ŠT. 11
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XIX
9. JUNIJA 1980
CENA 3 DIN
Množično srečanje pianincev
V Kamnifki Bistrici je bil konec maja jubilejni, 10. planinski tabor, posvečen 35-letnici osvoboditve in mesecu mladosti. Stotine planincev je v Kamniško Bistrico pripešačilo iz Kamnika po novi planinski poti in se skupaj z družbenopolitičnimi delavci ljubljanske regije, Ljubljane in naše občine udeležilo slovesnosti, katere pokrovitelj je bil medobčinski svet SZDL za ljubljansko regijo, organizatorja pa meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja in planinsko društvo Ljubljana-matica. Zbranim je spregovoril Jože Novak, predsednik medobčinskega sveta SZDL za ljubljansko regijo, kije posebej poudaril pomembne naloge planincev pri krepitvi našega splošnega ljudskega odpora in pri varovanju okolja. Kulturni program so z dobrim nastopom izpolnili mengeška godba na pihala, zbor Svoboda Mengeš, folklorna skupina in Kamniške Bistrice in posebej prijetno mladi planinci osnovne šole Stranje. Na 10. planinskem taboru, ki je bil tudi priložnost za delovne dogovore planincev, so podelili priznanja društvom, ki so organizirala dosedanje planinske tabore in prizadevnim posameznim planincem.
Tito ostaja svetal vzornik
»Tudi letos je maj in pomlad in mladost spuščenih uzd. In kljub smrti, ki je zarezala v ta pomladni mesec, je ostal maj sestavljenka besed: Tito in mladost. So namreč stvari na svetu, ki jim smrt ne more do živega: mladost, ljubezen, bratstvo, enakost -velika dediščina človeka -TITA,« je spletla z lepimi besedami vse tisto, kar nam vsem skupaj pomeni 25. maj - dan mladosti, in dan, ko je praznoval svoj rojstni dan največji prijatelj mladih Tito, Riharda Tomšič, predsednica občinske konference ZSMS v svojem pozdravnem govoru na slovesnosti ob dnevu mladosti pred Beštrovo hišo v Kamniku, v kateri je v letih 1911 do 1912 prebival tovariš Tito.
»Vsa tvoja verovanja so ostala v nas in bodo živela naprej. Vsi smo prežeti s tvo-
jimi idejami in delom. Kar nam je Tito dal, kar nam je razjasnil, za kar se je boril vse svoje življenje, je lik revolucionarja, komunista, borca za delavske pravice... V mladi generaciji je videl njeno zgodovinsko vlogo, ko se skozi sistem usposabljanja in izobraževanja pripravlja na prevzemanje odgovornosti za nadaljnjo graditev samoupravnih socialističnih odnosov in materialne osnove družbe... Navdahnjeni z njegovim delom in zgledom, z revolucionarno energijo in dosledno na njegovi poti smo neustrašni v boju za njegovo vizijo družbe, v kateri delovni človek s svobodo dela in ustvarja, gradi svojo srečo v boju za enakopravne odnose med državami in narodi, za mir in družbeni napredek v svetu ter za enakopravne odnose v mednarodnem delav-
skem gibanju. Prepričani v svojo moč in ustvarjalne sposobnosti gremo enotni k novim delovnim zmagam, za srečnejšo in svetlejšo prihodnost,« je med drugim dejala Riharda Tomšič.
Na slovesnosti, ki so jo s prijetnim programom popestrili učenci šol Frana Albrehta in Toma Brejca, je o tovarišu Titu in o njegovi zav-" zetosti za šport spregovoril tudi Marjan Bovha, predsednik skupščine telesnokultur-ne skupnosti. »Že v rani mladosti je ugotovil, da je telesna kultura vsakdanja potreba slehernega človeka. Tako je del svojega prostega časa namenil raznim športom, da bi se leta 1911, ko je delal v Kamniku, posvetil telovadbi v tedanjih sokolskih vrstah. Z vadbo je nadaljeval tudi potem, ko je preko Češke prišel v dunajsko Novo mesto, saj
se je tam navdušil za sabljanje, ki mu je postalo najljubši šport... Tudi smučanje in konjeniški šport sta mu bila v veselje... Po osvoboditvi se je tovariš Tito, kolikor mu je dopuščal čas, rad ukvarjal s športnimi aktivnostmi in rekreacijo. Zelo rad je prihajal v kamniške gore, kjer je uplenil marsikatero visoko cenjeno lovsko trofejo...
