarodni pojav, socializem kot svetovni proces, - da rečemo še drugače - socialistične aspiracije ne morejo biti omejene z nacionalnimi mejami. Referati in diskusije evropskih, afriških, azijskih udeležencev september-skega Cavtata 80 so zgovorno potrdili, da socialistične sile delujejo skoraj dobesedno v vseh mogočih družbenih, ekonomskih, političnih, kulturnih razmerah. Seveda velike razlike v pogojih delovanja porajajo znatne razlike tudi v problemih, nalogah, potrebah, interesih, teoretičnih stališčih in praktičnih akcijah. Najbolj škodljivo za socializem pa bi bilo, če bi hoteli takšne razlike »poenotiti« s hegemonističnimi pretenzijami, s težnjami k dominaciji in instrumentalizaciji. Cavtat 80 je svojevrstni čredo, da medsebojna netolerantnost med socialističnimi silami in gibanji, ekskluzivnost in sektaštvo, prevladovanje ožjih interesov, vodijo v dominacijo in hegemonizem. Tisti, ki pri tem izgublja je - socializem, je osvobajanje človeka. Legitimnost razlik v socializmu je dejstvo, na katerega so v Cavtatu nekateri bolj odločno, drugi pa tudi bolj sramežljivo opozarjali. Kakor prejšnja leta je tudi letošnji Cavtat pokazal na svojska stališča sovjetskih in nekaterih vzhodnoevropskih udeležencev okrogle mize. Podmena njihovemu stališču je mnenje, da je razvoj samoupravljanja utemeljen kot demokratizacija države, kot pritegovanje množic v državno odločanje in upravljanje z državo, ne pa kot neposredna integracija dela in politike, ne kot neposredno odločanje proizvajalcev. Socialistično samoupravljanje se po tem konceptu v nekem smislu razvija v dveh vzporednih oblikah: kot socialistično državno samoupravljanje (politična aktivnost države, udeležba množic pri upravljanju države) in kot družbeno samoupravljanje (udeležba množic v delu družbenopolitičnih organizacij, posvetovalna proizvodna telesa, sveti brigadistov in podobno). Vendar: socialistično državno samoupravljanje je temeljno in determinira celoten razvoj družbenega samoupravljanja. Ob vsem te pa najbrž ni odveč pripomba, da se izza verbalnega sprejemanja samoupravljanja ponekod skriva problečeni državni socializem. Socialistične sile širom sveta pa so bile soočene z resnimi težavami in globokimi protislovji ravno na temelju koncepcije državnega socializma. Nekaj zanimivih dilem na okrogli mizi se je vrtelo tudi ob črti pluralizem-samoupravljanje. Dileme pluralizem-monolitizem, plurali-zem-demokratični centralizem, pluralizem-načrtno (plansko) usmerjanje družbe, so za jugoslovansko družbo bržčas umetne dileme. Pluralizem kot takšen, sam po sebi, ni niti meščanska, niti socialistična kategorija. Pluralizem pa ima lahko napreden, socialistični pomen kot instrument kritike političnih in družbenih monopolov. S stališča politične teorije samoupravljanja v Jugoslaviji med samoupravljanjem in pluralizmom ni protislovja. Samoupravljanje implicira pluralizem, dosledno uveljavljen pluralizem pa kliče po samoupravljanju. Tema, ki je bila »zgovorna« o samoupravljanju in socializmu, tudi ni mogla mimo odnosa med socializmom in demokracijo. Razumljivo, saj ni le »tema dneva« in tako tudi ni mogla biti le tema »cavtatskih dni«, temveč je tema epohe. Socializma ni mogoče razumeti kot neko »ločeno« sfero od demokracije, ki bi se šele po volji politične avantgarde in s takoimenovanim dozorevanjem »objektivnih« pogojev naknadno spojil z demokracijo. Demokracija, in to integralna, ekonomska in politična, je notranja prvina socializma. Samoupravna socialistična demokracija ni mogoča kot izolirana »demokracija vrhnje stavbe« ali kot »mikrodemo-kracija« samo v temeljni družbeni ravnini. Družbeno samoupravno funkcionalna je le kot celovita integralna demokracija, z jasno razredno podlago, saj je bistvo samoupravne demokracije ravno v enotnosti ekonomskega in političnega osvobajanja delavskega razreda. Tudi Cavtat 80 je pokazal, da sta samoupravljanje in socializem odprta za splošno človeško razmišljanje. Samoupravljanje je - enako kot socializem - tisti napredek človeštva, ki presega nacionalne meje. Seveda samoupravljanje in socializem nista samodejna neodvrnljiva usodnost sveta, ki bi bila brez soočanj in boja dana sama po sebi. Gre v bistvu za objektivno možnost samoupravljanja, ki jo velja izkoristiti, ne pa za nujno, samo po sebi umljivo zgodovinsko uresničevanje. Socialistično samoupravljanje je pokazalo - kljub slabostim z zrelišča empirične nepopolnosti njegove prakse - na možnost novih oblik socialističnih proizvodnih odnosov. Nikoli nismo vztrajali pri tem, da sta samo konkretna jugoslovanska praksa in perspektiva samoupravljanja obče veljavni in zveličavni. Tudi Cavtat 80 tega ni paternalistično vsiljeval. Cavtat 80 je bil teoretično miselni daj-dam, ki bogati ustvarjalno prakso delavskega razreda v sodobnem protislovnem svetu. milojko drulovič Uvodna beseda Dovolite mi, da vas v imenu gostitelja pete okrogle mize »Socializem v svetu« prisrčno pozdravim v tem mirnem obmorskem mestu blizu Dubrovnika, znanem po gostoljubju in lepoti.1 Letošnja tema je spodbudila veliko zanimanje, bržkone največje doslej. Na srečanju sodeluje 184 udeležencev iz 58 evropskih, azijskih, afriških, latinskoameriških dežel, iz ZDA in Avstralije. Takšno široko zanimanje so izzvale praktično politične in teoretske spodbude. Tema participacija, samoupravljanje, socializem že dlje kakor stoletje sodi k marksistični tradiciji. Zadnje čase zbuja veliko zanimanje med marksisti in socialistično in napredno usmerjenimi ljudmi, vsemi, ki se ukvarjajo s krizami sodobnega sveta in z njegovo prihodnostjo. Samoupravljanje je tesno povezano s kritiko družbene narave oblasti. Nekritično navdušenje nad buržoaznim in klasičnim demokratizmom ni upravičeno. Krivice, diskriminacije, izkoriščanje in nestabilnost, družbena negotovost in vsakdanja samovolja so še zmerom značilnosti številnih delov sveta, v katerem živimo. Zelo žive zahteve po spremembah v kapitalističnem svetu (vključno z zahtevo po samoupravljanju) zagotavlja pritisk sindikalnega gibanja velikih strank levice - to gibanje hoče predstaviti svojo vizijo družbe, ki bi premagala krize in konflikte sodobne kapitalistične družbe. Današnja kriza družbenih odnosov, ki ovira tako razvoj proizvajalnih sil kakor organiziranje družbe na resnično demokratičnih osnovah, ni značilna samo za kapitalizem. 1 Uvodne besede Milojka Druloviča, predsednika mednarodne tribune Socializem v svetu in izvršilnega sekretarja predsedstva CK ZKJ. Osvobodilna razsežnost sprememb, do katerih je v svetu prišlo v zadnjih desetletjih, je velikanska. Na zgodovinsko prizorišče so stopile stotine milijonov, milijarde ljudi. K vsem tem spremembam moramo dodati tudi krepitev socialističnih gibanj, ki so iz socializma naredila svetovni proces. Pogosto govorimo o socialističnih družbah, socialističnih gibanjih in njihovih odnosih, a doslej smo se le redko lotevali skupnih konkretnih raziskovanj in razprav o številnih pomembnih vprašanjih sodobnosti. Postavlja se seveda tudi vprašanje, kakšni so dometi revolucij: oktobrske, kitajske, vietnamske, kubanske, alžirske, jugoslovanske, pa tudi revolucij v drugih socialističnih in na novo osvobojenih deželah - kakšni so njihovi dometi glede uresničevanja osnovne ideje socializma - ideje o osvoboditvi dela. Na stanje v socialističnih deželah in na odnose med njimi tudi ne smemo gledati idealizirano, temveč kritično in vizionarsko, ko odgovarjamo na vrsto perečih vprašanj, med katerimi so: kako zagotoviti večjo vlogo neposrednih proizvajalcev pri upravljanju družbe, kakšna je vloga sindikatov, kako na novo določiti vlogo partije - da se partija ne bi izenačila z oblastjo. Delavci nočejo biti zgolj objekti vsemogočnih aparatov, nočejo zgolj sprejemati dovršenih dejstev, nočejo se samo žrtvovati in izvrševati odločitve, ki jih sprejemajo »zgoraj«. Številne izkušnje dokazujejo, da ni zadosti, če zgolj nacionaliziramo proizvodna sredstva. Tudi v deželah z družbeno lastnino so družbeni konflikti pogosti. Številne ideološke sheme o vlogi partije, države, plana, trga, sheme, ki so bile pred dvema, tremi desetletji videti normalne, ne držijo več. Kako urejati razmerje med planiranjem in trgom; kakšen naj bo odnos med klasičnimi oblikami predstavniške demokracije in drugimi neposrednimi oblikami demokracije; kako se ogniti centralističnemu upravljanju in zagotoviti množične oblike sodelovanja; kako krepiti samostojnost in enakopravnost narodov in dežel - vse to so pereče sodobne teme, zaradi katerih smo se tudi zbrali k tej razpravi. Kakor je pravilno dejal neki naš spoštovani tovariš, demokratske svoboščine niso samo »formalne« in »abstraktne«, pa tudi ne buržoazne (tj. niso le dediščina buržoazne revolucije). Seči moramo globlje in neposredno izhajati iz človeka in državljana. Ne gre samo za meščanske svoboščine in za odločanje v proizvodnji, v bazi nasploh, pač pa za upravljanje z vsemi aktivnostmi, ki so družbeno pomembne. Samoupravljanje ni nikakršna futuristična ideja, pač pa stvarnost milijonov ljudi v sodobnem svetu. Izkušnje s samoupravljanjem v socialističnih družbah - vključno z jugoslovansko - so številne, četudi seveda različne, nekaj je pa tudi osamljenih izkušenj v kapitalističnem svetu. To pomeni, da se zahteva po samoupravljanju uveljavlja na zelo različnih krajih, z različno močjo, iz različnih teoretskih virov in tudi na podlagi heterogenih družbenih temeljev. O samoupravljanju se še naprej razpravlja, naj si nekateri še tako želijo, da bi ga preprečili. Zahteva po samoupravljanju se kaže v Afriki, kjer iščejo avtonomen razvoj, izhajajoč iz družinskih in plemenskih skupnosti v bazi; toda tudi v ZDA; v velikih urbanih središčih, kjer želijo samoupravljati s svojim vsakdanjim življenjem; v nacionalnih in drugih skupnostih, kjer želijo izraziti samostojnost in neodvisnost, zahtevajo ga delavci, ki se ne strinjajo, da bi sindikalni politični aparati odločali v njihovem imenu; skratka, kaže se v tovarni, mestu, družini, šoli, regiji, državi. Produktivistična ideologija ni samo stvarnost tehnološkoindustrijske kapitalistične civilizacije, ampak tudi stvarnost številnih socialističnih družb. Taka koncepcija ne upošteva družbenih odnosov in to utemeljuje s teoretičnimi razlogi, nezadostno demokratsko tradicijo, potrebo po učinkovitosti ipd. Živimo v svetu, ki ceni strokovnost, znanje, tehniko, izumi-teljstvo, in to kajpada usmerja pozornost na tehnologijo in ustvarjalce. Toda to ne more biti razlog, da bi - zlasti ne v socializmu - poudarjali zgolj ekonomske rezultate, da pa bi družbenopolitične odnose in motive imeli za »siva področja«. Socializem ni samo v tem, da dobimo več ton železa in drugih blag. Socializem pomeni to, da hkrati ustvarjamo delavsko in splošno družbeno demokracijo. Bistvo marksističnega koncepta partije ni v vsiljevanju vodilne vloge, ampak osvetljevanje poti nadaljnjega revolucionarnega boja, kakor je poudaril Marx v Manifestu Komunistične partije. Partija ni sinonim oblasti. Ne more nastopati zgolj v prvi osebi, neposredno upravljati z državo in sama usmerjati zgodovinske procese. Ne gre za to, da bi se njen vpliv zmanjšal, temveč, nasprotno, za prizadevanje, da se ta vpliv poveča. Smo v zgodovinskem obdobju, ko buržoazija vse teže vlada v okviru demokracije, v kateri je delavski razred (s protifašističnim bojem, z nacionalnimi, političnimi in sindikalnimi boji) postal vodilna sila v boju za družbene spremembe in demokracijo. Naj razno vrstne j še in pogosto protislovne oblike participacije, samoupravljanja, regionalizacije, nadalje tovarniški sveti, četrtni in šolski sveti so decentralizirane in bazične demokratske institucije. Ne zahtevajo samo povečanje mezd, temveč tudi pravico do zborovanja v tovarni, pravico do volitev in odpoklica delegatov, varstva človekovega okolja, pravico do vnaprejšnjega informiranja, do nadaljevanja šolanja, do informiranja o načrtovanju investicij, prestavljanja delovne sile itn. To so spremembe, ki so z razvojem proizvodnih sil postale nujne. To je pot k premagovanju centraliziranih, birokratskih in avtoritarnih oblik oblasti. Četudi pomen teh sprememb zatirajo, zanikajo in zmanjšujejo, pa zadnje čase zbujajo vse večje zanimanje delavcev na lokalni in nacionalni ravni. Zato se samoupravnim koncepcijam organizacije družbe nekateri močno upirajo. Te zamisli niso v skladu z idejo in prakso etatističnih monopolističnih političnih partij, z monopolsko vlogo velikih podjetij in večnacionalnih družb, s tehnokratsko vlogo managerjev in administrativnega aparata. Ne ustrezajo željam po centralističnem vodenju družbe in gospodarstva. Četudi so vse oblike demokratizacije, ki razširjajo pravice delavcev, progresivne in jih moramo podpirati, pa segajo razprave o samoupravljanju v zadnjih letih veliko dlje od participacije klasičnega, začetnega tipa, v okviru katere delavci le delno sodelujejo pri odločanju o obrobnih vprašanjih. Gre za to, da samoupravljanja ni mogoče uresničiti, ne da bi v celoti spremenili družbena razmerja in lastnino, da klasične oblike sindikalnega boja ne peljejo h končnemu cilju, da moramo samoupravljanje delavcev in njihovo odločanje v podjetju sprejeti kot zahtevo po stalnem spreminjanju celotnih družbenih razmerij. V naši jugoslovanski izkušnji, ki je stara že trideset let, se samoupravljanje ni rodilo samo v glavah politikov (ko so spoznali, da so tvorci revolucionarnega gibanja sanjali o samoupravljanju). Motiv ni bil v tem da bi socialistično samoupravljanje postavili nasproti kakšnemu drugemu samoupravljanju, pač pa smo razvoj in družbeno organizacijo v Jugoslaviji hoteli uskladiti s splošno ljudsko in razredno naravo naše revolucije in ju utemeljiti na najboljših tradicijah socialistične misli v naši deželi (pa tudi veliko širše). Mislim, da jugoslovansko samoupravljanje realno odgovarja na odprta vprašanja razvoja socializma tudi tistim, ki spodbijajo možnost socialističnega demokratičnega pluralizma brez pluralizma klasičnih političnih strank. Četudi je imela Jugoslavija le malo izkušenj z industrijo in demokracijo, pa se s tem nismo spustili v »tvegan eksperiment«, saj smo si izkušnje s tako oblastjo v bistvu pridobili že na njenih začetkih pri organizaciji organov oblasti v času osvobodilne vojne in revolucije. Pridobili smo si že zadosti izkušenj, zato smo vedeli, da razvejanost demokratskega sodelovanja krepi družbeno skupnost; bili smo tudi prepričani, da samoupravna samostojnost narodov in republik, ki jo zagotavlja tak sistem, ni past, ki bi lahko pripeljala do razpada, temveč prav narobe. Vedeli smo, da so v preteklosti v naši deželi iz zgodovinskih razlogov tudi verske probleme reševali v bojih za narodno osvoboditev, zato smo morali upoštevati tudi to jugoslovansko zgodovinsko stvarnost, da bi bili zvesti svoji lastni revoluciji. Iskali smo potemtakem bistvo in resnico o socialistični družbi v naših razmerah. Samoupravljanje je postalo ustvarjalen in stimulativen odnos in sistem in je danes v temelju razvoja in napredka jugoslovanske družbe. A samoupravljanje ni sistem, ki bi zagotavljal družbo brez konfliktov, in ni imuno pred številnimi negativnimi pojavi. Srečujemo se z egoizmom osebnega in skupinskega interesa, s tehnokracijo, ki se ji pogosto posreči, da z izgovarjanjem na svoje kompetentnosti (strokovnost, učinkovitost itn.) v številnih delovnih organizacijah ohrani velik vpliv na odločanje samoupravnih organov; v razvoju posameznih regij so še zmerom velike razlike, so tudi neupravičene razlike v osebnih dohodkih, nerentabilne investicije (»politične tovarne«, ki delajo z izgubo in ki imajo očitno le to nalogo, da zaposlujejo delovno silo). Delavci sicer delijo svoj dohodek, vendar tega ne povezujejo vselej z ustreznim delom, njihov delež v reprodukciji družbe ni zadosten, četudi je ustava iz leta 1974 dala odločilno vlogo združenemu delu. Jugoslovani niso nikoli menili, da bi njihovo samoupravljanje bilo model za druge. Vsi smo že siti dolgotrajnih poskusov, da bi ponudili »idealne modele«, ki bi »enkrat za vselej« opravili s slabostmi stare družbe. A pokazalo se je, da si lahko neka majhna dežela utre svojo lastno pot v socializem, ne da bi se ji bilo treba pri tem zapreti vase, temveč lahko, prav narobe, doseže politično stabilnost in se odpre celemu svetu, sprejema pozitivne spodbude iz različnih smeri in položajev in je predvsem sposobna, da demokratično razrešuje notranja protislovja in da razlaga globoka protislovja in zapletenost našega časa. Jugoslavija je morala plačati visoko ceno, ker je stopila na samostojna in neraziskana pota. (Nemara pa bi cena bila še višja, če ne bi šli po tej poti). To iskanje pa še traja, saj smo pripravljeni na nove kritične analize in na ponoven pretres vrednot prakse. Parlament, ki so ga sestavljali poklicni politiki, je potreboval tristo let, da je nazadnje začel delovati po zapletenih pravilih in normah. Prehod na samoupravljanje je postopen proces. Samoupravljanja se učimo, ko samoupravljamo. Samoupravljanje ni čarovna formula. Je samo možnost, da vzpostavimo neposredno demokracijo in da začnejo delovni ljudje postopno sodelovati pri vseh družbenih zadevah. Eno je jasno: zadnje besede v družbenih zadevah ne smeta imeti birokracija in tehnokracija, saj nista legitimna predstavnika niti v meščanski družbi, kaj šele v socialistični. Pred kratkim umrli veliki filozof Sartre meni, da marksizem ostaja »filizofija našega časa, ki ni presežena, ker niso presežene razmere, ki so jo ustvarile«. To lahko rečemo tudi za samoupravljanje: aktualno in nepreseženo bo, vse dokler ne presežemo razmer, ki so ga spodbudile. Moja prva gostiteljska naloga pa bi vseeno bržkone bila v tem, da vam, namesto da govorim številne nemara znane zadeve, zaželim, da se prijetno počutite in da si ob napornem delu, ki vas čaka, kolikor mogoče oddahnete v tej oazi modrine in vedrine. miloš nikolič Teoretične osnove razvoja socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji Zgodovinska izkušnja nam pove, da je bila uspešnost različnih oblik samoupravljanja, delavskega nadzora in participacije vselej odvisna od njihove zakoličenosti v razrednem boju izkoriščevalskih in izkoriščanih razredov oziroma od razmerja sil v tem boju, s tem v zvezi pa tudi od tega, v kolikšni meri so se te oblike razvijale kot sestavina strategije in prakse socialističnih preobrazb družbe.