Razgled po šolskem svetu. — lOOletnlca monakoTske akademije upodabljajo.ih nmetnosti. Akadernija upodabljajočih umetnosti je praznovala dne 13. t. m. lOOletnico svojega obstanka. Princ regent je dal o tej priliki akademiji značaj visoke šole. — Kazeiisko postopanje proti dijaku Kokanovicu, ki je bil zapleten v afero z bombami v Eostajnici, je ustavljeno. Bavnotako je ustavljeno kazensko postopanje proti dijaku Jovanovicu, ki je bila zanj že pred sodiščem v Požegi razpisaDa obravnava. Bil j« najprvo obtožen zaradi veleizdaje, pozneje zaradi motenja javnega miru in končno izpuščen na svobodo. — 77.850 K 63 v za nemške šolske namene je izdala Eranjska hranilnica 1. 1908., kakor svedoči njen ra.unski zaključek, ki je bil pravkar razposlan. — Prora.nn češko Osrednje Matico Solske za leto 1909. šteje celoma 1,172.490 E stroškov. Samo za plače učiteljstvu ji bo šteti 400.000 E; pokojninski zaklad mora plačati 120.000 E. Matici je gotovih dohodkov le 147.000 E; darovi in razne zbirke ji morajo prinesti torej 1,025.190 E. Ogromne številke, ki nam dokazujejo, kolika je češka narodna požrtvovalnost! — Nesre.a t §oll. V 3. razredu realne gimnazije v Elosterneuburgu je stopil med odmorom F. Drechenbacher pred součenca S. Š1 u š a, nameril nanj pištolo s klicem: -Sedaj te ustrelim." — Pištola se je izprožila in krogla je prodrla Sluši prsa ter obtičala tik pred srcem. — Eaiuen za uairerzo t Trstu. Šlovesno polaganje temeljnega kamena za italijansko univerzo bi se imelo vršiti te dni. Prinesti so ga hoteli italijanski dijaki, ki potujejo peš iz Bima v Trst. Bo to sveti kamen, ki je izkopan iz rimskega fora. Določeno je bilo, da ga bodo izvročili v slovesni avdijenci županu tržaškemu, ki položi kamen z mestni muzej. To komedijo pa so jim odsvetovali. — Gospodarski podnk t nemški armadi. Vojaki v Nemčiji se ne u.ijo samo korakati in streljati. Preteklo zimo so dobili oni, ki služijo drugo in tretje leto, še šolo za poljsko gospodarstvo. Tu se učijo, kako treba delati na polju in v hiši. Za učitelje so odločeni ljudje, ki iraajo dosti gospodarskega znanja ter so izvežbani. Glavna skrh je, da bodo raogli ono, kar slišijo, kasneje v resnici uporabljati. Zato govorijo najprvo o eni re.i, da jo vojaki dobro razumejo, potem izprašujejo sedaj enega, sedaj drugega o vsem, kar so jim razlagali. Vojaki morajo odgovarjati. Na razpolago so tudi razna orodja in priprave in uči se jih, kako se je posluževati tega orodja. Poučujejo jib tudi o trgovini, industriji io drugib panogah narodnega gospodarstva, seveda toliko, da dobijo nekaj pojma o teh rečeb ter kako se kak posel vrši. Glavni namen je, da se vojak v času Blužbe ne odtuji delu, marveč se vrne domov z razširjenim znanjem in povečano ljubeznijo do kmetovanja. Učitelji jim ob vsaki priliki razlagajo, kako važno je kmetijstvo v življenju države, kako lepo je življenje na vasi in kako je poljedelski poklic pred vsemi drugimi najboljši in najsrečnejši. — Šolstvo T Belgiji. V Belgiji vladajo klerikalci baš 25 let, t. j. od 1884 naprej. Eo so nastopili vlado, so se takoj vrgli na šolstvo, ki je bilo takrat popolnoma državno in od cerkve docela neodvisno. Elerikalci v Belgiji se od 1884. pa do 1901. 1. tako Jzpolnili" šolstvo, da je bilo po uradni statistiki leta 1901 nič manj ko 267 občin že .isto brez šole, nadalje so zaprli 833 osnovnih šol, 184 otr;škib vrtcev in 1225 nadaljevalnih šol, iz službe so odpustili 1500 učiteljev, nanovo so pa nastavili 3022 Bzanesljivih" učiteljev in u.iteljic, ki so jib odgojili na samostanskib šolab v Bumstveni in moralni" pokorščini. Ce se občine protivijo prevzeti klerikalne šole na svoj račun, jih vlada k temu prisili na ta način, da jim podeluje državue podpore (iz dav.nega denarja). Na ta način uživa državno podporo proti volji občin 833 klerikalnib šol. Tako je štela Belgija leta 1901. nič manj ko 2242 klerikalnih šol s 5433 klerikalnimi učitelji in u.iteljicami, ki svojih učencev mnogokrat niti čitati in pisati ne nauče. — ln kaj je pridobila cerkev v tej dobi klerikalne vlade? Leta 1880. je bilo v Belgiji 1559 samostanov s 25.462 nunami in menihi, leta 1900 pa je naraslo število samostanov na 2221 s 37.684 nunami in menihi, ki so fatirali imetja v skupni vrednosti 1.035,3.6.000 frankov ali približno toliko kron! Vrhutega «> pa ti samostani imeli še ogromno imetje v hotelih in raznih podjetjih, ki jib vodijo tuje osebe na samostanski račun.