Ko smo lani odkrivali spominsko obeležje na mestu, kjer je nekoč stala telovadnica, v kateri je telovadil tovariš Tito, si nismo predstavljali, da bomo morali naslednje leto praznovati dan mladosti brez njega. Vendar bomo oboroženi z neomajnim Titovim zaupanje v našo mladino razvijali telesno kulturo po njegovi poti naprej in ta dan praznovali z mislijo na Tita.«
J.T.
»PESMI, KI JIH JE PELA MOJA MATI.«
Pod tem geslom bo letos srečanje izseljencev in zdomcev Izse-ljeniške matice podružnice Kamnik - Domžale.
Srečanje bo 28. junija 1980 ob 16. uri pri Jamarskem domu na Gorjuši pri Dobu.
V večernem delu programa bo sledila vsakoletna prireditev »Adam Ravbar« vključno z ljudskimi običaji.
Slavnostni govornik bo Slavko Ribaš, predsednik občinske skupščine Kamnik.
Organizacije občine Kamnik, vsi povratniki, izseljenci in zdomci, udeležite se srečanja.
MARICA BREJC
Titovo kolo ob dnevu mladosti
Poenostavljeno razumevanje
Človek je bitje, ki je marsikdaj nagnjeno k poenostavljanju vsebine posameznih življenjsko pomembnih vprašanj, in to iz različnih razlogov. Največkrat pa zaradi tega, ker ne želi preveč energije trositi pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih osebno ocenjuje kot manj pomembna ali pa jim pripisuje prehodni značaj. Tudi ko se vključujemo v stabilizacijska prizadevanja, se kažejo simptomi poenostavljanja v tem, kose sicer usmerja aktivnost v izdelavo stabilizacijskih programov, od katerih pa so nekateri precej enostranski in kratkoročni, saj definirajo le aktivnost v okviru obstoječih proizvajalnih sil in družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, brez večjih ambicij, da se z ustreznimi investicijskimi vlaganji ustvarijo materialni pogoji za skladnejši, učinkovitejši ter stabilnejši družbenoekonomski razvoj. So pa tudi programi, ki so svojo ozkostjo najbolj izstopajo, saj se vsebinsko omejujejo le na področje varčevanja, ki sicer tudi mora imeti svojo težo v stabilizacijskih programih, ne more pa pomeniti edino stabilizacijsko usmeritev.
Ko že govorimo o poenostavljanju, je prav, da omenimo tudi tiste subjekte, ki po sprejetju stabilizacijskih programov, pozabijo, da je treba le-te tudi odgovorno uresničevati, jih po potrebi dopolnjevati, dograjevati ter na ta način zagotavljati stalno aktivnost na področju prizadevanj za boljše gospodarjenje.
Tudi rezultati gospodarjenja v prvem tromesečju letos, ki so, absolutno gledano, sicer zadovoljivi, a ne taki, da bi smeli izražati občutke samozadovoljstva, nas opozarjajo, da se bo treba resneje spoprijeti z ukrepi za boljše gospodarjenje. Na tem mestu kaže še posebej omeniti ponovno izražene tendence po upadanju stopnje akumulativnosti ter težnje po porabi sredstev za osebno in skupno porabo, ki niso v vseh temeljnih sredinah v skladu s sprejtim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Najbrž ni potrebno ponovno poudarjati nalog, ki jih imajo pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj politične in samoupravne strukture. Še posebej odgovoren odnos pa morajo s svojim konkretnim delom pokazati člani zveze komunistov, ki prav te dni v temeljnih sredinah preverjajo dosežene rezultate na tem področju. S tako vsebinsko opredelitvijo bo potekala tudi junijska seja OK ZKS Kamnik, ki bo imela poudarek predvsem na razčlenjevanju in preverjanju že doseženega. Izhajati moramo namreč iz nespornega dejstva, da imamo že dovolj stališč in sklepov, premalo pa konkretne aktivnosti.