* Zato ni nikakršno naključje, da so teoretiki in delavski bojevniki, ki so se količkaj resno ukvarjali z idejo in prakso samoupravljanja, dajali poudarek predvsem povezanosti samoupravljanja z razrednim bojem ter s procesi revolucionarne preobrazbe. Kari Korsch je v svojih spisih o socializmu poudaril, da so delavski sveti izraz »revolucionarnega razrednega boja proletariata zoper buržoazijo« in je to še posebej dokazal v analizi razvoja delavskih svetov v letih 1919-1920 v Nemčiji. Max Adler je poudaril, da »delavski sveti ne smejo biti nič drugega kot... nove forme socialističnega razrednega boja.« Henri Lefebvre podčrtuje, da se samoupravljanje »poraja kot aktualna in univerzalna oblika... razrednega boja«. Antonio Gramsci je pisal, da »težijo delavski sveti k temu, da bi delavski razred pripeljali do osvojitve industrijske oblasti«, Georges Gurvvitch pa je zapisal: »delavske svete je nemogoče ločiti... od družbene revolucije«. In tako naprej. Ker so bili pozorni na bistvo te medsebojne zveze, so ti avtorji idejo samoupravljanja obravnavali v okviru obče teorije revolucionarnega spreminjanja kapitalistične družbe. Do poudarjanja neizogibne potrebe po širšem teoretskem utemeljevanju te ideje prihaja znotraj intelektualnih in političnih smeri, ki reafirmirajo idejo samoupravljanja, tudi v poslednjih petnajstih letih. Tako, denimo, poudarja Albert Meister, eden najbolj znanih teoretikov in raziskovalcev samoupravljanja, »da je participacija dejavna samo v toliko, kolikor jo štejemo za orodje projekta nove * Miloš Nikolič, direktor centra za družbene raziskave pri predsedstvu CK ZKJ je za cavtatsko okroglo mizo '80 pripravil dokaj obsežno študijo, ki obsega v celoti 167 strani tipkopisa. Iz študije smo zaradi prostorskih omejitev prevedli dve prvi poglavji (str. 1-39), v katerih obravnava predvsem Marxove ideje o samoupravljanju in pa štiridesetletno izkustvo socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji. Tretje, najbolj obširno poglavje obsega teoretične koncepte graditve socialistične družbe na temelju samoupravljanja v svetu. Za ilustracijo navajamo samo naslove poglavij: Samoupravna družba kot dozorela družba (od Proudhona do Rosanvallona); Utopični koncepti samoupravnega socializma (od Ratekom-munismusa do Castorialisa); Sindikat kot integrativni dejavnik samoupravne organizacije družbe; Leninov koncept sovjetske države; Sovjetski avtorji o samoupravljanju in odmiranju države; zadnje, IV. poglavje je pretežno posvečeno jugoslovanski strategiji graditve in razvoja socialistične družbe - v pogojih svobodnega združevanja dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. - Iz že omenjenih razlogov smo v prevodu opustili tudi navajanje virov - op. ur. družbe.« V razpravi, ki je o samoupravljanju potekla leta 1979 na straneh teoretskega glasila italijanske socialistične stranke »Mondo operaio«, so mnogi avtorji prav tako poudarili nujnost vključitve ideje oziroma prakse samoupravljanja v »globalni projekt družbene spremembe«. To neizogibnost vključevanja ideje o samoupravljanju v okvire širših družbenih teorij oziroma v celovite politične programe, ki bazirajo na teh teorijah, izražajo tudi vse znane ideje samoupravljanja, delavskega nadzora in participacije ter iz njih izhajajoča praktična prizadevanja. Iz vsega povedanega izhaja, da je zastavljanje vprašanj o odnosu med idejo samoupravljanja in marksizmom v teoretskem smislu legitimno. To velja še tolikanj bolj, če smo si enotnih misli o tem, da je marksizem v filozofskem in znanstvenem smislu najbolj utemeljena, najbolj razvita, praktično najbolj razširjena ter najbolj aktualna teorija radikalne družbene preobrazbe. I Raziskavo odnosov med idejo samoupravljanja in marksizmom otežuje obstoj različnih teoretsko-metodoloških interpretacij marksizma. V tem je eden izmed razlogov, zakaj nekateri teoretiki ločujejo vprašanje možnega teoretičnega utemeljevanja ideje samoupravljanja pri Marxu od prisotnosti te ideje v zgodovini marksizma. Tudi mi se bomo najprej ukvarjali z vprašanjem teoretične utemeljenosti ideje samoupravljanja v Marxovi misli, nato pa z njeno usodo v zgodovini marksizma. 1. Znano je, da so mnogi anarhistični misleci v daljnji in bližnji preteklosti razvijali svoj koncept revolucije ter znotraj njega idejo samoupravljanja, nasprotujoč posameznim bistvenim vidikom Marxove misli oziroma njegovi misli v celoti. Tudi v novejšem času so se pojavili posamezni avtorji, ki razvijajo idejo samoupravljanja v nasprotju z Mar-xom, prizadevaje si, da bi dokazali, da je bila Marxova misel nasprotna zasnova samoupravljanja oziroma samoupravne družbe. V teh primerih gre za avtorje, ki iz teoretskih, včasih pa tudi ideološko-političnih razlogov zavračajo Marxovo misel; mnogi med njimi jo pri tem prikazujejo enostransko ali celo povsem popačeno. Na tem mestu se z njihovimi prizadevanji ne zmoremo ukvarjati, saj bi to od nas terjalo spopadanje s kritikami celote Marxove misli, kar pa nedvomno presega okvire tega referata. Sami sodimo, da lahko vsakdo, ki je temeljito proučil Marxa in ga ne bremenijo določeni ideološki ali drugi predsodki zoper tega misleca in zoper vse, k čemur teži njegova teorija, v Marxovem delu kljub določenim dilemam in dvoumnostim odkrije teoretske temelje za idejo samoupravljanja. V zvezi s tem pa moramo nemudoma poudariti naslednje dejstvo: Mara je bil nasprotnik dogmatičnih konstrukcij humane družbe prihodnosti, dasi je bila vsa njegova misel usmerjena k spoznavanju zgodovinskih možnosti in družbenih predpostavk takšne družbe ter k odkrivanju realnih sil, ki jo bodo s svojim bojem uresničile. Prav iz teh teoretsko-metodolo-ških razlogov Marx ni konkretno obravnaval potov nastajanja nove družbe, vedoč, da je lahko novo v svoji konkretnosti in individualnosti edinole proizvod zgodovinske prakse. Glede na to bodo vsi, ki pri Marxu iščejo modele samoupravne družbe oziroma recepte za njeno uresničenje, slejkoprej razočarani. In vendar izkazuje celota Mancove misli, kot so dokazali mnogi marksisti-teoretiki samoupravljanja, najbolj adekvaten teoretski temelj in okvir za idejo samoupravljanja. V nasprotju s poskusi iskanja opore za idejo samoupravljanja zgolj pri posamičnih Marxovih konkretno-zgodo-vinskih analizah in observacijah (kot ravnajo nekateri avtorji) je odločilnega pomena sprevideti zvezo med celoto Marxovega znanstvenega spoznanja ter idejo samoupravljanja. To pa terja od nas predvsem, da Marxovo znanost pretehtamo kot tisti neizogibno širši teoretični okvir in dejansko kot občo teorijo radikalne družbene spremembe, znotraj katere šele lahko odkrijemo bistvo oziroma revolucionarne možnosti samoupravljanja. Glede na obseg tega referata pa nam premisleka te vrste žal ne bo dano izpeljati na docela zadovoljiv način. a) Občeteoretički okvir, znotraj katerega je mogoče spoznati bistvo celote samoupravljanja in vseh njegovih aspektov, razberemo iz Makovega filozofskega pojmovanja človeka v njegovem prek dela oblikovanem odnosu do narave in zgodovine, iz Marxovega pojmovanja zgodovinskega razvoja družbe (zgodovinski materializem), iz njegove kritike politične ekonomije ter naposled iz njegove teorije razrednega boja in proletarske revolucije. S tem nikakor ne zanikamo možnosti, da lahko boj za uresničenje participacije, delavskega nadzora in določenih vidikov samoupravljanja na posameznih etapah, pač glede na socialni in politični značaj njegovih nosilcev in z ozirom na zgodovinske pogoje inspirirajo ter osmišljajo tudi teoretični in politični koncepti, ki se od Marxovega razlikujejo. To možnost sodobna zgodovinska praksa nenehno potrjuje. Izražamo pa prepričanje, da celote emancipacijskih možnosti samoupravljanja kot enovitega gibanja in cilja osvobodilnih bojev ni moč spoznati in jih realizirati (zlasti ne tedaj, ko pridejo na dnevni red radikalne spremembe proizvodnih odnosov, z njimi vred pa tudi celotne družbene organizacije) v nasprotju s temeljnimi Marxovimi spoznanji. Vendar pa ne gre samo za to, da pomeni celota Marxove misli za samoupravljanje tisto občo teorijo, ki je nujna, če ga želimo dojeti in uresničevati kot enega izmed temeljnih dejavnikov strategije in prakse revolucionarne preobrazbe. Marxova misel dokazuje to svojo vlogo prav zavoljo tega, ker se nekatera njena posebna, toda temeljna vprašanja dotikajo prav bistva samoupravljanja. Gre predvsem za dvoje medsebojno povezanih spoznanj znotraj Marxove teorije razrednega boja in proletarske revolucije, spoznanj, ki sta tudi globlje politekonomsko in filozofsko utemeljeni. Prvo spoznanje zadeva končni zgodovinski smoter proletarske revolucije, katerega uresničenje pomeni konec dosedanje (pred)zgodovine in začetek razvoja komunistične skupnosti ljudi, se pravi človeške zgodovine. Drugo spoznanje zadeva način uresničevanja tega zgodovinskega smotra in je zajeto v tezo o samoosvobajanju proletariata. b) Temeljni zgodovinski cilj osvobodilnega boja delavskega razreda je komunizem kot asociacija svobodnih proizvajalcev. Komunizem pomeni vzpostavitev neposrednih odnosov med osvobojenimi »družbenimi individui«, s tem da ukine vse socialne komunikacije, ki so se v obliki razreda, blaga, države, delitve dela in pod. ločile od ljudi, se jim odtujile ter jim, razvijajoč se po lastnih zakonitostih, neodvisnih od zavesti in hotenja ljudi, postale nadrejene (kar označuje Mara v Nemški ideologiji kot »enega izmed poglavitnih momentov na poti dosedanjega zgodovinskega razvoja«.) Zato bo v komunizmu »proces družbenega življenja... kot proizvod svobodno združenih ljudi« potekal »pod njihovo zavestno načrtno kontrolo« (Kapital, I. zvezek), kar pomeni osnovo za »združevanje, v katerem je svobodni razvoj slehernega posameznika pogoj za svobodni razvoj vseh« (Komunistični manifest), pa tudi za »razvoj človeške moči, ki je sama sebi namen« (Kapital, III. zvezek). Takšno pojmovanje komunizma je tisto, k čemur je zgodovinsko usmerjeno samoupravljanje. Komunizem so uresničene revolucionarne možnosti samoupravljanja. Mara je izpeljal zgodovinski cilj osvobodilnega boja proletariata prek kritične analize kapitalistične družbe. Ta teoretsko-metodološki postopek, ki »iz lastnih oblik obstoječe stvarnosti razvija dejansko stvarnost kot njeno potrebo in končni smoter« (Mara Rugeu, 1843), ustreza sami zgodovinski praksi, se pravi zgodovinski dialektiki ukinjanja stare razredne družbe ter vzpostavljanja nove, brezrazredne. Ta dialektika revolucije se nanaša na troje temeljnih dialektičnih enotnosti protislovja. Prvo dialektično enotnost protislovja lahko po Marau (zlasti v skladu s Kritiko Gothskega programa ter Državljansko vojno v Franciji) ter z ozirom na samo zgodovinsko prakso definiramo na naslednji način: nova (brezrazredna) družba nastaja v naročju stare (razredne) družbe, in sicer prek odnosov ter dejavnikov stare družbe (blaga, države, politične prisile, delitve dela, partije, delavskega razreda in dr.), zato se je med porajanjem »še v vseh pogledih drže materina znamenja stare družbe, iz neder katere izhaja (Mara). Glede na to dialektično enotnost posameznih odnosov in dejavnikov v stari in novi družbi se revolucionarni proces nastajanja nove družbe konstituira kot zgodovinsko obdobje prehoda iz razredne v brezrazredno družbo - in je tako socializem družba prehodnega obdobja, pravzaprav zgodovinski prehod iz kapitalizma v komunizem. Druga dialektična enotnost protislovij razvoja socialistične revolucije je dialektična enotnost revolucionarnega poteka in njegovega dokončnega zgodovinskega cilja - dialektika gibanja in cilja (kot je bila to dialektična enotnost prvič poimenovana v polemiki z Eduardom Bernsteinom). Revolucija je glede na to dialektiko proces, v katerem njen končni cilj ne ostaja zgolj v megli prihodnosti, pač pa se postopoma uresničuje, hkrati pa se z vidika tega cilja razrešujejo tudi konkretne naloge na posameznih revolucionarnih etapah. Da bi revolucionarna pot ne bila brezpotje, mora biti njen cilj na sami poti. Zato Mane o komunizmu tudi more govoriti kot o gibanju. Da bi sploh prišli do asociacije svobodnih proizvajalcev, je med samim potekom revolucije potrebno samoupravljanje kar najbolj razvijati ter se kar najhitreje lotiti procesa odmiranja države. Marxova, Engelsova in Leninova teza o odmiranju države kar najbolj neposredno opozarjajo na neizogibnost samoupravljanja. Dialektika gibanja in cilja omogoča razreševanje dialektičnega odnosa med starim in novim v prid novemu. Po drugi strani pa dialektika starega in novega omogoča realnost dialektike gibanja in cilja. Medtem ko gre v primeru dialektike starega in novega za kavzalno determinacijo danega zgodovinskega trenutka revolucije prek njene preteklosti, gre v primeru dialektike gibanja in cilja za finalno determinacijo tega trenutka revolucije prek prihodnosti. Ta dvojna dialektika revolucije določa tudi razvoj socialističnega samoupravljanja. Po eni strani zadeva samoupravljanje v prehodnem obdobju na številne odnose in dejavnike stare družbe, znotraj katerih in prek katerih poteka reprodukcija socialistične družbe. Delavci postopoma prevzemajo funkcije teh dejavnikov stare družbe in gradijo namesto starih (kapitalističnih oziroma etatističnih) odnosov nove, samoupravne odnose. Za delavce je samoupravljanje vselej praksa, s katero oni sami (in ne država, partija, birokracija, tehnokracija) vse bolj celovito odločajo o svojih individualnih in družbenih potrebah, rešujejo vse probleme reprodukcije socialistične družbe in tako razvijajo socializem kot revolucionarni proces, usmerjen h komunistični asociaciji svobodnih proizvajalcev. Samoupravljanje je potemtakem za delavstvo ne le cilj (nova družba, asociacija svobodnih proizvajalcev), temveč tudi sredstvo, se pravi oblika njihovega boja. Motivacije za samoupravljanje se pri delavcih