Na tej seji OK ZKS Kamnik bomo obravnavali tudi oceno in zaključne razprave o temeljnih usmeritvah razvoja SIS v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Pravzaprav bo ta točka dnevnega reda morala biti tesno povezana oziroma utemeljena v prvi točki, saj bomo brez ustrezne gospodarske rasti in dobrih gospodarskih rezultatov težko zagotovili izpolnitev dokaj obsežnih programskih usmeritev SIS v letih 1981-1985.
M. MARINIČ
EC
Pred ustanovno skupščino RTC Velika planina
Javim razprava o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti Velika planina in o njeni programski usmeritvi je potrdila ugotovitev, da je nadaljnji razvoj tega turističnega območja v širšem interesu združenega dela ne samo kamniške, pač pa tudi domžalske in še zlasti ljubljanskih občin.
V razpravi je bila v celoti podprta zamisel, da se problemi bodočega razvoja rešujejo v okviru interesne skupnosti, ki naj poveže vse, ki imajo kakršenkoli interes do Velike planine. Teh pa ni malo, Poleg temeljnih organizacij združenega dela in lastnikov počitniških hišic na Veliki planini še krajevna skupnost, planšarji, planinci, gozdarji, lovci itd.
V razpravi je bilo največ govora o tem, kako naj bi preko skupnega vlaganja in združevanja sredstev zagotovili materialno podlago za bodoči hitrejši razvoj ter o odgovornosti za gospodarjenje z združenimi sredstvi, ki se je mora bolj kot doslej zavedati upravljalec žičnic in drugih objektov na Veliki planini.
Ker so nekateri menili, da bi s podpisom sedanjega besedila samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti prevzeli tudi odgovornost za morebitno slabo gospodarjenje izvajalca, je iniciativni odbor predlagal spremembo besedila. Po novem predlogu bodo člani združevali sredstva za izvajanje programov, ki jih bo sprejela skupščina interesne skupnosti.
O tem bodo člani skupnosti sklepali posebne samoupravne sporazume, s katerimi bodo opredelili finančno ovrednoten program, vire finan-
ciranja, načine, in pogoje združevanja sredstev ter izvajalca programa.
Torej z vstopom v članstvo organizacija združenega dela še nima nobenih materialnih obveznosti, razen tega, da prispeva najmanj 10.000 din prispevka za izvedbo minimalnega programa.
Seveda naj bi večje OZD prispevale po 10.000 din na vsakih 50 zaposlenih, lastniki hišic pa še 30.000 din na hišico. Tako priporočilo je bilo sprejeto na sestanku lastnikov hišic na Veliki planini 24. aprila letos.
V akcijo so se vključile tudi občinske skupščine s tega območja. Skupnost občin ljubljanske regije je predlagala občinskim skupščinam, naj prispevajo vsaj 500.000 din iz občinskih proračunov. Tako se je Skupščina mesta Ljubljane že odločila za prispevek 500.000 din, kamniška občinska skupščina bo prispevala 700.000 din.
Na ta način naj bi skupnost zbrala letos okrog 5 milijonov din, kar bi ob najetju posojila zadostovalo za nabavo novih kabin za nihalko, za postavitev vmesne postaje na Zelenem robu, za povečanje hitrosti sedežnice, za prestavitev vlečnice s Purmana in za ureditev gostinskih objektov za potrebe Smučarjev v Tihi dolini in na Zelenem robu.
Iniciativni odbor vabi vse organizacije združenega dela in druge, da se v čimvečjem številu udeležijo ustanovne skupščine interesne skupnosti RTC Velika planina, ki bo predvidoma v petek, 20. junija 1980.
F. S.
Osvetljeno delo delegatov
Mladi so ocenili opravljeno delo
Kamniški! mladina je na svoji volilni konferenci - bila je 20. maja - izvolila novo vodstvo; za predsednico so izvolili Rihardo Tomšič iz Voljčjega potoka in za sekretarja Ivana Spruka iz Kamnika. Sprejeli so tudi pravila o organiziranosti in delovanju organizacije zveze socialistične mladine v občini Kamnik, poročilo o opravljenem delu in seveda
tudi naloge, ki jih bodo uresničevali v prihodnje.
»Mladinska organizacija je naredila pomembne korake. A nobena stvar nikoli ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša,« je pozdravil mlade na konferenci predsednik občinske skupščine Slavko Ribaš ter poudaril, da mladi lahko in morajo storiti še več za razreševanje nekaterih
o ureditvi dokumentarnega gradiva Tito in Kamnik
Veličino določene osebnosti in vsebino njegovega dela potrdi zgodovina. Redke so osebnosti v zgodovini, ki so to potrditev dosegle že za časa življenja. Med njimi ima gotovo eno najvidnejših mest tovariš TITO. Ni veliko krajev in mest, ki so tako povezani s takimi osebnostmi, kot je Kamnik povezan s Titom. Na to smo Kamničani lahko ponosni. Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je na zadnji seji razpravljalo o ureditvi dokumentarnega gradiva o tovarišu TITU in o njegovem bivanju v Kamniku. To gradivo je zelo obsežno in raznoliko, kot so bile raznolike vezi in stiki tovariša TITA s Kamnikom. Poleg tega, da je bil tovariš TITO zaposlen v Kamniku, je prišel v Kamnik večkrat tudi kasneje, saj je, kot je sam dejal, rad zahajal k nam. Tovariš TITO je bil vnet lovec, kar ga je velikokrat pripeljalo v Kamniško Bistrico. Dokumentacijo, ki jo je v Kamniku veliko, je potrebno skupaj z ostalim gradi-
vom, ki je povezano s tovarišem TITOM, urediti, dopolniti in razstaviti. Predloge, pobude in načrte naj bi usklajeval in vodil poseben odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina.
Predsedstvo je razpravljalo tudi o primerni počastitvi 40-Ietni-ce organizirane oborožene vstaje, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. V okviru praznovanja 40-letnice organizirane oborožene vstaje zavzema Kamnik nedvomno prvo mesto, saj organiziranega oboroženega odpora, ki se je začel v Kamniku, okupator kljub terorju ni mogel več pogasiti. V tej uporniški noči sta padli tudi prvi dve žrtvi oboroženega odpora v Sloveniji, kamniška aktivista Mlakar in Miklavčič.
Počastitev teh dogodkov bi morali pripraviti skupaj z Domžalami, delo pa pa naj bi vodil poseben pripravljalni odbor, ki ga je imenovalo predsedstvo občinske konference SZDL.
IOŽE ZAGORC
vprašanj. Ocenil je, da je bilo delo občinske organizacije ZSMS precej bolj živahno kot delo osnovnih organizacij v posameznih okoljih in zaželel, da bi bilo sodelovanje mladih z občinsko skupščino tudi vnaprej čim boljše.
Mladi so na svoji volilni konferenci opravljeno delo dobro ocenili - dobro so se vključevali v delo ostalih družbenopolitičnih organizacij in v vse pomembnejše razprave; od uveljavljanja novih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, položaja ženske v združenem delu, delegatskega sistema do priprav na usmerjeno izobraževanje.