razvijajo in krepijo natanko v tolikšni meri, kolikor jim uspeva s samoupravljanjem reševati svoje temeljne probleme, torej tudi temeljne probleme razvoja socialistične družbe. Prav zavoljo tega, ker se mora tudi samoupravljanje preverjati kot sredstvo za razreševanje konkretnih problemov in nalog, zlasti še v prehodnem obdobju, ga ni mogoče razvijati kot povsem svobodnega eksperimenta (za kar se zavzemajo nekateri teoretiki samoupravljanja). Da pa bi lahko samoupravljanje v dani etapi boja izpolnjevalo vsakodnevne naloge ter v skladu z načinom in smiselnostjo izpolnjevanja teh nalog razvijalo revolucionarni proces, mora biti integrirano v protislovna družbena razmerja obstoječe družbe, torej prav družbe prehodnega obdobja. Da bi obvladalo državo, blagovno proizvodnjo, delitev dela, partijo in pod. ter jih spravilo v »muzej starin«, mora samoupravljanje na novi način razvozlavati probleme, zavoljo katerih je zgodovina te odnose in institucije sploh izoblikovala, vendar jih ne ukinja prek noči, pač pa spodbuja in razvija proces njihovega odmiranja, delujoč tudi prek njih. Zaradi tega ima tudi razvoj samoupravljanja na sebi nekatera »materina znamenja« stare družbe, pri čemer je tudi samo proces, ki v določenem zgodovinskem trenutku izraža stopnjo, do kakršne so delavci zagospodovali pogojem in rezultatom svojega življenja in dela, torej »družbeni proizvodnji svojega življenja« (Mara). Zaradi tega samoupravna socialistična družba dejansko ni homogena, neprotislovna družba. Po drugi strani pa nosi socialistično samoupravljanje v sebi zgodovinski smoter osvobodilnega boja delavskega razreda; je celo edini proces prehodnega obdobja, ki v sebi nosi in iz sebe osvobaja zgodovinski smoter revolucije. Ne le država, blago, delitev dela, lastnina in pod., tudi partija in sam razred sta elementa stare družbe in pri porajanju novega samo posredujeta; zatorej bodo vsi ti odnosi in institucije ukinjeni, le samoupravljanje, ki se bo razvijalo v asociacijo svobodnih proizvajalcev, bo ostalo bitno obeležje komunistične skupnosti ljudi. Toda samoupravljanje lahko sprošča ta zgodovinski smoter (kar pomeni, da se razvija v komunistično asociacijo svobodnih proizvajalcev) samo, če rešuje vsakodnevne probleme in temeljne naloge tudi s stališča končnega smotra. Neka rešitev ni samoupravna socialistična rešitev in ne razvija samoupravljanja že samo s tem, da so se zanjo odločili delavci. Če delujejo samoupravno socialistično (se pravi revolucionarno), delavci, ki upravljajo s podjetji, niso gola zamenjava kapitalistov in njihovih mana-gerjev; njihove rešitve proizvodnih problemov so tudi po svojem pomenu drugačne od rešitev, kakršne sprejmejo kapitalistični managerji. Ko samoupravljajo, delavci niso »svoj lastni kapitalist« (Marx). Iz teh dveh osnovnih dialektičnih protislovij socialistične revolucije izhaja tudi tretja. Prehodno obdobje med razredno družbo in komunizmom mora biti, če naj bo v resnici prehodno, dejansko proces socialistične revolucije. Socializem, graditev socializma je pravzaprav socialistična revolucija. Marx definira socializem kot »najavo permanentne revolucije«. Tito je poudaril to stališče v vseh prelomnih trenutkih naše revolucije. 29. novembra 1951 je na vprašanje urednika Borbe o tem, ali ravnamo prav, če imamo spremembe, ki jih prinaša samoupravljanje, za nadaljnji razvoj revolucije, odgovoril: »Seveda ravnamo prav, kajti ni uresničenja socializma brez revolucionarnega razvoja. Graditev socializma je revolucionarni proces.« Odtlej pa do svojih poslednjih nastopov je Tito to misel poudaril več kot tridesetkrat. Toda po drugi plati terja zgodovinsko dolgotrajni revolucionarni proces, ki vodi k uresničevanju enotnosti etapnih in končnih ciljev, bolj trajno strukturiranje socialističnih procesov in odnosov na posameznih etapah, kar dokazuje tudi zgodovinska praksa. Tako se prehodno obdobje kot proces socialistične revolucije hkrati kaže tudi kot socialistična družba v razvoju. Socializem je torej istočasno revolucionarni proces pa tudi ustrezni sistem družbenih odnosov. Brez samoupravljanja, razvitega kot sistem družbenih odnosov, bi delavci nikoli ne zmogli zagospodariti s celoto družbene organizacije ter delovati v vseh njenih sferah in na vseh njenih ravneh. Samoupravljanje kot novi sistem družbenih odnosov nadomešča državno-politično organizacijo socialistične družbe. Henri Lefebvre je to utemeljeval že leta 1966: »Če naj se samoupravljanje utrdi in razširi, mora zavzeti močne točke v družbeni strukturi, ki se mu postavljajo po robu. Iz privilegiranega sektorja mora postati celota, globalnost,,sistem'... Če naj se generalizira in se spremeni v sistem na ravni celotne družbe - proizvodnih enot, teritorialnih enot, pri čemer gre tudi za t. i. višje instance in nivoje, se samoupravljanje ne more izogniti spopadu z ,etatistično-političnim sistemom' ...« V luči tega spoznanja je nenavadna kritika, ki jo na nas, Jugoslovane naslavlja Lefebvre trinajst let pozneje: »Zabloda Jugoslovanov je prav v tem, da samoupravljanje ne more biti nekakšen izpeljani sistem, kajti samoupravljanje je pot, je nenehen boj, ki se vselej spet na novo poraja.« Tridesetletni razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji je dokazal, da je samoupravljanje predvsem neprekinjen boj za osvajanje novih območij človekove svobode, boj, za katerega so bili in so značilni ofenzive in stagnacije ter uspehi, a tudi porazi in omahovanja. Sistem samoupravnih socialističnih odnosov, ki smo ga razvijali in ga pogostoma spreminjali, je bil zares samoupraven in socialističen samo takrat, kadar je ta boj omogočal. Ta sistem odnosov je radikalno drugačen od družbenih odnosov v kapitalizmu prav z ozirom na to, da se ne razvija — kot je značilno za kapital - po logiki lastne samoreprodukcije. Medtem ko je kapital, kot poudarja Marx, subjekt kapitalistične družbe (kapitalist pa je njegova personifikacija), samoupravni socialistični odnosi niso subjekt socialističnega razvoja - njegov subjekt so združeni proizvajalci. To pa vseeno ne pomeni, da tudi v Jugoslaviji, glede na protislovja družbe prehodnega obdobja, niso na delu objektivne težnje, usmerjene zoper zgodovinsko subjektiviteto združenih proizvajalcev. c) Omenili smo že, da je drugo Marxovo spoznanje, ki neposredno zadeva samoupravljanje, njegova teza o samoosvoboditvi delavskega razreda. Marxova teza o samoosvoboditvi proletariata (definirana v Nemški ideologiji kot samodejavnost, v Manifestu komunistične partije pa kot »zgodovinska samoaktivnost«, »historische Selbsttatigkeit«) je najbolj kleno izražena v slovitem prvem stavku Statuta Mednarodnega delavskega združenja: »Osvoboditev delavskega razreda mora biti dejanje delavcev samih.« Ta Marxova teza o samoosvoboditvi proletariata ni gola zahteva ali parola. Ta teza, ki izraža zgodovinsko vlogo delavskega razreda in samo naravo njenega osvobodilnega boja, izhaja iz celote Marxovega nauka kot eden njegovih temeljnih teoretičnih zaključkov. Iz teze o samoosvoboditvi delavskega razreda izhaja, da lahko socialistična revolucija potem, ko ukine vse razredne odnose, uresniči svoj končni, zgodovinski smoter ter pripelje človeško družbo na prag komunistične prihodnosti samo v primeru, če to revolucijo kot dejanski subjekt zgodovine izvaja sam delavski razred oziroma združeni proizvajalci (ne pa država in partija oziroma politične in intelektualne elite). Marxovi tezi o samoosvoboditvi proletariata je s svojimi dosežki, pa tudi s svojimi spodrsljaji večkratno pritrdila zgodovinska praksa socialističnih revolucij, na svoj poseben način pa tudi praksa antiimperialističnih revolucij narodov. Ko ga teoretično utemeljujemo v Marxovi tezi o samoosvoboditvi proletariata, lahko ugotovimo, da je samoupravljanje vsvojem bistvu predvsem dejavnost, praksa delavskega razreda kot zgodovinskega subjekta revolucije - torej je samoupravljanje dejavnost samoosvobajanja delavskega razreda, dejavnost, s katero, osvobajajoč samega sebe, osvobaja vso družbo. Toda iz Marxove teze izhaja še en sklep. Če je samoosvoboditev delavskega razreda bistveni predpogoj za uresničenje zgodovinskih smotrov socialistične revolucije, potem teh smotrov ni mogoče uresničiti brez te ali one oblike samoupravljanja - takšno je Marxovo sporočilo. 2. Ko govorimo o odnosu med idejo samoupravljanja in marksizmom, moramo nemudoma poudariti, da se ne strinjamo s tistimi, ki zanikajo prisotnost te ideje v razvoju marksizma od Marxovih časov sem. To zanikanje si je mogoče razložiti in ga dojeti edinole, če vse bogastvo razvoja marksizma v zadnjih sto letih reduciramo samo na nekaj posameznih marksističnih usmeritev. Znano je, da se je v okviru Druge internacionale zlasti v nemški socialni demokraciji prevladala pozitivistična interpretacija Marxa, ki je zavračala Marxovo tezo o »zgodovinski samoaktivnosti« delavskega razreda, v prvi plan teorije in strategije razrednega boja in revolucije pa postavila državo. Vplivi te etatistične koncepcije socializma so odločilno zaznamovali razvoj marksizma vse do današnjih dni, še zlasti, ker je postala ta koncepcija v velikem delu komunističnega in socialnodemo-kratskega gibanja pod vplivom stalinizma z ene in socialnodemokratske prakse z druge strani nedotakljiva. Vendar razvoja marksizma v 20. stoletju ni označevala samo ta usmeritev. Pod vplivom oktobrske revolucije in zlasti še množičnega gibanja delavskih svetov, tovarniških svetov in revolucionarnih sovjetov v zahodnoevropskem delavskem gibanju neposredno po prvi svetovni vojni, je idejo samoupravljanja razvijala cela plejada vidnih marksistov in revolucionarjev, kar je pustilo v razvoju marksistične misli globoke sledove (A. Gramsci, G. Lukacs, K. Korsch, Max Adler, A. Panekoek, O. Bauer, E. Daiiming, E. Lewine, R. Miiller in dr.). Iz teh inspiracij izhajajo tudi pristaši gibanja z imenom Ratekommunismus (to so bili poleg Korscha in Panekoeka še H. Gorter, O. Riihle, H. Wagner, P. Mattick in dr.), katerega teoretska aktivnost nedvomno sodi v zgodovino marksizma. Po drugi svetovni vojni so v zahodni Evropi posamezni marksistično usmerjeni teoretiki (včasih zbrani tudi v skupinah, kot denimo tisti okrog francoske revije »Socialisme ou barbarie« 1950-1964) nadaljevali to antietatistično, samoupravno orientacijo v razvoju marksizma. Po pričevanju nekaterih francoskih avtorjev (I. Bourdet, P. Raosanvallon in dr.) se je v francoski marksistični in socialistični literaturi v petdesetih letih prvič pogosteje pojavljal izraz samoupravljanje kot oznaka za temeljne razsežnosti socialistične prakse v Jugoslaviji. Leto 1968 pomeni nov, pomemben prelom, in sicer v prvi vrsti zato, ker je ideja samoupravljanja, kot je dejal Lycien Goldmann, iz knjig stopila na ulice. Med številnimi teksti v novonastalih revijah (npr. »Autogestion et socialisme« 1966, »II consiglio« in dr.) ter knjigah je bilo vse več takšnih, ki so izhajali iz marksističnih pozicij. Samoupravljanje je postalo predmet raziskav in teoretičnih razprav konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let tudi v nekaterih socialističnih državah (Poljska, Čehoslovaška, Sovjetska zveza, Madžarska). V Jugoslaviji se, inspirirana pri Marxu in kot proizvod avtentične socialistične revolucije ter njene samoupravne prakse, že tri desetletja razvija marksistična teorija samoupravnega socializma. Vse to in še marsikaj drugega je dokaz o prisotnosti ideje samoupravljanja v razvoju marksizma. Ko gre za odnos med marksizmom in idejo samoupravljanja, je za mnoge teoretike samoupravljanja poseben problem razmerje med to idejo in velikim Leninovim revolucionarnim delom. Niso tako maloštevilni teoretiki samoupravljanja, ki temu delu v celoti odrekajo antietatistično, samoupravno inspiracijo in usmeritev. Po naši presoji je za Leninovo revolucionarno delo in misel značilna neka osnovna protislovnost. Po eni strani sta se Leninovo delo in misel razvijala pod določenim vplivom pozitivistične interpretacije Marxa, značilne za marksizem Druge internacionale, in kar je še pomembneje, je to, da ju delno determinira zgodovinska zaostalost carske Rusije, k čemur pa je treba dodati zlasti velikanske težave, v kakršnih se je znašla mlada sovjetska republika z ozirom na zunanjo intervencijo, državljansko vojno ter dejstvo, da v razvitih državah zahodne Evrope ni prišlo do revolucije. Ti teoretski vplivi in konkretne zgodovinske determinacije so se na posameznih etapah Leninove dejavnosti odrazili v teoretičnih sodbah in političnih opredelitvah, ki so v določeni meri zavračale revolucionarno, zgodovinsko sa-moaktivnost proletariata v prid dejavnosti partije in države. Po drugi strani pa je bila Leninova misel, vsa osredotočena k pripravam proletarske revolucije in k njeni izpeljavi, nasprotujoča slehernemu oportunizmu in reformizmu ter izrazajoča zlasti revolucionarno prakso ruskega proletariata oziroma njegovega stremljenja, na ustreznih zgodovinskih etapah zelo močno prežeta z zaupanjem v revolucionarno samodejavnost proleta-riata ter oprta nanjo, pri čemer se je tudi razvijala kot teorija in strategija te samodejavnosti. In to v tolikšni meri, da je jeseni 1917 poudaril: »Ko bi ljudska ustvarjalnost revolucionarnih razredov ne bila ustvarila sovjetov, bi proletarska revolucija v Rusiji ne imela nikakšnega upanja.« Ti dve teoretski in politični usmeritvi se znotraj Leninovega dela razvijata, se zamenjujeta in spopadata v odvisnosti od zgodovinskega toka, od plime in oseke, od uspehov in težav revolucije. Usmerjenost k revolucionarni samodejavnosti proletariata, se pravi k delavskemu samoupravljanju prihaja zlasti do veljave v Leninovi dejavnosti v letih 1905-1906 ter 1917 in 1918. Zato lahko sleherni marksistični premislek o samoupravljanju v ustreznih Leninovih besedilih, zlasti v Državi in revoluciji, nahaja pobude in se bogati z novimi spoznanji. II Jugoslovanska socialistična revolucija je v štirih desetletjih svojega razvoja potrdila in še razvila eksplicirane marksistične teoretske osnove samoupravljanja. Eno najpomembnejših obeležij revolucionarne strategije Komunistične partije Jugoslavije v oboroženem delu revolucije je bilo razvijanje ustvarjalne, revolucionarne pobude širokih ljudskih množic od prvih dni narodnoosvobodilnega boja 1941 vse do leta 1945. Ta bogata ustvarjalna iniciativa in aktivnost delovnega človeka, borca narodnoosvobodilne vojne pomeni izvore samoupravljanja. Najboljši dokaz za to najdemo v ustanavljanju in delovanju narodnoosvobodilnih odborov, v tem, da so s tovarnami in številnimi delavnicami na osvobojenem ozemlju upravljali delavci, v iniciativi borcev v oboroženih formacijah ter v demokratičnih odnosih znotraj teh formacij. Graditev in krepitev nove oblasti po končanem oboroženem obdobju revolucije, vzpostavljanje osnovnih političnih, ekonomskih, gmotnih in idejnih predpogojev za socialistično izgradnjo ter izpeljava hitre obnove porušene dežele so v danih notranje in zunanjepolitičnih razmerah terjali močno državno oblast, zlasti neposredno vodilno politično in idejno vlogo partije na vseh področjih družbenega življenja. Glede na to so za obdobje razvoja jugoslovanske socialistične revolucije med letoma 1945 in 1950 značilna obeležja revolucionarnega etatizma. 26. junija 1950 je Tito prav na začetku svojega referata v Ljudski skupščini, kjer je bilo na dnevnem redu sprejetje prvega zakona o delavskih svetih, poudaril: »Geslo ,Tovarne delavcem, zemljo kmetom' ni nikakršno abstraktno propagandistično geslo, pač pa... vsebuje celoten program socialističnih proizvodnih odnosov.« Prav zdaj se končuje tretje desetletje, odkar jugoslovanska socialistična revolucija realizira program razvoja socialističnih odnosov, zajetega v starem geslu delavskega gibanja »tovarne delavcem«. V teh treh desetletjih se je samoupravljanje v Jugoslaviji razvijalo v sklopu procesa socialistične revolucije, spodbujenega pri Marxu in izkušnjah delavskih gibanj, toda nenehno napajajočega se tudi pri naših lastnih pozitivnih in negativnih izkušnjah. 