Vendar pa tudi kritičnih ocen ni manjkalo. Mednje lahko zapišemo, da so v Kamniku interesi mladih za delo v njihovi organizaciji dokaj skromni in da tega ne pogojuje'zgolj pomanjkanje prostorov. Čeprav so v mladinski organizaciji namenili veliko pozornosti mladinskim delovnim akcijam, pri oblikovanju brigad niso imeli srečne roke in ustreznega števila brigadirjev tudi lani niso zbrali. Korak naprej je vsekakor stalna mladinska delovna brigada, ki so jo na volilni konferenci poimenovali po Jožetu Piršu-Luki.
Kritično so ocenili prepočasno ustanavljanje marksističnih krožkov na šolah ter v razpravi več pozornosti namenili reševanju problematike mladih kmetov, ki so organizirani kot aktiv v okviru Tozda Kooperacija. Med pomembnejše naloge so uvrstili tudi doslednejše uresničevanje sodelovanja s pobratenimi mesti.
Na konferenci so podelili priznanja najboljšim osnovnim organizacijam mladih v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah, nagradili s spominskimi knjigami prizadevne posameznike ter podelili pokale najboljšim ekipam v tekmovanju mladih za občinski pokal ZSMS.
J. T.
Minuli teden so se na rednih sejah zbrali vsi trije zbori občinske skupščine. Dnevni red je bil tokrat skoraj v celoti namenjen oceni delegatskega sistema,. saj so delegati sprejeli poročilo o delu slovenskih delegacij v zveznih zborih skupščine, poročilo o delu delegacij za zbore slovenske skupščine, poročilo o delu naše občinske skupščine in hkrati poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov. Seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostih sta se udeležila tudi Silva Jereb, predsednica zbora občin slovenske skupščine in Polak.
Še preden napišemo nekaj besed o razpravah in poročilih, ne bo odveč kritična misel o udeležbi na tej seji. Že dolgo namreč na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ni brez opravičila izostalo toliko delegatov, kot na zadnjem zasedanju. Pa vendar je bilo prav to zasedanje skupščine najboljša priložnost za izražanje tistih misli, ki jih sicer pogosto slišimo, češ, da v skupščini predlogi in pobude delegatov ne dobijo svojega odziva. Če je temu res tako, potem bi morali prav na tej seji zborov občinske skupščine o tem spregovoriti: temeljito in odgovorno. Očitno pa je, da so delegati vsa poročila obravnavali bolj z levo roko in da se jim niti na sejo ni dalo zaradi teh poročil - kako bi sicer lahko brez opravičila izostalo enaindvajset delegatov zbora združenega dela in sedem delegatov zbora krajevnih skupnosti.
Sklepe, ki so jih na tem zasedanju sprejeli delegati, objavljamo na delegatski prilogi, zato se skušajmo na kratko seznaniti z vsebino pripravljenih poročil.
Ugotovitev, da se v razprave in sprejemanje zveznih zakonov in drugih dokumentov na zvezni ravni, delovani ljudje in občani še preskromno vključujejo, ni nova. Zato je dobrodošla pobuda, ki so jo delegati naše skupščine sprejeli kot sklep, o ustanovitvi posebne skupine delegatov, ki bo spremljala delo zveznih /borov skupščine in sproti opozarjala na tiste dokumente, o katerih naj bi v občini še posebej temeljito in bolj široko ter angažirano kot doslej razpravljali.
Tudi v delu delegacij za zbore republiške skupščine se kažejo pomanjkljivosti. O njih je na seji naše skupščine spregovorila tudi Silva Jerebova. Menila je, da delegacije oziroma skupine delegatov opravijo veliko odgovornega dela, saj gre pri programu di*la republiške skupščine za pomembno politično dejanje in bi to moralo pomeniti kompleksno držbenopolitično aktivnost, ki terja vključevanje vseh samoupravnih subjektov. Vendar pa v vseh primerih ni tako, zato bi morali v program dela občinske skupščine še z večjo pozornostjo uvrščati obravnavanje vprašanj in predlogov, ki jih obravnava republiška skupščina. Razširiti pa bi bilo treba tudi krog razprav, saj bi te lahko organizirali ne samo v okviru skupin delegatov in na zborih skupščine, ampak tudi na posebnih konferencah delegacij ali v okviru delovnih teles občinske skupščine.