1. Od leta 1950 je prešel razvoj socialističnega samoupravljanja (in hkrati s tem tudi razvoj jugoslovanske socialistične revolucije) skozi dvoje etap, pred osmimi leti pa se je začela tretja etapa na tej razvojni poti. Prvo etapo razvoja socialističnega samoupravljanja (1950-1964) označujejo nastajanje in formiranje samoupravljanja kot političnega organa delavskega razreda ter njegova usmeritev k temu, da bi prevzelo skrb za enostavno reprodukcijo v okviru podjetij. Prvih deset let po sprejetju prvega zakona o samoupravljanju so se namreč delavski sveti razvijali pretežno kot »demokratični politični instrument, prek katerega je bilo moč spreminjati materialne odnose« (Kardelj). V tistih letih se je samoupravljanje vzpostavljalo in razvijalo kot »končno najdena politična oblika, ki omogoča izpeljavo ekonomske osvoboditve dela« (Marx). Toda tudi takšno je že začenjalo uveljavljati velik vpliv na vse osnovne druž-beno-ekonomske in politične odnose v socialistični družbi ter je sprožilo tri dalekosežne procese: deetatizacijo, decentralizacijo in družbeno demokratizacijo. Odločilni proces je bil in ostal deetatizacija oziroma proces odmiranja države, kajti (prvič) zavrnitev ene največjih nevarnosti za družbo prehodnega obdobja, nevarnosti birokratizacije, omogoča delavskemu razredu, da postane stvarni subjekt socialističnega razvoja - in (drugič) omogoča in spodbuja razvoj socialistične demokracije. Odločilni predpogoj za te tri procese celotnega razvoja samoupravljanja je bila sprememba načina uresničevanja zgodovinske vloge komunistične organizacije in v tem sklopu razmerja med partijo in delavskim razredom kot tudi med partijo in državo. Ta sprememba, izražena tudi v preimenovanju Komunistične partije Jugoslavije v Zvezo komunistov Jugoslavije (na VI. kongresu KPJ leta 1952), je v Programu ZKJ (sprejetem leta 1958) definirana tako: »Hkrati z zmanjševanjem družbenih antagonizmov ter s krepitvijo in razvojem socialističnih družbenih odnosov v naši stvarnosti postaja Zveza komunistov Jugoslavije vse manj dejavnik oblasti in vse bolj dejavnik oblikovanja in razvijanja socialistične zavesti delovnih množic, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju oblasti, delujoč v skladu s svojim gmotnim, duhovnim in družbenim interesom... Temeljno načelo, po katerem se ravna Zveza komunistov Jugoslavije v svojem razmerju do organov oblasti in organov družbenega samoupravljanja, ni poveljevanje, temveč sproščanje aktivnosti in iniciativnosti občanov ter dajanje osebnega zgleda članov zveze komunistov pri izpolnjevanju nalog socialistične graditve...« Konec petdesetih let je začenjalo delavsko samoupravljanje ne le dajati prve sadove na vseh področjih družbenega življenja, pač pa je s svojim dotedanjim razvojem in z doseženimi rezultati izvajalo tudi pritisk na subjektivne sile, naj storijo korake, ki bodo pripeljali k bolj popolnim in razvitim oblikam ter k intenziviranju procesa ekonomskega osvoboje-nja dela. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let se je samoupravljanje, ki se je dotlej razvijalo predvsem kot politični organ delavskega razreda v tovarnah, zaobrnilo k proizvodnim odnosom ter se skušalo spoprijeti s ključnim vprašanjem, se pravi z vprašanjem delitve, in sicer najprej delitve osebnih dohodkov. To je peljalo k razvijanju oblik samoupravljanja v obratih (ekonomske enote in pod.) ter k širokemu gibanju delavstva za neposredno samoupravljanje in socialistično delitev po delu (1959-1961). Toda v trenutku, ko se je samoupravljanje na ravni temeljnih delovnih kolektivov z vso resnostjo posvetilo področju ekonomije ter skušalo prevzeti v svoje roke delitvena razmerja, je prišlo neizogibno v spopad z globalno organiziranostjo družbe, ki so jo takrat odločilno označevale funkcije in institucije države, predvsem zavoljo tega, ker je država razpolagala z večino presežka dela, se pravi s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Zato se je moral boj za samoupravno delitev osebnih dohodkov razširiti v boj za gospodarjenje s celotnim dohodkom. Predpogoj za to pa je bil, da samoupravljanje pride izza tovarniških zidov ter zajame vso družbeno reprodukcijo, s čimer bo prišlo do spremembe globalne družbene organizacije. To je bil začetek druge etape na razvojni poti socialističnega samoupravljanja (1964-1971). Prvo pobudo je dal spet Tito, in sicer najprej na V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije (leta 1964), nato pa (v decembru 1964) na VIII. kongresu ZKJ. Bistvena značilnost tega kongresa je Titova zahteva, naj s sredstvi za razširjeno reprodukcijo namesto države zagospodari delavski razred. Vendar pa je bil - predvsem zavoljo tedanjega razmerja političnih sil -v Ustavi iz leta 1963 ohranjen svojevrstni dualizem, kar zadeva globalno družbeno organizacijo, kajti družba je po tedanji Ustavi postavljena hkrati na dvoje temeljev: na delovne organizacije (ekonomska sfera) in na družbenopolitične skupnosti (politična sfera). V okviru te dualistične organizacije, ki označuje drugo etapo razvoja socialističnega samoupravljanja, ni bila uresničena naloga, da morajo delavci zagospodariti z razširjeno reprodukcijo. Poleg tega se je izkazala kot ugoden okvir za uveljavljanje teženj meščanskega liberalizma, tehno-kratizma in nacionalizma na koncu šestdesetih let. Glede na to na tej etapi tudi ni povsem uspela gospodarska reforma (1965), kajti izkazalo se je, da gospodarska reforma ne more biti celovita, če je ne spremljajo tudi izdatne spremembe družbenih odnosov. Prav zato je Tito v tistem času nenehno terjal poleg gospodarske tudi družbeno reformo. Te negativne težnje je zavrnil novi teoretični in strateški koncept združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja (ustavni amandmaji 1971, nova Ustava 1973, X. kongres ZKJ 1974), seveda v praksi, ki je izhajala iz njega. Vnovič se je izkazalo, da je uspešen boj zoper negativne težnje v procesu socialistične revolucije možen samo na podlagi radikalizacije revolucionarnega procesa. Tako je jugoslovanska družba stopila v tretjo etapo razvoja socialističnega samoupravljanja, v etapo združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. 2. Iz tridesetletnega razvoja socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji izhajajo naslednja pomembnejša spoznanja: Prvo spoznanje pove, da so tri desetletja razvoja socialističnega samoupravljanja dokazala popolno medsebojno soodvisnost med razvojem samoupravljanja in socialistično revolucijo. Samoupravljanje se je v prvi vrsti dokazovalo kot osnovna oblika revolucionarnega delovanja delavskega razreda ter vseh drugih subjektivnih socialističnih sil. Socialistično samoupravljanje, katerega uresničevanje je potekalo kot enotnost revolucionarnega delovanja delavstva ter sistema novih socialističnih odnosov, se je razvijalo in učinkovalo kot osnovni generator revolucionarnih procesov oziroma kot odločilni dejavnik vseh uspehov socialistične graditve v Jugoslaviji. Po drugi strani pa so vsi zastoji in omahovanja pri razvoju samoupravljanja vodili in vodijo h krepitvi neso-cialističnih sil in odnosov. Izkazalo se je in se še izkazuje, da se samoupravljanje v temeljnih družbenih celicah ne more razvijati dalje, če ne postane samoupravna vsa družbena organizacija, a tudi narobe: samoupravne organiziranosti socialistične družbe ni mogoče konstituirati in razvijati brez nadaljnjega razvijanja neposrednega samoupravljanja v bazi. Prav zavoljo tega, ker vsebuje samoupravljanje že eksplicirano dialek-tiko gibanja in cilja, je terjal vsak storjeni korak - zavoljo svoje popolne izpeljave - tudi podvzemanje naslednjega koraka. Tako je razvoj samoupravljanja potiskal dalje tudi proces socialistične revolucije. To je bila praktična potrditev Marxove teze, da delavski razred »neposredno v svojem lastnem položaju nahaja vsebino in material za svoje revolucionarno delovanje... posledice njegovih lastnih dejanj pa ga priganjajo dalje.« To nenehno premikanje naprej je najbolj odločilnega pomena, kajti »za socializem ni večje nevarnosti, kot sta stagnacija in izgubljanje perspektive« (Kardelj na XI. kongresu ZKJ). Drugič: minula desetletja so dokazala, da razvoj socialističnega samoupravljanja v sklopu procesa socialistične revolucije ni homogeno neprotislovno gibanje, temveč revolucionarno gibanje, ki ga označujeta dialektična enotnost elementov stare, razredne in nove, brezrazredne družbe ter dialektična enotnost neposrednih (etapnih) in končnih, zgodovinskih ciljev revolucije. Ta dialektika socialistične revolucije prihaja do izraza v pluralizmu samoupravnih, pa tudi v pojavu antisamoupravnih, antisocialističnih interesov, kot je to v svoji študiji Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ekspliciral Edvard Kardelj. Spopad med samoupravnimi in protisamoupravnimi interesi je izraz razrednega boja. Tudi jugoslovanska izkušnja je dokazala, da se razredni boj nadaljuje v prehodnem obdobju (resda v novih zgodovinskih oblikah), vendar ustvarja samoupravljanje, kot je pisal Mara za Pariško komuno, »racionalne okoliščine, v kakršnih je razrednemu boju omogočeno, da prehaja skozi svoje različne faze na kar najbolj racionalen in kar najbolj human način«. Vse to dokazuje, da so tudi v samoupravnem socializmu prisotne in aktualne nevarnosti njegovega izrojevanja. Tretjič: minula desetletja so pokazala, da ni resničnega razvoja socialističnega samoupravljanja brez vodilne vloge Zveze komunistov Jugoslavije, toda vodilne vloge, ki »lahko pride do izraza samo, če se uveljavi kot takorekoč organski sestavni del vsakodnevnih in dolgoročnih interesov ter neposredne oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbi, se pravi, če je njena notranja gibalna sila« (Kardelj na XI. kongresu ZKJ). Četrtič: jugoslovanska socialistična revolucija je prav prek razvoja samoupravljanja potrdila Maraovo tezo, da pomeni prevzem politične oblasti le prvi korak, le predpogoj za izpolnitev odločilne naloge revolucije, ki jo Mara definira kot »ekonomsko osvoboditev dela«. Medtem ko lahko prvi korak, osvojitev politične oblasti (kolikor to terjajo zgodovinske okoliščine) izpelje tudi avantgarda delavskega razreda (oziroma ustrezne politične institucije), pa je drugi korak - ekonomska osvoboditev dela — možen edino na način samodejavnosti delavcev. »Kjer gre za popolno preoblikovanje družbene organizacije, morajo biti udeležene množice same« - je poudarjal Engels. Petič: v tem sklopu je razvoj socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji pritrdil tudi tezi o neizogibnosti preraščanja državne lastnine v družbeno, torej v lastnino združenih proizvajalcev kot višjo obliko socialistične lastnine, ki že zgublja nekatera bistvena obeležja lastninskih odnosov. Šestič: jugoslovanska izkušnja je pokazala tudi, da socializem v tolikšni meri, kolikor sproža in razvija proces socialističnega samoupravljanja, tudi omejuje nevarnost birokratskih deformacij, širi in poglablja socialistično demokracijo ter prispeva k aktualizaciji in afirmaciji humanistične vsebine in smisla socializma. V tem smislu je samoupravljanje vplivalo zlasti na razmah svobodne kulturne in duhovne ustvarjalnosti. Sedmič: samoupravljanje se je v minulih treh desetletjih izkazalo kot najpomembnejši dejavnik pospešenega razvoja proizvajalnih sil ter rasti osebne in družbene življenjske ravni prebivalstva. K temu je na sedanji stopnji razvitosti proizvodnih sil vsekakor prispevalo tudi dejstvo, da je ena bistvenih razsežnosti socialistične samoupravne ekonomije zgodovinsko specifična oblika blagovne proizvodnje. Ker pa socialistično ekonomijo še zmerom določa tudi blagovna proizvodnja, in sicer v pogojih, ko je združevanje dela še na svojem začetku, samoupravno socialistično (ne državno) planiranje pa je še nerazvito, socialistično samoupravljanje na svoji sedanji zgodovinski etapi še ne zmore odpraviti nekaterih negativnih ekonomskih teženj, kot so družbeno nesmotrna konkurenca v proizvodnji in menjavi, inflacija, nezaposlenosti in pod. (še zlasti z ozirom na vplive, ki izhajajo iz mednarodnih ekonomskih odnosov). Osmič: sistem socialističnega samoupravljanja se je dokazal kot najbolj smotrn politični in ekonomski okvir za razvoj popolne enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti znotraj Jugoslavije kot federativne socialistične skupnosti. Devetič: socialistično samoupravljanje kot temeljno obeležje jugoslovanske socialistične družbe se je naravno odrazilo tudi v politiki neuvrščenosti. In še deseto, zadnje spoznanje: tridesetletni razvoj socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji je aktualiziral mnoge stare, načel pa tudi številne nove probleme revolucionarnega ukinjanja razredne družbe ter graditve brezrazredne družbe. Za nekatere izmed teh problamov smo našli rešitve že na tej etapi socialistične revolucije. Ostalo pa je še precej problemov, za katere trajnih rešitev še nismo našli, ali pa jih sploh še nismo niti teoretično definirali. Prav to dejstvo pa dokazuje, da se jugoslovanska socialistična družba kljub vsem napakam in spodrsljajem (ki se jim, kot kaže, v procesu nastajanja novega ni mogoče izogniti) revolucionarno razvija. STANISLAV GROZDANIČ, VESNA SMOLE-GROBOVŠEK Delavsko samoupravljanje in participacija v deželah v razvoju (Kratek primerjalni pregled rezultatov prve faze mednarodnega raziskovalnega projekta »Delavsko samoupravljanje in udeležba v procesu odločanja kot dejavnik družbenih sprememb in ekonomskega napredka v deželah v razvoju«) Delavsko samoupravljanje in udeležba delavcev v procesu odločanja in upravljanja sta v sodobnem svetu že močno uveljavljena družbena pojava. Glede na različnost idej ter konkretnih političnih in ekonomskih motivov, ki navdihujejo tako ali drugačno obliko udeležbe delavcev v odločanju, prihaja seveda tudi do raznolikosti v sistemih delavske participacije in samoupravljanja, prihaja do sistemov, ki širijo okvire klasičnih industrijskih odnosov.