Poročilo o delu naše občinske skupščine prinaša prijetno ugotovitev, da so se namreč v oblikovanje vsebine precej bolj kot v preteklem obdobju vključevale družbenopolitične organizacije.
Še vedno pa je premalo pobud in predlogov iz združenega dela, iz krajevnih skupnosti ali drugih samoupravnih okolij. Udeležba na sejah se je, z izjemo zadnje, precej popravila. Boljša je tudi obveščenost delegatov. Ne nazadnje pa je vzpodbudna tudi ugotovitev, da je število delegatskih vprašanj v zadnjem obdobju poraslo kar za 35 odstotkov, čeprav velja takoj pripisati, da bi delegati številna delegatska vprašanja morali zastaviti na skupščinah interesnih skupnosti. Če bi storili tako, bi namreč odgovor na svoje vprašanje dobili precej hitreje. Odgovor, ki zadeva interesne dejavnosti, morajo namreč v vsakem primeru pripraviti ustrezne službe interesnih skupnosti, pa naj bo vprašanje zastavljeno na seji zbora občinske skupščine ali na skupščini interesne skupnosti.
Delegati so na zadnji seji občinske skupščine sprejeli tudi poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov. Razprave o pripravljenem poročilu ni bilo, čeprav to zajema številna zanimiva vprašanja, o katerih je razpravljal izvršni svet; začenši pri globalni oceni bodočega razvoja občine, preko oblikovanja ukrepov za delovne organizacije, ki so poslovale z izgubo, ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občini, do oblikovanja blagovnih rezerv za izjemne razmere, oblikovanja stališč o predlagani mreži usmerjenega izobraževanja, in ne nazadnje, poudarka, ki ga dajejo v izvršnem svetu uveljavljanju položaja delavca v združenem delu.
JANA TAŠKAR
Gospodarski rezultati zaostajajo za načrti
Prvi podatki o gospodarjenju v prvih mesecih letošnjega leta v naši občini niso bili zaskrbljujoči, primerjava teh podatkov z gospodarskimi rezultati v drugih občinah in v republiki pa opozarja, da naše gospodarstvo ni poslovalo dobro. Prav nasprotno. Ne le, da zastavljeni cilji niso uresničeni, ampak so v številnih samoupravnih okoljih stabilizacijska prizadevanja ostala le črka na papirju, ali pa morda niti to ne.
Ugotovitev, da v številnih delovnih organizacijah samoupravni splošni akti še vedno niso usklajeni z zakonom o združenem delu ter da področje investicij tudi letos »spi spanje pravičnega«, take rezultate pravzaprav opravičuje. A zgolj rezultate gospodarjenja, ne pa, vseh tistih, ki so odgovorni za uresničevanje zakona o združenem delu in za uresničevanje gospodarskih načrtov, vključno z novimi naložbami.
Celotni prihodek našega gospodarstva je v prvem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu porasel za 28 odstotkov, z enakim odstotkom je porasel dohodek in razporejeni dohodek, čisti dohodek pa je večji za 25 odstotkov. Izvoz se je v primerjalnem obdobju povečal za 47 odstotkov, delež uvoza v izvozu je v lanskih prvih treh mesecih znašal 60 odstotkov, letos pa 43 odstotkov. Zaposlovanje
je poraslo za dva odstotka, porasle pa so tudi izgube. Medtem ko v Utoku uspešno poslujejo na osnovi dobrega sanacijskega programa, prav tako v Donitovem tozdu Kemostik, se izguba še vedno ponavlja v Golfturistovem tozdu Hoteli in žičnice, izgubo pa v prvih treh mesecih letošnjega leta izkazuje tudi TOZD Rudnik kaolina Črna, Meso Kamnik in TOZD Kemijske industrije Kamnik.