* Uvajanje delavske participacije in sistema samoupravljanja sta družbena procesa, ki nista značilna le za razviti del sveta, marveč postajata * Dr. Stanislav Grozdanič jc profesor na Fakulteti za politične vede univerze v Beogradu in član Mednarodnega koordinacijskega komiteja projekta; Vesna Smole-Grobovšek je sekretar Mednarodnega raziskovalnega projekta pri Mednarodnem centru za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju (Ljubljana). pomemben dejavnik družbenega spreminjanja in ekonomskega razvoja tudi v deželah v razvoju. To so motivi, ki terjajo proučevanje različnosti konceptov, oblik in prakse delavske participacije oz. samoupravljanja, njihovo znanstveno razčlenitev ter kritično oceno - in to posebej z vidika reševanja perečih problemov, ki jih prinaša industrijska civilizacija. Iz tega spoznanja se je porodila zamisel, da se lotimo mednarodne primerjalne študije, ki bi analizirala obstoječe sisteme in oblike delavskega samoupravljanja oziroma udeležbe delavcev v procesu upravljanja in odločanja v deželah v razvoju - in to v kontekstu njihovih prizadevanj za hitrejši ekonomski razvoj in uveljavljanje naprednejših družbenih odnosov. Tako je bil na pobudo nekaterih znanstvenih delavcev iz Alžirije, Indije in Jugoslavije ustanovljen mednarodni raziskovalni projekt »Delavsko samoupravljanje in udeležba pri odločanju kot dejavnik družbenih sprememb in ekonomskega napredka v deželah v razvoju«. Pri projektu, ki je tudi sestavni del programa Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju, sodelujejo raziskovalne skupine iz Alžirije, Bangladeša, Gvajane, Indije, Malte, Kostarike, Peruja, Tanzanije, Jugoslavije in Zambije. Delo na mednarodni primerjalni študiji je steklo že leta 1975, razdeljena pa je na tri faze. V prvo fazo sodi deskriptivna in zgodovinska analiza obstoječih oblik, konceptov in sistemov delavske participacije in samoupravljanja v deželah v razvoju, ki smo jih zgoraj našteli. Rezultat teh študij so nacionalna poročila, ki so jih napisale raziskovalne skupine na podlagi skupno sprejetih metodoloških smernic. Nacionalna poročila, ki so natisnjena v dveh publikacijah Mednarodnega centra z naslovom »Delavsko samoupravljanje in participacija v deželah v razvoju«, obsegajo analizo zgodovinskih obdobij, v katerih so se porajale zamisli oz. politične odločitve, da se uvede ta ali ona oblika delavske participacije oziroma da se začne z graditvijo sistema delavskega samoupravljanja. Razen tega obsegajo poročila tudi analizo političnih, ekonomskih in drugih vzrokov za uvedbo sistemov, v katerih bo imel delavec več besede v procesu odločanja in upravljanja - pa različnih oblik, skozi katere se delavska participacija in samoupravljanje uresničujeta. V drugo fazo sodi serija empiričnih raziskav o delovanju delavskega samoupravljanja in participacije v praksi, in sicer na ravni podjetij, lokalnih skupnosti, zadružništva itn. Izsledki empiričnih raziskav, ki bodo potekale na podlagi enotno sprejetega teoretičnega in metodološkega okvirja, bodo publicirani v obliki posamičnih študij primerov in tematsko opredeljenih monografij. Tretja faza bo posvečena izdelavi serije primerjalnih študij o določenih vidikih delavske participacije in samoupravljanja. V nadaljevanju poročila bomo podali kratek primerjalen prikaz rezultatov prve faze mednarodnega projekta - in sicer na podlagi nacionalnih poročil iz Alžirije, Bangladeša, Gvajane, Indije, Malte, Peruja, Tanzanije in Zambije, ki osvetljujejo vzroke za uvajanje različnih sistemov delavske participacije in samoupravljanja v teh deželah, in seveda tudi konkretne institucionalne oblike, ki delavcem omogočajo, da sodelujejo pri odločanju in upravljanju podjetij v javni lasti.1 Politični cilji in motivi za uvajanje delavskega samoupravljanja in udeležbe delavcev v procesu odločanja v deželah v razvoju V deželah v razvoju je danes mnogo različnih konceptov in sistemov delavskega samoupravljanja oziroma udeležbe delavcev v procesu odločanja. Na porajanje različnih oblik in vsebin tega družbenega pojava so vplivale konkretne zgodovinske, družbenopolitične in ekonomske razmere, v katerih se je razvijala zamisel o delavskem samoupravljanju oziroma udeležbi delavcev v procesu odločanja.2 Prav tako pa se od dežele do dežele razlikujejo tudi družbenopolitični in ekonomski cilji, ki so spodbujali uvajanje in razvijanje različnih sistemov delavske participacije in samoupravljanja kot vzvoda za uresničevanje zastavljenih ciljev. Analiza rezultatov nacionalnih študij v deželah v razvoju nazorno pokaže, da so nastajale različne koncepcije in vizije delavskega samoupravljanja in participacije v različnih zgodovinskih in političnih obdobjih oziroma so se razvijale v specifičnih družbenopolitičnih, kulturnih in ekonomskih razmerah - in seveda tudi kot sredstvo za uresničevanje različnih političnih in ekonomskih interesov. Zamisel, da se uvede sistem delavskega upravljanja v Alžiriji, se je porodila že v času Nacionalne osvobodilne vojne (1954-1963) in je bila sestavni del boja za graditev alžirske socialistične družbe. Koncept delavskega samoupravljanja v Alžiriji je povezan z uresničevanjem političnega progama o prerazdelitvi politične in ekonomske moči ter demokratizacija procesa odločanja. Ta program,, ki je med drugim vključeval a) odpravo škode, ki jo je povzročila vojna, b) utrjevanje politične moči države, c) razvijanje neodvisnega gospodarstva, d) opredelitev strategije razvoja socialističnega sistema - je terjal pritegovanje širokih množic ter vključevanja delavcev v proces upravljanja in odločanja v podjetjih v javni lasti. Tako je na področju kmetijstva prinesel program agrarne reforme obnovo samoupravnih oblik in vaških zadrug, kar je bilo z dekretom iz marca 1963 tudi uzakonjeno. Samo nekaj let pozneje, leta 1971, so s 1 Objavljeni tekst je nekoliko prirejen prispevek, ki sta ga pripravila dr. Stanislav Grozdanič in Vesna Smole-Grobovšek za lanskoletno okroglo mizo v Cavtatu. Original je bil napisan v angleščini in je vseboval tudi rezultate jugoslovanske študije o genezi in razvoju samoupravljanja v Jugoslaviji ter samoupravne oblike na ravni podjetja in lokalne skupnosti. Glede na to, da so naši bralci s to problematiko dokaj dobro seznanjeni, smo v prevodu za Teorijo in prakso ta del prispevka opustili (op. prev.). 2 Udeležbo delavcev v procesu odločanja bomo v nadaljnjem besedilu imenovali tudi delavska participacija. S tem terminom označujemo obliko udeležbe delavcev bodisi v procesu odločanja ali v upravljanju podjetij - ki pa se razlikuje od sistema samoupravljanja, ker predstavlja le delno vključitev delavcev. posebnim dekretom uzakonili tudi sistem socialističnega samoupravljanja v državnih podjetjih. S temi zakonskimi predpisi se je poglobila ljudska kontrola nad sredstvi za proizvodnjo ter udeležba delavcev v procesu odločanja v podjetjih, ki je sorazmerna udeležbi predstavnikov državnih organov. Nacionalna listina, alžirska ustava iz leta 1976 - pa tudi drugi temeljni politični dokumenti - dajejo zakonske okvire za razvoj sistema delavske participacije, ki naj bo glavno vodilo za razvoj socialistične demokracije in ki naj se uveljavlja tako na področju gospodarstva kot tudi na političnem, socialnem in kulturnem področju. V Bangladešu so začeli zamisel o uvedbi delavske participacije v državnih podjetjih razvijati takoj po koncu osvobodilnega boja leta 1972. O tej zamisli je formalno razpravljala tudi bangladeška vlada, kar je razvidno iz izjave takratnega ministrskega predsednika: »Našim delavcem zagotavljamo, da so temeljni cilji socialističnega gospodarstva, h kakršnemu težimo, varovanje upravičenih delavskih pravic in zagotavljanje blagostanja delavcev. Pripravljamo načrt za nacionalizacijo podjetij, v katerega je vključen tudi program za uvajanje delavske participacije v upravljanju industrijskih podjetij«3. Uradno razglašeni politični cilj uvajanja delavske participacije v ban-gladeških državnih podjetjih je bila preobrazba gospodarstva, ki naj bi a) preprečila nadaljnje porajanje velike buržoazije, b) odpravila kapitalistično izkoriščanje delavcev, c) odpravila kapitalistična protislovja med delavstvom in kapitalom, d) utrdila večjo produktivnost dela v državnem sektorju gospodarstva. Dejanski politični razlog za uvedbo delavske participacije v industrijskih podjetjih pa je bila namera, da se zagotovi in utrdi politična enotnost dežele, ki je bila dosežena v času osvobodilnega boja. Na gospodarskem področju pa naj bi uvedba delavske participacije v procesu odločanja prinesla industrijski mir ter spodbujala delavce k večji produktivnosti. V Gvajani je zamisel o delavski participaciji eden temeljnih elementov, na katerih je zasnovana njihova socialistična ideologija. Bistvo zamisli je v tem, da se mora delavcu omogočiti, da razpolaga s sredstvi, za katera je zainteresiran, to pa pomeni, da ga je treba vključiti v proces odločanja in to na vseh ravneh - znotraj podjetja, v gospodarstvu in družbeni sferi v celoti. Najširši smisel uvedbe delavske participacije je osvoboditi delavca iz odtujenosti na delovnem mestu in v družbi nasploh ter mu omogočiti, da skoz soodločanje in kontrolo nad proizvajalnimi sredstvi razvije in uporablja svoje ustvarjalne in produkcijske sposobnosti. V tem smislu lahko tudi razumemo izjavo ministrskega predsednika Gvajane, ko je na drugem kongresu Ljudske nacionalne stranke (People's National Congress) leta 1977 dejal: 3 Citirano iz nacionalnega poročila Bangladeša, glej: »VVorkers' Self-Management and Participation«, IPCE 1980, str. 137. »... Želimo, da ima delavec večjo svobodo in da dejansko soodloča o stvareh, ki so življenjskega pomena zanj in za njegova sotovariše, da s tem samouresničuje sebe in uveljavi svoje potencialne sposobnosti«.4 Na teh izhodiščih pripravljajo v Gvajani posebne zakone, ki bodo tudi formalno vpeljali sistem delavske participacije v podjetjih v javni lasti. V Indiji se razvija koncept udeležbe delavcev v procesu odločanja v okviru klasičnega »tripartitnega sistema«, v katerem so v procesu pogajanj glavni nosilci država, delodajalci in sindikati. Že leta 1947 je indijska vlada s posebnim predpisom o urejanju industrijskih sporov postavila zakonsko osnovo za ustanavljanje tako imenovanih delovnih komitejev, ki jih sestavlja enako število predstavnikov delavcev in upravnih organov. Namen uvajanja teh komitejev v industrijskih podjetjih je bil predvsem v tem, da uravnavajo industrijske spore ter proučujejo vzroke zanje na ravni podjetja. Z ustanavljanjem delovnih komitejev naj bi bili vzpostavljeni hkrati tudi varnostni vzvodi za vzdrževanje »prijateljskih« in »dobrih« odnosov med delodajalci in delavci. Koncept o vključevanju delavcev v proces upravljanja v industrijskih podjetjih v Indiji je bil torej sprva vpeljan kot del politike za uravnavanje odnosov med delodajalci in delavci. Šele z resolucijo o industrijskih odnosih iz leta 1965 je bil izražen interes indijske vlade, da se koncept o delavski participaciji izvede tudi v praksi: »... V socialistični demokraciji je delavstvo soudeleženo v splošnem procesu razvoja, zato naj v njem sodeluje z navdušenjem (entuziazmom). Tako vodstveni (upravni) organi kot delavstvo imajo pri tem svoje dolžnosti. To je zapisano v sprejetih zakonih, ki urejajo industrijske odnose in opredeljujejo načine pospeševanje razvoja. Potrebna so skupna posvetovanja... med delavci in strokovnjaki, ki bi morali sodelovati v procesu upravljanja, kjerkoli je le to možno.«5 Iz tega lahko ugotovimo, da je bil temeljni ekonomski cilj in politični nagib za uvajanje in razvijanje oblik delavske participacije v procesu upravljanja vzdrževanje industrijskega miru kot prvega pogoja za industrijski napredek. Še bolj je to razvidno iz utemeljitev drugega petletnega načrta Indije, v kateri je zapisano, da lahko uresničevanje zamisli o delavski participaciji v upravljanju industrijskih podjetij prispeva k a) večji stopnji produktivnosti, b) večjemu razumevanju vloge, ki jo imajo zaposleni v proizvodnem procesu, c) zadovoljitvi teženj delavcev po samouresničevanju, ker pelje k zboljševanju odnosov in k večjemu sodelovanju. Politika sedanje indijske vlade podpira uresničevanje koncepta delavske participacije in jo sprejema kot eno temeljnih postavk svojega političnega in gospodarskega programa razvoja. 4 Citat je vzet iz nacionalnega poročila Gvajane, natisnjen v publikaciji »Workers* Self-Management and Participa-tion«, str. 11. 3 Glej nacionalno poročilo Indije, publicirano v »Workers' Self-Management and Participation«, II. str. 55 in 61. Ideja o udeležbi delavcev v procesu odločanja na Malti je bila živa že leta 1962, torej v času, ko je bil otok še pod britansko kolonialno upravo. Vendar se je tedaj koncept delavske participacije omejeval le na konsulta-tivno in svetovalno funkcijo delavcev. Šele volilni manifest, politični dokument Delavske stranke Malte, je leta 1971 izrazil popolno privrženost uvajanju in širjenju sistema delavske participacije kot sestavnem delu splošne strategije razvoja nacionalnega gospodarstva ter boja za boljše delovne pogoje. S tem političnim dokumentom je bila vpeljana reorganizacija v podjetju »Drydocks«, ki je največje podjetje po številu zaposlenih na Malti. Cilj reorganizacije je bil v tem, da se upravljanje v podjetju v celoti prepusti zaposlenim delavcem, ki naj vodijo podjetje v skladu z lastnimi interesi; tako bodo delavci mnogo bolj motivirani za delo, kar naj bi se pokazalo v boljših delovnih rezultatih. S tem se je začelo na Malti novo obdobje razvoja delovnih odnosov, kar je terjalo korenite spremembe v strukturi sindikatov in njihovem boju za delavske pravice, ki se je dokaj razlikoval od tradicionalnega sistema pogajanj na ravni podjetij. Sistem delavske participacije v procesu upravljanja državnih podjetij, ki je plod skupnih prizadevanj in sodelovanja med Splošnimi delavskimi sindikati in Delavsko stranko, naj bi bil po zamislih tvorcev a) sredstvo za hitrejši gospodarski razvoj - ker ponuja večjo motiviranost delavcev, možnosti za sodelovanje med upravnimi organi in delavci, večjo delovno učinkovitost, višjo produktivnost in zmanjševanje industrijskih sporov in b) sredstvo za uresničevanje socialnih pravic in politične stabilnosti Malte. V Peruju se je zamisel o sistemu delavskega samoupravljanja in participacije porajala v dokaj neugodnih razmerah kapitalističnega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. V začetku sedemdesetih let je začela ta koncept uvajati v prakso revolucionarna vlada oboroženih sil Peruja — in sicer kot enega od temeljnih elementov splošne strategije nacionalnega razvoja, katere cilj naj bi bila bolj pravična družba, bolj učinkovito in neodvisno nacionalno gospodarstvo. Pri tem je treba posebej poudariti, da je koncept delavskega samoupravljanja v Peruju prestopal okvirje in prakso klasične industrijske demokracije. Razen vključevanja delavcev v proces odločanja in upravljanja s podjetji so bile v koncept vnešene tudi spremembe v strukturi lastniških odnosov nad proizvajalnimi sredstvi. V strategijo nacionalnega razvoja Peruja so bile zajete tri glavne reforme: a) agrarna reforma, b) sprememba pogojev za pogajanja s tujim kapitalom, c) intenzivnejše vključevanje države v gospodarske dejavnosti. Z uvedbo reform se je v Peruju razvilo nekaj oblik podjetij - in sicer glede na značaj lastnine proizvajalnih sredstev, in sistem delavskega samoupravljanja oz. participacije - in sicer: a) državna podjetja, b) zasebna podjetja z omejenim številom zaposlenih, c) zasebni reformirani sektor, d) družbeni sektor (ki vključuje družbena podjetja in zadružna podjetja na področju kmetijstva). Glavni namen agrarne reforme in ustanavljanja družbenih podjetij je bil v tem, da vključi delavce v tržne odnose, da prenese na delavce ekonomsko moč - s tem ko so postali lastniki proizvajalnih sredstev in upravljalci podjetij, so soudeleženi tudi v delitvi dobička. S posebnim dekretom št. 20598 iz leta 1973 je bil uzakonjen samoupravni model v družbenem sektorju gospodarstva - in s tem se je začelo novo obdobje družbenoekonomskega razvoja v Peruju. V Tanzaniji so s posebnim predsedniškim odlokom leta 1970 uvedli sistem delavske participacije v državnih podjetjih - in to kot sestavni del političnega programa socialistične graditve družbe. Temeljna načela, na katera se opira zasnova delavske participacije v Tanzaniji so a) delavec je lahko bolj ustvarjalen in produktiven, če se mu omogoči primerno delovno vzdušje; b) delavci niso le dejavniki proizvodnje, pač pa jih je treba obravnavati kot smoter, kateremu je posvečen proces proizvodnje; c) industrijska disciplina dobi svoj polni smisel šele tedaj, ko vsi v proizvodni proces vključeni vedo, kaj, zakaj in kako se proizvaja. Glavni politični in gospodarski vzroki za uvedbo delavske participacije so bili naslednji: a) zvečati sodelovanje med zaposlenimi zato, da bi dvignili produktivnost. To je moč razbrati tudi iz predsedniškega odloka, v katerem je med drugim rečeno: »Prepričan sem, da bodo naši ljudje tedaj, ko bodo natančno vedeli, kakšne so njihove naloge, da bodo te naloge bolje in ne slabše opravili, da bodo ravnali pravilno, kar so že večkrat dokazali v preteklosti. Radi bodo prekoračevali normo v svoji tovarni in dokazali, da so sposobni narediti še več in bolj kvalitetno«;6 b) zvečati odgovornost delavcev; c) zvečati disciplino na podlagi politične zavesti in kolektivne odgovornosti; d) zagotoviti boljše gospodarske rezultate s tem, da dobijo delavci v roke proizvajalna sredstva in kontrolo teh sredstev; e) razviti osebnost socialističnega človeka, ki bo aktiven član socialistične družbe. Podobno kot v Tanzaniji je bil koncept delavske participacije v industriji tudi v Zambiji zakonsko uveljavljen v začetku sedemdesetih let - in to kot pomemben element političnega programa graditve socialistične družbe, zasnovane na načelih humanistične filozofije. Za izvajanje takega koncepta se je zavzel sam predsednik Zambije dr. Kenneth Kaunda. Glavni cilji in motivi za ustanavljanje delavskih svetov v industrijskih podjetjih (v katerih so izvoljeni predstavniki delodajalcev in delavcev) so bili: a) omogočiti delavcem, da skupaj z vodilnimi strukturami iztrgajo ekonomsko moč iz rok zasebnikov; b) usposobiti delavce, da prevzamejo odgovornost za vodenje industrije; c) zagotoviti sodelovanje med delavci, upravnimi organi in sindikati, kar naj bi prispevalo k utrjevanju industrijskega miru, k boljšim delovnim pogojem, k večji produktivnosti in učinkovitosti. 6 Citirano iz nacionalnega poročila Tanzanije, ki je natisnjeno v »Workers' Self-Management and Participation.« Oblike, ravni in obseg udeležbe delavcev v upravljanju in odločanju v deželah v razvoju Tako kot se v obravnavanih deželah razlikujejo politični in ekonomski motivi za uvajanje sistema delavskega samoupravljanja oz. delavske participacije, tako se razlikujejo tudi institucionalne oblike, ki omogočajo delavcem enakopravno vključevanje v proces odločanja in upravljanja na ravni podjetja. V Alžiriji so sistem delavskega samoupravljanja in participacije uvedli na področju kmetijstva v okviru samoupravnih zadrug in znotraj tako imenovanih socialističnih podjetij v industriji, transportu, trgovini in v drugih sektorjih gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja. Sistem delavske participacije v socialističnih podjetjih ne vključuje delavce v neposredno upravljanje s podjetji, marveč omogoča njihovo udeležbo v organih, ki imajo kontrolo nad proizvajalnimi sredstvi in ki upravljajo s proizvodnim procesom. Delavci lahko sodelujejo v procesu odločanja na dveh ravneh: na ravni proizvodne enote ter na ravni podjetja, ki združuje poslovalnice in manjše produkcijske enote po vsej deželi. Na vsaki od teh ravni obstajata: delavska skupščina, ki jo izvolijo delavci sami - in upravni svet, v katerem so direktor, dva glavna pomočnika in dva člana, ki ju izvoli delavska skupščina. Predsednik upravnega sveta je praviloma direktor podjetja. Delavsko skupščino na ravni podjetja volijo delavske skupščine produkcijskih enot. Ta organ ni pristojen da bi samostojno odločal, temveč ima le svetovalno funkcijo; razen tega je njegova naloga, da delavce seznanja s potekom upravljanja podjetja ter da ta proces nadzoruje. Generalni direktor je imenovana oseba, ki jo postavlja na ta položaj ministrstvo in je ministrstvu tudi neposredno odgovorna za uspešno ali neuspešno poslovanje podjetja. Delavska skupščina se sestaja dvakrat na leto. Izvoli svoj izvršni svet ter pet stalnih komisij: komisijo za finančna vprašanja, za socialna vprašanja, za disciplino, zdravstvo in za varnost. Čeprav je vlada v Bangladešu kazala zlasti po zaključku osvobodilnega boja veliko vnemo za uvajanje sistema delavske participacije v procesu upravljanja, daje zakonodaja le omejene možnosti za udeležbo delavcev v procesu upravljanja. To funkcijo opravljajo pretežno lastniki kapitala in imenovani funkcionarji. Kljub temu pa je bangladeška vlada proučila osnutek predloga za ustanavljanje upravnih organov in delavskih upravnih svetov v nacionaliziranih javnih podjetjih; v teh organih naj bi bili tudi delavski predstavniki, ki bi reševali vsakdanje probleme za uspešno poslovanje podjetja. Po tem predlogu naj bi upravne organe sestavljalo enako število predstavnikov obeh strani - uprave in delavcev, pa tudi predstavniki finančnih ustanov. Upravni organi naj bi odločali o vseh zadevah, ki se nanašajo na upravljanje podjetja, razen o osebnih dohodkih in drugih finančnih zadevah, o katerih neposredno odločajo vladni organi. Delavski upravni sveti naj bi bili postavljeni v vsakem proizvodnem obratu. Člani svetov bi bili predstavniki delavcev in predstavniki uprave, ki bi reševali vsakdanje probleme in disciplinske prekrške delavcev. Načrt predvideva, da se ustanovita v vsakem podjetju obe telesi upravni organ in delavski upravni svet, z namenom, da omogočita sodelovanje in dogovarjanje med delavstvom in vodilnimi organi. V Gvajani pripravljajo zakonski osnutek za institucionalizacijo delavske participacije v procesu odločanja v državnih podjetjih. Po tem osnutku bo delavcem dana možnost za vključevanje v proces odločanja v treh organih: v delavskem svetu, svetu oddelka in v upravnem organu. Zakonski osnutek predvideva ustanovitev delavskega sveta v vsakem oddelku podjetja, v njem pa bi sodelovali predstavniki upravnih organov in predstavniki delavcev. Delavski sveti naj bi bili tudi na ravni celotnega podjetja; razpravljali naj bi oziroma dajali pobude upravnemu ogranu zlasti za vprašanja: a) učinkovitosti in produktivnosti podjetja, b) socialnega skrbstva in blagostanja delavcev, c) izboljševanja metod sodelovanja in komuniciranja med upravnimi organi in delavci, d) planskega širjenja proizvodnje, e) določanja potreb po usposabljanju in napredovanju delavcev v posameznih oddelkih. Osnutek tudi predvideva, da delavci izvolijo iz svojih vrst predstavnika, ki bo član upravnega organa. Temeljni zakon, ki ureja oblike delavske udeležbe v procesu odločanja v Indiji, je zakon o industrijskih sporih, ki so ga sprejeli že leta 1947. Po tem zakonu so delavski komiteji, ki se ustanavljajo v podjetjih in v katerih je enako število predstavnikov delavcev in upravnih organov, tista temeljna institucionalizirana oblika, ki omogoča delavcem izražati svoje interese pri sprejemanju odločitev. Deset let kasneje so v Indiji sprejeli poseben predpis, ki dopolnjuje omenjeni zakon; določa namreč število članov delavskih komitejev in njihovo strukturo, tako da imajo različne kategorije in skupine delavcev, ki delajo v različnih oddelkih in obratih, možnost izvoliti svoje predstavnike v komite. Predpis tudi določa, da se volijo delavski predstavniki v komite po posvetovanju z ustrezno sindikalno organizacijo. Zanimivo je tudi to, da volijo delavske predstavnike v te organe ločeno po dveh načelih: to so predstavniki, ki jih izvolijo sindikalno organizirani delavci, drugi so predstavniki delavcev, ki niso člani registriranih sindikatov. Predstavnike delodajalcev volijo iz svojih vrst delodajalci sami. V praksi velja načelo, da je predsednik delavskega komiteja predstavnik delodajalcev (praviloma je to direktor podjetja), podpredsednik pa je iz vrst predstavnikov delavcev. Zadeve, o katerih razpravlja delavski komite so: varnost pri delu; programi za izobraževanje delavcev; rekreacija in dopusti oz. počitnice; zdravstveno varstvo in nekatere ugodnosti, ki jih podjetje lahko nudi delavcem (npr. počitniški domovi, športna igrišča itn.). O teh zadevah delavski komite ne sprejema dokončnih odločitev, marveč svoje predloge oz. mnenja posreduje upravnim organom. Zadeve, o katerih delavski komite nima pravice razpravljati, se nanašajo na a) osebne dohodke delavcev in druga denarna nadomestila, b) delitev dobička in nagrad, c) program razvoja in načrtovanje, d) graditev stanovanj za delavce in prevoz delavcev, e) druge zadeve, ki so predmet pogajanj med sindikati in upravnimi organi.7 V drugem petletnem planu je indijska vlada predlagala, da se ustanovijo v državnih podjetjih tudi skupni upravni sveti, ki bi bili pristojni dajati nasvete tudi o zadevah, ki se nanašajo na učinkovitost pri delu, produktivnost in še druge vidike poslovanja podjetij. Prek teh organov bi dobili delavci večje možnosti za izražanje svojih interesov in mnenj pri odločitvah, ki so povezane s funkcijo upravljanja. Doslej ta predlog ni bil sprejet oz. uzakonjen. Na Malti je več institucionaliziranih oblik udeležbe delavcev v procesu odločanja in upravljanja v podjetjih v javni lasti. Prva se nanaša na pristaniške delavce in je bila uvedena že leta 1962. S posebnim predpisom so uvedli Skupni svet pristaniških delavcev, ki ima pravico razpravljati o pogojih zaposlovanja, organizaciji dela in drugih pomembnih zadevah, ki se nanašajo na delo v pristaniščih. V tem organu so direktor pristanišč in po pet predstavnikov delavcev in delodajalcev, ki jih imenuje minister po posvetu z obema skupinama partnerjev. V primeru največjega podjetja na Malti, »Drydock«, pa so šli v uvajanju delavske participacije mnogo dlje. S posebnim zakonom so leta 1975 temeljito spremenili strukturo udeležbe delavcev v upravljanju. Namesto upravnega organa so postavili svet, ki šteje devet članov. Zaposleni v podjetju izvolijo osem članov sveta, ti pa izvolijo svojega predsednika. Svet ima pravico najemati finančna sredstva iz vladnega proračuna za nakup strojev, opreme in drugih sredstev za delo. O porabljenih sredstvih je dolžan poročati parlamentu. Ministrski predsednik lahko intervenira v podjetju le v primeru, če to zahteva svet.8 Na nižji ravni tega podjetja izvoli vsak oddelek svoje člane v upravni komite, ki ima 6 članov. Pet jih izvolijo iz vrst zaposlenih, šesti član je direktor oddelka in ex oficio predsednik komiteja. Naloga komiteja je razpravljati o vseh zadevah, ki se nanašajo na vsakdanje poslovanje oddelka, na produktivnost in blagostanje delavcev. Dejansko so ti komiteji komunikacijski kanali med delavci in upravo in omogočajo, da je vzpostavljen vzvratni tok informacij od spodaj navzgor. Kar zadeva obseg delavske udeležbe v drugih državnih podjetjih na Malti, je bilo s posebnim političnim dokumentom uveljavljeno načelo, da 7 Citirano iz nacionalnega poročila Indije, publiciranega v »Workers' Self-Management and Participation«, vol. II, str. 55-69. 8 Glej nacionalno poročilo Malte, pubiicirano v »Workers' Self-Management and participation«, vol. IV, str. 171. 721 Teorija in praksa, let. 18, št. 6-7, Ljubljana 1981 v vsakem podjetju ustanovijo upravni komite, v katerem je direktor podjetja kot predsednik komiteja in enako število predstavnikov delavcev in upravnih organov. Slednje imenuje ustrezno ministrstvo. Upravni komiteji so pristojni za: a) določanje politike podjetja, b) za planiranje proizvodnje, kadrov itn., c) nadzor razvoja podjetja, d) imenovanje disciplinskih komisij, e) skrbijo za blagostanje zaposlenih, f) skrbijo za sodelovanje med upravo in delavci. V Peruju so uvedli več oblik samoupravljanja oziroma udeležbe delavcev v procesu odločanja in upravljanja - to pa glede na različne zvrsti podjetij, ki delujejo na posamičnih sektorjih gospodarstva. Najbolj zanimiva oblika delavske participacije v Peruju je tako imenovani samoupravni model, ki so ga s posebnim zakonom uvedli leta 1971 v podjetjih, ki so v družbeni lasti. Na podlagi tega zakona volijo vse člane samoupravnih organov le delavci iz svojih vrst. Osnovno vodilo, na katerem je izoblikovan samoupravni model, je spoznanje, da je delo vir bogastva in da zato ni možna delitev upravljanja med delavce in kapitaliste oziroma med delavce in upravne organe. Druga določnica, na katero se opira samoupravni koncept v Peruju, je sistem družbene akumulacije. To pomeni, da nosilci naložb finančnih sredstev (bodisi zasebniki, ki vlagajo denar v podjetje ali državni organi, ki razpolagajo s sredstvi), ne morejo postati ne lastniki niti upravitelji proizvajalnih sredstev, marveč so lahko udeleženi le pri delitvi presežka ustvarjene vrednosti po načelih družbene akumulacije. Presežek vrednosti je namreč rezultat ekonomske dejavnosti in lahko pripomore k ustanavljanju novih ekonomskih enot, ki bodo v korist širši družbi. Glavni samoupravni organi v perujskih podjetjih v družbeni lasti so: skupščina delavcev, izvršni komite, uprava in specializirani komiteji. Najvišji organ je skupščina delavcev, v katero so zajeti vsi stalno zaposleni delavci kot tudi delavci, zaposleni za določen čas. Skupščina delavcev a) sprejema politiko, plane in programske načrte podjetja; b) potrjuje sestav upravnega organa korporacije, sprejema plačilno bilanco in zaključne račune; c) odloča o delitvi presežka vrednosti; d) sprejema pravilnike in druge akte podjetja; e) voli in razrešuje člane izvršnega komiteja in drugih komitejev; f) potrjuje imenovanje generalnega direktorja in ima pravico da ga odpokliče; g) odloča o prodaji osnovnih sredstev podjetja; h) določa politiko najemanja dologoročnih kreditov itn. Izvršni komite je najvišji izvršilni organ, ki ima 3-6 članov, izvoljenih iz vrst delavcev, potrjuje pa ga skupščina delavcev. Izvršni komite usmerja razvoj podjetja, sprejema vse dokumente in pogodbe, ki so potrebne za uspešno poslovanje; predlaga skupščini v obravnavo predloge za nadaljnji razvoj, plane in programe proizvodnje, predloge za nakupe kot tudi letne proračune, končne obračune (bilance), poročila itn.; izvaja kontrolo, občasno ocenjuje plan in proračun podjetja; pripravlja predloge za člane upravnega organa; sklicuje skupščino in opravlja še druge dejavnosti. Generalnega direktorja imenuje izvršni komite, vendar mora imeno- vanje potrditi tudi skupščina. Glavni direktor skupaj z drugimi člani upravnega organa a) izvaja odločitve skupščine in izvršnega komiteja; b) podpisuje najemanje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, nabavnice in druge akte, ki so potrebni za nemoteno poslovanje podjetja - in to v skladu s predpisi in pravilniki podjetja; opravlja tudi druge naloge, ki jih določajo pravilniki podjetja. Razen tega obstajajo še specializirani komiteji, katerih glavne naloge so: da poročajo izvršnemu komiteju o delovnih zmogljivostih; da ugotavljajo potrebe po dodatnem prostovoljnem delu; da predlagajo napredovanja oziroma disciplinske ukrepe; da zagotavljajo ukrepe za najbolj učinkovit delovni proces; da proučujejo in ocenjujejo predloge delavcev; da sodelujejo pri sestavljanju planov obratov v podjetjih; da izpopolnjujejo sistem informiranja in opravljajo še naloge, ki jih nalagajo pravilniki in drugi dokumenti podjetja.9 Pri tem je treba poudariti, da je orisani sistem samoupravljanja uveden le v nekaterih podjetjih, ki so jih s posebnim zakonom ustanovili predvsem zato, da bi v praksi preizkusili sistem samoupravljanja. Ta podjetja torej nimajo daljših izkušenj, ki bi jih lahko primerjali z sedanjimi rezultati. Druge oblike delavske participacije so natančno opisane v nacionalnem poročilu Peruja. V Tanzaniji so oblike delavske participacije v državnih podjetjih institucionalizirali s posebno okrožnico predsednika republike leta 1970. Na podlagi tega dokumenta so ustanovili v vsakem državnem podjetju delavski svet, izvršni komite in svet direktorjev. Ustanovitev teh organov je delavcem omogočila, da imajo več besede pri odločanju o zadevah kot so planiranje, produktivnost, kvaliteta in prodaja izdelkov itn. Delavske svete sestavljajo: generalni direktor podjetja, predsednik partijske celice, predstavnik sindikata JUWATA ter predstavniki delavcev. Delavski svet ima samo svetovalno funkcijo in daje svetu direktorjev predloge, ki se nanašajo na: a) uravnavanje osebnih dohodkov in dohodkovnih odnosov, kot jih je določila vlada; b) prodajo izdelkov podjetja; c) kvaliteto in kvantiteto izdelkov; d) planiranje; e) produktivnost dela v podjetju, izobraževanje delavcev in organiziranje dela; f) potrjevanje zaključnih računov. Izvršne komiteje sestavljajo generalni direktor, vodje posameznih oddelkov in predstavniki delavcev, katere je izvolil delavski svet. Ti organi proučujejo predloge delavskih svetov in posredujejo generalnemu direktorju in svetu direktorjev svoja mnenja o vprašanjih, kot so: - financiranje in proizvodnja, - delovni programi podjetja vključno s programi za izobraževanje delavcev in zviševanje njihove produktivnosti, - kvaliteta, izvoz izdelkov ter programi za odpiranje novih tržišč, in še druge zadeve, ki neposredno vplivajo na učinkovitost in ažurno poslovanje podjetja. 