O rezultatih gospodarjenja je na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet, pri čemer so veliko pozornosti namenili planskim dokumentom. Očitno je namreč, da jih združeno delo ne uresničuje. Ali pa, kar je še slabše, planski dokumenti niso bili realno sestavljeni. To ugotovitev podčrtu-je tudi dejstvo, da v združenem delu ne uresničujejo dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, saj so zlasti osebni dohodki v preneka-teri delovni organizaciji porasli bolj kot bi smeli, čeprav so, če lahko verjamemo izjavam, ki so jih delovne organizacije posredovale službi družbenega knjigovodstva, v vseh samoupravnih okoljih planske dokumente uskladili s tem dogovorom.
Izvršni svet zato predlaga, naj bi v vseh delovnih organizacijah temeljito analizirali dosežene rezultate, hkrati naj samoupravni organi skupaj s poslovodnimi or-
gani in strokovnimi službami še enkrat preverijo, ali so njihovi planski dokumenti uresničljivi ali jih morda ne bi veljalo spremeniti. Izvršni svet pa bo na eni prvih sej sprejel tudi ukrepe proti kršiteljem dogovora o razporejanju dohodka.
V združenem delu naj bi zlasti temeljito analizirali nove naložbe, saj so gospodarski rezultati nedvomno posledica kroničnega neuresničevanja gospodarskih naložb. Tudi letos bo uresničenih bore malo tistega, kar so delovne organizacije s področja gospodarstva načrtovale, če pa celo že odobrena posojila za nove naložbe tudi po nekaj let ležijo v banki. Modernizacija proizvodnje pa je ob tem prepočasna, inventivna dejavnost le težko najde svojo pot v delovne procese. Zato bodo morale do konca junija delovne organizacije izvršnemu svetu posredovati odgovore, ali bodo načrtovane naložbe uresničili v letošnjem letu ali ne. Na osnovi teh odgovorov bo izvršni svet oblikoval predlog za spremembo resolucije družbenoekonomskega razvoja občine, že zdaj pa je očitno, da gospodarstvo vseh načrtov ne bo uresničilo. V prihodnje pa bo izvršni svet za vse nove naložbe zahteval tudi poročilo o pričakovani in o dejanski učinkovitosti naložbe.
JANA TAŠKAR
NA KRATKO
Požar v Utoku
Devetindvajsetega maja zvečer je v delovni organizaciji Utok izbruhnil požar: zagorelo je pri brizgalnem stroju in skozi jaške je ogenj prišel do skladišča konfekcije in do ostrešja. Delavci Utoka, ki so ob požaru prispeli v tovarno so že ponoči počistili in uredili tiste proizvodne prostore, ki jih požar ni zajel ter že naslednji dan delali z 80 odstotki proizvodnje. Na zborih delavcev, na katerih so jim posredovali informacijo o požaru, so se tudi dogovorili o solidarnostni soboti in delo opravili.
Škodo v Utoku ocenjujejo na okrog 600 milijonov dinarjev. Nekatere delovne organizacije usnjarske panoge in poslovni partnerji so Utoku takoj ponudile svojo pomoč - tako so na primer predstavniki kombinata Visko že naslednji dan kot svoj prispevek pri odpravljanju škode odobrili 200 tisoč dinarjev, pomoč so ponudili tudi v industriji usnja Vrhnika, Koteks-tobusu in drugi.
Tudi naš izvršni svet je oblikoval predlog, naj bi delovno organizacijo v letošnjem letu oprostili plačevanja davka od osebnih dohodkov, od junija dalje pa naj bi jih oprostili plačevanja obveznega stanovanjskega prispevka. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta tak predlog sprejela in tako odobrila delovnLorganiza-ciji pomoč v višini 850 tisoč dinarjev. Soglašala sta tudi s predlogm izvršnega sveta, da je potrebno analizirati, kako so ob požaru delale ekipe gasilskih društev in enote civilne zaščite.