9 Glej nacionalno poročilo Peruja, op. cit., str. 257-263. Moč sprejemanja odločitev je dana izključno svetu direktorjev. Predsednika sveta imenujejo minister in drugi člani ministrstva, v katerega resor podjetje sodi.10 V Zambiji so oblike delavske udeležbe v procesu odločanja vpeljali leta 1976 s posebnim zakonom o industrijskih odnosih. Zakon predpisuje, da se v vseh podjetjih, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev, ustanovijo delavski sveti. Ti imajo 3-15 članov; dve trejini članov izvolijo zaposleni, drugi so predstavniki upravnega organa. Delavski sveti imajo pravico biti obveščeni o odločitvah, ki jih je sprejel svet direktorjev in zadevajo investicijsko politiko, finančno kontrolo, delitev dobička, ekonomsko planiranje, politiko osebnih dohodkov in druge pomembne upravne odločitve. Vse odločitve, ki se nanašajo na kadrovsko politiko podjetja in industrijske odnose, mora potrditi tudi delavski svet. Take zadeve so na primer: politika zaposlovanja in določanje osebnih dohodkov; premeščanje zaposlenih iz enega v drug oddelek ali podjetje; disciplinski pravilniki; delitev nagrad in drugih ugodnosti; varnost in zaščita delavcev. Končno je treba poudariti, da sta vlada in politična partija naklonjeni uvajanju takih oblik delavske participacije v Zambiji, ki omogočajo delavcem učinkovito vključevanje v procese upravljanja in izvrševanja sprejetih odločitev. V ta namen je bila ustanovljena posebna komisija z nalogo, da ponovno prouči koncept delavske participacije v podjetjih in na podlagi ugotovitev izdela predlog take organizacijske strukture in učinkovitega uvajanja sistema delavske participacije, ki bo bistveno pripomogel k uresničevanju nove ekonomske ureditve. Nekatere značilnosti in težnje delavskega samoupravljanja in participacije v deželah v razvoju Težnja po uresničevanju neposredne in resnične participacije delavcev v procesu odločanja o ekonomskih in drugih zadevah, je značilna za vsa družbena gibanja in spremembe, do katerih je prišlo v deželah v razvoju v zadnjih desetih letih. Na kompleksnost in dinamiko družbeno-ekonom-skega in političnega razvoja držav, regij in širših območij opozarja cela vrsta konceptov, teoretskih in ideološkim modelov pa tudi konkretnih, v praksi doseženih rezultatov. Pretirano pa bi bilo trditi, da je naravnanost k delavskemu samoupravljanju in participaciji že prevladujoča. Analiza institucij in organov delavske participacije v procesu odločanja, njihove odgovornosti in dejanskega položaja kaže, da imajo ti v večini primerov le svetovalno vlogo. Čeprav se po uvedbi teh organov delavske participacije temeljni produkcijski odnosi, ki izhajajo iz razrednega izkoriščanja, niso spremenili oziroma niso resno načeli lastniškega monopola, je delavska participacija kljub 10 Več o tem glej v nacionalnem poročilu Tanzanije, op. cit. temu nov element v produkcijskem sistemu; hkrati je to poskus, kako razširiti delavske pravice in delno odpravljati negativne posledice, ki jim je izpostavljen delavec v mezdnih odnosih. To kažejo predvsem študije in izkušnje tistih dežel v razvoju, kjer poteka boj za delavsko participacijo in večji vpliv delavstva na proces upravljanja in odločanja pod vodstvom naprednih družbenih sil; ta boj ima pomembno vlogo pri utiranju poti samoupravljanju in takemu razvoju socialističnih odnosov, ki bodo nastajali na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev. Dejanski rezultati pri uresničevanju teoretičnih konceptov in zastavljenih ciljev v praksi so vedno odvisni predvsem od lastniških razmerij, odnosov med družbenimi silami, od ideoloških teženj in resnične moči ter stopnje organiziranosti delavskega gibanja. Uresničevanje ideje delavskega samoupravljanja in participacije je v nekaterih deželah (na primer v Alžiriji in Tanzaniji) proklamirano za enega poglavitnih ciljev in vodil sedanjih programov družbenih sprememb, zasnovanih na socialističnih načelih. Drugače povedano, to zamisel uporabljajo kot »strategijo« splošnega družbenega razvoja in napredka. Spodbujanje in razvijanje delavske udeležbe v teh kompleksnih in dinamičnih družbenih procesih ima zelo pomebno ideološko in vzgojno vlogo - posebej v fazi nastajanja in uveljavljanja delavskega razreda. Hkrati je tudi pomemben vzvod za varovanje in krepitev politične in ekonomske neodvisnosti neke dežele. Jugoslovanska izkušnja kaže, da je delavsko samoupravljanje, utemeljeno na družbeni lastnini, način za radikalno spreminjanje delavčevega položaja v celotnem delovnem procesu in v družbi nasploh. V večini dežel, ki so se otresle kolonialnega jarma, ki zdaj utrjujejo državno neodvisnost in si prizadevajo za demokratizacijo ekonomskega, političnega in kulturnega življenja - je sistem, ki ne prevladuje v urejanju ekonomskih odnosov le v zasebnem in mešanem, pač pa tudi v nastajajočem družbenem sektorju - »podedovani« sistem »industrijskih odnosov«, ki temelji na kolektivnem dogovarjanju med glavnimi partnerji: delodajalci ali upravo na eni strani ter sindikati na drugi strani. Kolektivno dogovarjanje je pretežno utesnjeno na urejanje delovnih pogojev, politike osebnih dohodkov in razreševanja nesporazumov v primerih tako imenovanih industrijskih konfliktov. Temeljna družbenoekonomska vprašanja kot so razvoj in financiranje programov, politika zaposlovanja, delitev dobička itn. so izločena iz kroga dogovarjanja, so izven dometa neposredne participacije delavstva in sindikatov. Pri tem je treba omeniti, da so v nekaterih deželah že relativno zgodaj in hkrati s sistemom kolektivnega dogovarjanja uvedli tudi nekaj klasičnih institucij zahodnoevropske demokracije, kot so npr. skupna posvetovalna telesa, v katerih sodelujejo delodajalci in predstavniki delavcev. Pred kratkim izdelane študije o delovanju teh teles in o njihovi dejanski vlogi v sistemu »industrijskih odnosov« potrjujejo, da v praksi ne delajo dobro in da zanimanje delavcev zanje pojema. Vzrok za apatijo je predvsem v tem, da so delavci spoznali, da ti organi niso sposobni pozitivno vplivati na urejanje splošnih pogojev življenja delavcev in na delo v podjetju sploh. Zato so se v zadnjem času v nekaterih deželah lotili ponovne kritične analize že poprej uveljavljenih konceptov delavske udeležbe v odločanju (na primer v Indiji, Zambiji, Bangladešu itn.), da bi boljše rešitve uveljavili tudi v praksi. Reformatorska prizadevanja je čutiti tudi v težnjah, da bi obstoječe institucije in oblike delavske participacije razširili ter jih prilagodili konkretnim družbenoekonomskim odnosom in potrebam. V teh prizadevanjih, ki jih podpirajo politične stranke, sindikati in druge napredne družbene sile (ki pa nimajo vedno enakih ideoloških in političnih izhodišč in tudi niso istosmerne), se očitno kaže zanimanje za izkušnje in dosežke delavskega samoupravljanja in participacije v drugih deželah, posebej v deželah v razvoju. Ta prizadevanja niso naravnana k posnemanju modelov in konceptov, pač pa k spoznavanju splošnih družbenih teženj, k ugotavljanju realnih pogojev za uvedbo delavskega samoupravljanja in participacije ter k proučevanju tega pojava kot dejavnika družbenih sprememb, splošnega ekonomskega in kulturnega napredka. Jugoslovanska praksa delavskega samoupravljanja je pritegnila precejšnjo pozornost že na samem začetku, vendar je jugoslovansko samoupravljanje le ena izkušnja v svetovnem procesu družbene preobrazbe. Zamisel o delavskem samoupravljanju ni le jugoslovansko odkritje, tudi ni plod državnih in družbenih značilnosti jugoslovanskega prostora. Delavsko samoupravljanje, tako kot je zamišljeno in se uresničuje v jugoslovanski družbeni praksi, dejansko oživlja napredne ideje in težnje delavskega razreda k enakopravnosti dela, demokratizaciji, humanizaciji in radikalni preobrazbi družbenih odnosov v proizvodnji in distribuciji. Vedeti moramo tudi, da ideje in praksa delavske participacije pri odločanju niso žive le v deželah, ki so si izbrale socialistično pot, čeprav v različnih variantah in oblikah. Poskusi, da bi dobili delavci vsaj omejene možnosti za udeležbo pri odločanju, so značilni tudi za tiste dežele, ki sledijo »tradicionalnemu« modelu družbenih odnosov. Nasploh pa postaja očitno, da delavske participacije ne obravnavajo več zgolj kot instrument »humanizacije« in »demokratizacije« odnosov na delovnem mestu oz. kot instrument za zvečevanje proizvodnje in večje storilnosti delavcev. Vedno več je dežel, v katerih obravnavajo delavsko participacijo na različnih ravneh odločanja v mnogo širšem kontekstu družbenoekonomskih sprememb oziroma kot strategijo splošnega družbenega razvoja in napredka. Popolnejšo in bolj zanesljivo primerjalno analizo novejših teženj v razvoju delavskega samoupravljanja in participacije v deželah v razvoju bo možno podati šele v tretji in končni fazi te pomembne mednarodne raziskave, katere izsledki bodo koristili tako družbenim znanostim kot tudi nadaljnjemu širjenju družbene prakse in sistema industrijskih odnosov. max mmuya Ujamaa in participacija 1. Uvod Deklaracija iz Aruše, ki je leta 1967 določila razvojno pot Tanzanije, je delovnim množicam zagotovila trdno podlago, da zavladajo svojemu življenju in razvoju. V skladu s to deklaracijo je država prevzela glavna ekonomska podjetja iz rok tujih in domačih kapitalistov in tradicionali-stov, ki so delovali v deželi, vaški in kmetski poljedelski sektor pa se je hkrati organiziral na novih temeljih v duhu življenja Ujamaa, saj smo spoznali, da z nadzorom ekonomske strukture nudimo pomoč sine qua non pri praktičnem izvrševanju ljudske oblasti.* A kljub pomembnim spremembam v vladi in administrativnem aparatu je s časom, še posebej pa okoli 1971, postalo jasno, da je ljudskim množicam dana oblast še zmerom v rokah drugih in da jo ti le na videz izvršujejo v njihovem imenu. Zato je postalo nujno, da zgradimo dodaten institucionalni okvir, ki bi množicam omogočil, da vzpostavijo neposredno oblast nad proizvodnimi sredstvi, pa tudi, da neposredno sodelujejo pri odločanju o vprašanjih, ki so za njihovo življenje bistvena. V tem kratkem prispevku bomo skušali prikazati nekatere odločilne nauke, ki si jih je Tanzanija pridobila v boju za uresničitev tega cilja. Prvi del prispevka se zgoščeno ukvarja z osnovami in ozadjem, ki lahko pojasnijo poskuse in izkušnje v času po 1967. Drugi del prikazuje institucionalni okvir, ki smo ga vzpostavili, da bi oblast prenesli na množice. V tretjem delu bomo pretresli nekatere izkušnje, ki smo si jih pridobili v sedanji praksi; na koncu tekst povzema glavne sklepe. 2. Ozadje vzpostavljanja organov oblasti množic V zgodovinskem razvoju Tanzanije lahko določimo dve izraziti prelomni točki; s tem postavimo v pravo perspektivo dejavnike, s katerimi lahko pojasnimo poznejše poskuse, da bi ustvarili tisto vrsto institucij ljudske oblasti, ki danes veljajo v Tanzaniji.1 Prvo obdobje je čas pred * Maj Mmuya dela na partijski šoli v Dar Es Salaamu v Tanzaniji, je vodja oddelka za politične znanosti. 1 Če hočemo dobiti pravo predstavo o dogodkih v Tanzaniji, moramo kronološko pregledati razvoj dežele v treh glavnih fazah: kolonialno obdobje do pridobitve neodvisnosti leta 1961; čas od pridobitve neodvisnosti do sprejema Deklaracije iz Aruše februarja 1967; in obdobje po sprejemu Deklaracije iz Aruše do danes. Prva faza zajema obdobje nacionalnega boja in izbojevanje nacionalne neodvisnosti. O obdobju po prvi fazi med 1961 in 1967 danes vselej govorimo kot o času, ki so ga bremenili programi a d hoc in programi o nevmešavanju države v ekonomijo. To je bilo zares obdobje, ko sta se partija in vlada še oblikovali. Glede ciljev, programov in smeri akcije se to obodbje razlikuje od tretje faze, ki se je začela s sprejemom Deklaracije iz Aruše, ko smo lahko opazili jasnejši in odločnejši poskus partije, da formulira dolgoročen cilji in da ustvari institucije, ki bodo ta cilj lahko uresničile. razglasitvijo Deklaracije iz Aruše leta 1967, drugo obdobje pa je čas od sprejema deklaracije do približno leta 1971, ko smo razglasili Mwongozo wa TANU (Partijske smernice).2 Za prvo obdobje bi lahko rekli, da je Tanzanijo v tem času močno obvladoval kapital, da je bila družba pod neposredno oblastjo nemškega in britanskega kolonializma in da je ob koncu tega časa nanjo učinkovito deloval neokolonializem, ki je vplival od leta 1961, ko je dežela postala formalno neodvisna, do leta 1967. Za to obdobje je značilnih nekaj bistvenih karakteristik. V nemški in britanski kolonialni eri je kapitalizem težil k temu, da izkorišča množice z vpeljavo tržnih poljskih kultur, ki bi zadovoljevale imperialne potrebe, začeli pa so razvijati tudi predelovalni sektor in sektor drobnih uslug, ki naj bi koristila kolonialni ekonomiji. Na velikih kapitalističnih plantažah vzdolž obale, kjer so zaposlovali lokalno mezdno delovno silo, so gojili sisal. V hladnejših predelih v notranjosti dežele so razvijali malo kmetijsko proizvodnjo, ki je bila pogosto kombinirana z večjimi posestvi. Tu so pridelovali čaj, kavo, oreške in bombaž. V osamljenih mestih ob obali in v notranjosti je delovna sila opravljala večinoma težka fizična dela, denimo, tista pri graditvi težke industrije in v gradbeništvu, pri natovarjanju in iztovarjanju blaga, remontu itn. Ta trend se je nadaljeval vse do časa, ko je Tanzanija leta 1961 dobila formalno neodvisnost, in kapitalistični vpliv se je še razširil, saj je svoje dejavnosti v deželi povečal. S formalno neodvisnostjo leta 1961 se ekonomska struktura ni spremenila. Namesto tega se je nova država še naprej razvijala pod diktatom mednarodnega kapitalizma, ki je deloval s pomočjo neokolonialističnega vmešavanja. ' Za ta čas sta značilno dve pomembni karakteristiki v zvezi z vzpostavljanjem ljudske oblasti. Na vaških področjih so se močno razvijale poljedelske prodajne zadruge, s katerimi so kmetje skušali uresničiti nadzor nad kulturami, ki so jih pridelovali, predvsem pa so skušali zagotoviti ugodno ceno, ki bi ustrezala njihovemu vloženemu delu. V nekaj mestih in na plantažah so ustanovili delavske sindikate, ki so se trdno odločili, da izbojujejo znosne delavske mezde in izboljšanje delovnih razmer. Ta dvosmerni boj delovnih množic se je pod vodstvom delavsko-kmečke stranke TANU združil v močan boj proti kolonializmu in neokoloniali-zmu. Do leta 1967 in sprejema Deklaracije iz Aruše se je tako boj delavcev in kmetov za oblast osredinjal v delavskih sindikatih in zadružnih združenjih, saj so bile to njihove lastne institucije s specifičnim ciljem, da dosežejo sprejemljive delovne mezde, vse to pa se je neločljivo povezovalo s širšim bojem proti kolonializmu in neokolonializmu. V drugem obdobju, tj. med 1967 in 1971, je bila Deklaracija iz Aruše dokument, ki je osvetljeval bistvo boja kmetov in delavcev za oblast. 2 Mwongozo wa TANU (ali Partijske smernice) je leta 1971 izdelala Tanganjiška nacionalna unija, objavljene pa so bile v Government Printer; med drugim so bolj specifično obdelale vprašanje vloge delavcev in potrebo, da vzpostavimo enakopravnost med delavci in voditelji. Menili smo, da so vse do 1967 delovne množice v boju za izboljšanje svojega položaja dosegle le malo. Da pa bi to uresničili, je bilo nujno prestrukturirati in reorganizirati ekonomijo, da bi proizvodna sredstva lahko prešla v last kmetov in delavcev. Kakor smo že povedali, smo glavna proizvodna sredstva nacionalizirali v raznih fazah od leta 1967 naprej. S takimi odločitvami in rešitvami je vlada v odločilnih ekonomskih vejah, kakršne so banke in zavarovalnice, gradbena in projektantska dela, transport in komunikacije ipd., prevzela v svoje roke celoto njihovega delovanja. V drugih sektorjih si je vlada v imenu množic prisvojila večino delnic in le nekatere manj pomembne dejavnosti so ostale v privatnih rokah. V kmetijstvu je zemlja prešla pod državni nadzor že leta 1962. Od leta 1967 naprej je reorganizacija vasi zajela izkoriščanje zemlje, od vaških množic pa smo zahtevali, da zemljo skupno obdelujejo v skupen prid v vaseh Ujamaa. V tem času smo menili, da je državni nadzor nad glavnimi proizvodnimi sredstvi eden izmed nujnih prvih pogojev, da množice dobijo večji delež pri oblasti. Prevladovalo je upanje, da bodo množice pod budnim nadzorom svoje vlade obdelovale zemljo in delale v tovarnah, da pa bodo za rezultate svojega dela dobile popolno nadomestilo. V splošnem je to sicer bilo res, a politika Ujamaa je leta 1967 šla še naprej in vprašanje lastnine proizvodnih sredstev povezala z demokracijo. V enem svojih številnih del o Deklaraciji iz Aruše Mwalimu pravi: »Neka država ni socialistična samo zato, ker njena proizvodna in menjalna sredstva v celoti ali delno nadzoruje in poseduje vlada. Da bi neka dežala bila socialistična, je bistveno, da njeno vlado izvolijo in jo vodijo sami kmetje in delavci... Resničnega socializma ni brez demokracije, ki v družbi tudi živi.. ,«3 To teoretično koncepcijo so podprla stvarna dogajanja, predvsem v državnih tovarnah v času med 1967 in 1970. V nasprotju s pričakovanji so delavci v nacionalizirani ekonomiji komajda imeli možnost, da kaj rečejo o poslovanju in o svoji vlogi pri njem. Oblast nove uprave je bila daleč od njih. Partijske smernice iz leta 1971 analizirajo ta trend in poudarjajo tole: »... Nismo podedovali samo kolonialne vladne strukture, temveč smo sprejeli tudi kolonialne delovne navade in vodstvene metode. Tako smo, na primer, v vladi, podjetjih in drugih ustanovah podedovali navado, po kateri eden izdaja ukaze, drugi pa ga samo ubogajo. Če ljudi ne vključite v delovne načrte, nacionalne institucije ne bodo čutili za svojo; zato tudi delavci sprejemajo navade okorelih uslužbencev.. ,«4 Na podlagi duha politike Ujamaa, ki povezuje nadzor nad proizvodnimi sredstvi in participacijo, in glede na razvoj položaja v državnih podjetjih po letu 1967 je bilo nujno vzpostaviti institucije, ki bi povečale oblast množic. 3 J. K. Nyerere, Freedom and Socialism (Svoboda in socializem), Oxford University Press. sir. 234. ' Isto. 3. Institucije ljudske oblasti (vaški in delavski sveti) Že dolgo pred omenjenimi gibanji smo izoblikovali širok institucionalen okvir, te institucije pa naj bi zagotovile, da ljudstvo sodeluje pri vodenju svojih zadev. Če hočemo te institucije zgoščeno prikazati, moramo opozoriti, da je vladajoča stranka TANU že od svoje ustanovitve leta 1954 spodbujala širjenje svojih podružnic po vsej deželi. Kakor smo že poudarili, ko smo govorili o vzpostavljanju ljudske oblasti, so bile te podružnice baza in forumi, s pomočjo katerih so se množice bojevale proti kolonializmu, potem pa proti neokolonializmu. Kar pa zadeva delovanje države, smo leta 1965 sprejeli amandmaje k ustavi republike, s katerimi smo odprli prostor za vpeljavo enostrankarske demokratične ureditve, ki je v specifičnih tanzanijskih razmerah množicam omogočila, da sodelujejo pri delu vlade brez večjih omejitev, kakršne je vsiljeval večstrankarski sistem. Neodvisni delavski sindikati so se leta 1964 združili v enotno gibanje Nacionalno unijo delavcev Tanganjike (NUTA); ta organizacija je imela podružnice po vsej deželi, to so bili organi, prek katerih so delavci lahko izražali svoje zahteve in potrebe. Te in druge po naravi široke institucije so množicam omogočile, da si zagotovijo neko določeno oblast. Te institucije so nujne, toda kakor so pokazale Partijske smernice, niso bile zadostne, da bi z njihovo pomočjo množice uresničile svoje težnje po stvarni oblasti. Niso se zadosti prilagodile resničnemu položaju in dogajanjem v središču življenja ljudi, to se pravi, v proizvodnih centrih. Vse to moramo upoštevati, ko razmišljamo o strukturi in ciljih dveh institucij - delavskih svetov, ki se formirajo za delavce, in vaških svetov, ki se formirajo za kmete; le v tej luči bomo lahko spoznali, kakšen je njihov namen in čemu naj rabijo. a) Delavski svet in njegova vloga. - Nastajanje delavskih svetov je mogoče pojasniti z vrsto specifičnih razlogov. Med njimi je na prvem mestu položaj in stališče uprave v nacionaliziranih industrijskih vejah do same tovarne, zlasti pa še do položaja množice delavcev. Celo po nacionalizaciji so uprave tovarne še naprej vodile tako, kakor da so v njihovi osebni lasti. Prišlo je do teženj, da si prisvajajo sklade in za osebno korist zlorabljajo lastnino. Programe in plane tovarn je poznal samo upravljalski team. Hkrati so tudi izrazito zapostavljali delavske množice. Na navadnega delavca so gledali kot na nekakšno orodje (ki je ločeno od svojega človeškega elementa), ki mu je treba preprosto ukazovati in povedati, kaj naj dela. To je seveda skalilo razmerja in vodstvo odtujilo večini ljudstva. Delavske množice pa tudi niso mogle ocenjevati vloge institucij, v katerih so delale, kakor zahteva cilj izgradnje Ujamaa. Večina delavcev je seveda reagirala tako, da niso hoteli sodelovati z državnimi podjetji; pri tem so si pomagali s številnimi taktičnimi manevri, zavirali so delo, uničevali javno lastnino in podobno. Drugi glavni razlog za uvedbo delavskih svetov je duh Ujamaa oziroma njegova predstava o osebnosti v prihodnji družbi. Kapitalizem si je s kolonialističnimi in neokolonialističnimi spletkami podrejal osebnost ko-lonializiranih ljudi, ki jo je skušal razvrednotiti. Zato je bil nekdanji kolonialni delavec popolnoma brez samozavesti, iniciative in sposobnosti, da javno nastopa. Na delovnih mestih se je to kazalo v tem, da sploh ni bilo organov, prek katerih bi delavec lahko izrazil svoje poglede. Uveljavljala se je tudi splošna težnja k anarhičnemu vedenju, pa tudi smisla za pravilno usmerjanje ni bilo. Če smo se hoteli upreti takemu splošnemu stanju, je bilo nujno, da za delavce ustanovimo instrumente, ki bi dvignili njihov status, hkrati pa bi jih zavarovali pred neomejeno oblastjo uprave. Ta instrument je delavski svet, opozoriti pa moramo, da smo še pred njegovim formiranjem ustvarili dve instituciji, ki naj bi delovali kot organa ljudske oblasti. Predvsem smo po ustanovitvi delavskega sindikalnega gibanja NUTA leta-1964 formirali delavske komiteje kot obliko sindikalnih organizacij na ravni podjetniške družbe. Glavna funkcija teh komitejev je bila, da se, prvič, posvetujejo z delodajalcem (pred nacionalizacijo) o vsem, kar zadeva vzdrževanje discipline. Drugič pa naj bi komiteji zagotovili povečanje produktivnosti dela in učinkovitosti tovarne.5 Pokazalo pa se je, da so komiteji brez učinka. Privatni delodajalec je navadno manipuliral s komitejem in ga izrabljal samo kot orodje za vzdrževanje delovne discipline. Pred uvedbo delavskih svetov je bila zelo pomembna ustanovitev partijskih podružnic na delovnih mestih. Statut TANU iz leta 1969 je uredil vprašanje ustanavljanja industrijskih partijskih podružnic, tj. podružnic v delovnih organizacijah, vključno z vasmi Ujamaa. Ta partijska podružnica naj bi bila forum, na katerem so člani razpravljali o vseh vprašanjih, bistvenih za organizacijo, v kateri je podružnica delovala. S tem smo seveda reagirali na položaj, ki je nastal po nacionalizaciji v letih 1967-1968. Partija je menila, da je nujno dvigati zavest članov s pojasnjevanjem nove politike Ujamaa in opiranja na lastne sile - in to še zlasti na delovnih mestih. Da bi to prizadevanje okrepili in odgovorili na omejevanja delovanja delavskih komitejev, smo na podlagi predsedniške objave številka 1 leta 1970 uvedli delavske svete.6 Ta objava je javnim korporacijam in privatnim podjetjem nalagala, da morajo reorganizirati svoje izvršne komiteje in odbore direktorjev tako, da v praksi zagotovijo delež delavcev in njihovo participacijo pri planiranju, proizvodnji in prodaji. Dotlej delavci v teh organih niso imeli svojih predstavnikov. Pričakovali smo, da bodo delavci z delovanjem v teh s P. Msekwa, The Ouesr for Workers Participalion in Tanzania (Zavzemanje za delavsko participacijo v Tanzaniji), v: Labour in Tanzania, str. 69-84. 6 Predsedniška objava številka 1, 10. februarja 1970. organih postali gospodarji svoje usode. Delavci naj bi z neposredno participacijo pri odločanju proizvodnjo usmerjali tako, da bi služila delavcu. Neposredna participacija naj bi tudi spodbudila ustvarjalnost in okrepila občutek pripadnosti organizaciji. Neposredna participacija naj bi prav tako premagovala ostanke birokratskih tendenc iz časa po letu 1967, na katere je opozarjalo vodstvo. Podobno, kakor se je dogajalo z delavskimi komiteji, so tudi objavo o delavskih svetih le počasi uresničevali, hkrati pa je prepad med delavskimi množicami in vodstvi postajal vse izrazitejši. To je pospešilo uvedbo nove zahteve po spreminjanju takih razmer (v Mwongozo wa TANU iz leta 1971). Pomen Mvvongozo je v tem, da je do neslutenih višin dvignil zavest delavcev.7 Delavci so se vzdignili proti togemu ukazovanju, proti onemogočanju posvetovanj in proti paraderstvu uprave. Delavci so, oboroženi z duhom Mvvongozo, postavili še ostrejše zahteve, da se njihove institucije hitreje demokratizirajo. To je, kakor bomo še omenili, spodbudilo boj, ki se nadaljuje. b) Vaški svet.8 - Spremembe, ki so se dogajale v podjetjih v urbanih okoljih, so bile v ustrezni zvezi s spremembami, ki smo jih uvedli na vaških področjih. V daljšem obdobju so bile institucije oblasti kmetov zadružna združenja. Kakor sem že omenil, so zadruge nastale na vaških področjih, da bi skrbele za prodajo tržnih poljedelskih kultur. Pričakovali smo, da se vaške množice prek zadrug lahko bojujejo za uresničevanje svojih pravic. Ne da bi se spuščali v podrobnosti o razvoju zadružnega gibanja, naj povemo, da se je nekako okoli leta 1967 pokazalo, da se zadruge soočajo z dvema glavnima omejitvama. Prvič, zadruge so se ukvarjale samo s tržnimi kulturami, ki so jih potrebovale imperialne države, in so skrbele izključno za njihovo prodajo. Drugič, zadruge so upravljali precej premožni farmarji, mali trgovci in posojevalci denarja iz mest. Tako je postalo popolnoma nespodbitno, da tako zadružno gibanje v resnici in orodje poljedelskega delavca, kmeta. Deklaracija o ustanovitvi Ujamaa leta 1967 je prinesla kvalitativno spremembo na vaških področjih. Reorganizacija vasi po letu 1967 je zahtevala graditev vasi Ujamaa, medtem ko smo od kmetov kot enakopravnih članov vaške skupnosti zahtevali, da zemljo obdelujejo skupno in da enakopravno uživajo plodove svojega dela. Vas Ujamaa je zdaj nudila splošni okvir za organizirano ljudsko oblast. Po začetnem obdobju formiranja od leta 1971 do 1974 so močne pobude partije kmetom omogočile, da se po vsej deželi naselijo v takih vaseh. Potem ko so se kmetje naselili v vaseh Ujamaa, je bilo nujno, da se množice oborožijo z močnim instrumentom oblasti. V tej luči moramo tudi govoriti o vaškem svetu. 7 GI. Msekwa, isto. 8 Ofisi ya Waziri Mkuu, Sheria ya Kuandikisha Vijiji na Vijiji vya Ujamaa. Vaški svet je bolj kakor delavski svet vlada na lokalni ravni: vsakdo, kdor pripada vasi, lahko neposredno sodeluje v dejavnostih sveta. Ena izmed najvažnejših značilnosti vaškega sveta je, da vsi odrasli člani vasi (nad 18 let) konstituirajo najvišje telo sveta, ki določa politiko. To določilo vsakemu članu zagotavlja možnost, da neposredno sodeluje pri upravljanju z zadevami. Drugič: vaški svet je razdeljen na razne komiteje, ki se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi v interesu in v korist vaških prebivalcev, vključno s proizvodnjo, obrambo, kulturo itd. Tretjič: podobno kakor katerakoli druga vladna institucija lahko svet v interesu množic formulira svoje podzakone. Četrtič: vas Ujamaa lahko kot široka institucija postane registrirano zadružno združenje z večstranskim namenom, združenje, ki se ukvarja s proizvodnjo, transportom, prodajo ali s katerokoli drugo dejavnostjo, za katero njegovi člani menijo, da jim koristi. Kakor je mogoče videti, to vaškim množicam podobno kakor delavcem v urbanih okoljih v duhu Ujamaa zagotavlja organ, prek katerega lahko izvršujejo oblast. 4. Delovanje delavskega in vaškega sveta.9 Prizadevanja Tanzanije, da neposredno oblast prenese na delovne množice, so obrodila številne izkušnje. Prva izkušnja je v zvezi z neko bolj abstraktno predpostavko: da bo neposredna participacija delovnih množic omogočila krepkejše svobodno izražanje osebe. Pričakujemo namreč, da si bo predvsem nekdanji kolonialni delavec med drugim pridobil samozavest, smisel za ustvarjalnost in novatorstvo. Razvoja teh notranjih in abstraktnih kvalitet ni lahko jasno prikazati. Vseeno lahko rečemo, da je pozitivno, da so bili delavski in vaški sveti zelo učinkovita dopolnilna orodja za razvoj osebnosti tanzanijskega delavca. Tanzanijski delavec in kmet sta bila poprej človeka, ki sta se ponižno priklanjala in brez besed sprejemala ukaze in zapovedi. Poročila s sestankov v vaseh in industrijskih podjetjih kažejo, da delavci, pa tudi kmetje danes stojijo zravnano, da zahtevajo pojasnila in govorijo sami v svojem imenu.10 K temu so seveda prispevale tudi nekatere druge oblike organiziranja, denimo, programi za izobraževanje odraslih, prav gotovo pa je, da so bili sveti delavnica, v kateri so lahko delavci prakticirali tisto, kar jih danes odlikuje na sestankih in drugih forumih. Če govorimo o negativni strani, lahko z zanesljivostjo rečemo, da bomo morali narediti še veliko, da delavcu pomagamo, da postane samostojna osebnost. Izraziti moramo zaskrbljenost glede kvalitete prispevka množic v svetih. Njihova zavzetost, da sodelujejo pri vsem, kar jih zadeva, 9 Izhajamo iz poročil o delu 10 nacionaliziranih podjetij v Dar-es-Salaamu, Aruši in Tangi od leta 1974 do 1979; prav tako tudi iz poročil o razvoju vasi Ujamaa od leta 1974 do 1979 (dokumente hrani KIVUKON1 CCM College). 10 Poročilo o vaseh v Tangi (1978) in Dodomi (1980). pa tudi poročilo o Nacionalnem združenju mlinskih podjetij (1979). ni na ravni potreb in zahtev moderne industrije in zapletenosti preobrazbe vasi. Zato je njihov kreativni in novatorski potencial treba šele razvijati. Komentirati moramo še neki drugi cilj, ki smo ga postavili ob ustanovitvi svetov, to pa je, da se omeji oblast voditeljev in da se v neki meri vzpostavi enakost med njimi in tistimi, ki jih voditelji vodijo. Prav kakor pri prejšnjem problemu tudi tu tanzanijske izkušnje kažejo dve strani vprašanja. Prvič, možnost uresničenja tega cilja ni problematična. To, da so si predvsem v podjetjih delavci izborili neposredno participacijo in da so zastopani v najvišjih organih, je spremenilo sistem organizacije oblasti. Uprava se mora zdaj posvetovati z delavci, saj hočejo poznati programe in plane svojih podjetij, slišati hočejo tudi potrebna pojasnila. Zaradi take organizacije delavci, pa tudi uprava zdaj vedo, da oblasti nimajo v rokah izključno najvišji izvršni organi. To je na neki način pripeljalo do precej bolj enakopravne odgovornosti obeh strani za usodo podjetja. Metoda in pogostnost posvetovanj in odgovorov na zahteve po pojasnilih sta tudi pokazali, da je med najvišjimi voditelji tudi dosti skromnih in poštenih ljudi, hkrati pa sta okrepili odgovornost tistih, ki so vodeni. Tu lahko dodamo, da so sveti prispevali k temu, da se razvije nova zavest o vlogi delavcev v državnih korporacijah. Glede na delež odgovornosti delavci, pa tudi vaške množice menijo, da podjetja in vasi pravzaprav pripadajo njim samim in da se zato v njihov lasten prid morajo razvijati in jih morajo sami zavarovati, kadar je treba. Predvsem prebivalci vasi danes govorijo o proizvodnih planih in dejavnostih in o metodah, s katerimi bodo načrte uresničili, tega pa poprej ni bilo mogoče nikoli slišati. Drugič, popolne enakopravnosti voditeljev in tistih, ki so vodeni, vsekakor nismo uresničili. Gre samo za to, da smo dosegli neko določeno raven enakopravnosti. Vse doslej pa lahko opažamo znamenja, da vodstvo enakopravnosti ni z veseljem sprejelo. Samo vodstvo je pri urejanju številnih bistvenih vprašanj ob raznih priložnostih delavce izključilo. Za to so vselej našli opravičilo v izgovoru, da gre za tehnična, ne pa za politična vprašanja, ki zahtevajo izključno strokovno analizo. Na drugi strani delavci ponavljajo stare obtožbe, še zlasti v napol nacionaliziranih podjetjih, da uprava z delavcem malone ne ravna ko s človeškim bitjem. Podobne obtožbe je slišati tudi od delodajalcev: da so delavci leni, brez sleherne odgovornosti. To pomeni, da med obema stranema vlada neki določeni antagonizem in da lahko pride do konfrontacije, na kar so že poprej opozarjali, ta pa onemogoča enakopravnost in medsebojno spoštovanje. Vse te negativne pojave lahko delno pojasnimo s tem, da je večina delovnih množic v mestih in na vaških področjih le napol pismena ali popolnoma nepismena. Zato le stežka, kakor smo že rekli, popolnoma razumejo zahteve moderne industrije in vso zapletenost preobrazbe vasi. Prav tako le stežka razširijo svojo oblast in se zavarujejo pred možnim < H W > c/) < 0 w 2