Presežki proračuna za razvoj kmetijstva
Proračunska sredstva so v naši občini v preteklem letu porasla preko načrtovane vsote, hkrati pa je bilo razporejanje teh sredstev manjše od načrtov. Zato je naš izvršni svet že ob sprejemanju resolucije družbenoekonomskega razvoja občine za letošnje leto predlagal nižji davek od osebnih dohodkov in sicer od prejšnjih 0,5 odstotka na 0,1 odstotek ter predvideni presežek letošnjega proračuna v višini 720 tisoč dinarjev že namenil za proračunsko porabo v letošnjem letu. Zaključni račun proračuna pa je pokazal več presežkov, zato so na zadnji seji predlagali zborom skupščine, naj 700 tisoč dinarjev namenijo za soudeležbo pri ustanovitvi interesne skupnosti Velika planina, 2,58 milijona dinarjev pa naj bi razporedili za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma posameznih območij na osnovi kriterijev za razvstitev krajevnih skupnosti in posameznih območij v občini po razvitosti, ter za rezervni sklad. S tako razporeditvijo presežkov proračuna naj bi v občini zagotovili pospeševanje kmetijstva na visokogorskih kmetijah, povečali število živali oziroma povečali blagovne rezerve za izjemne razmere v živi teži.
Težave s surovinami
Analiza oskrbljenosti in stanja v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva za mesec april 1980 (po obrazcu ind 1) opozarja na težave pri preskrbi z domačimi surovinami in materiali v podjetju Meso, Svilanitovih temeljnih organizacijah združenega dela - Svila in Frotir, Stolovi temeljni organizaciji Industrija ploskovnega pohištva, Donit - Kemostik, Titan - Livarna, Ključavnice in okovje ter Orodjarna.
Slabo oskrbljenost ž uvoženimi surovinami in materiali pa so zabeležili v Svilanitovih temeljnih organizacijah Svila in Frotir, Me-nini, Donitovih TOZD Trival in Kemostik, Titanovih TOZD Livarna ter Ključavnice in okovje.
Z nabavo embalaže so v tem mesecu imeli probleme v Stolovi temeljni organizaciji Industrija ploskovnega pohištva ter Donitovem Kemostiku; s tekočimi gorivi pa v Titanovi Livarni.
Slabo stanje naročil za tuji trg so imeli v Donitovih temeljnih organizacijah združenega dela Trival, Kemostik in Svit, slabo stanje plačanih računov pa v Svilanitovih temeljnih organizacijah Svila in Frotir.
V Svilanitovi temeljni organizaciji Svila ter Donitovem tozdu Kemostik pa ovira poslovanje slabo stanje kreditov za obratna sredstva.
Volilna seja medobčinskega sindikata
Na volilni seji so se pretekli mesec sestali tudi delegati medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za ljubljansko regijo. Za predsednika so znova izvolili Lojzeta Mežnariča, za podpredsednika Karla Lemuta in za sekretarja Davorina Gregoriča, delegata iz Kamnika. Na seji so temeljito analizirali uspehe gospodarstva ljubljanske regije v preteklem letu ter spregovorili o uresničevanju stabilizacijskih nalog.
Razprava o skupnih razvojnih planih
Skupnost regijskih občin je v tem obdobju pripravila sestanek, na katerem so se dogovorili, da je osnutek o skupnih temeljih planov občin ljubljanske regije kljub nekaterim pomanjkljivostim primeren za razpravo v posameznih občinah. Ker bodo dokument verjetno sprejemali po trofaznem postopku, bodo lahko v vseh občinah tako v izvršnih svetih kot v delegatski skupščini še pripravili ustrezne pripombe in predloge k temu dokumentu.
Nedavno je skupnost regijskih občin sklicala tudi posvetovanje o aktualnih vprašanjih turizma in o razvojnih možnostih te gospodarske panoge v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Pohvala gorskim reševalcem
Izvršni svet naše občinske skupščine je na eni svojih zadnjih sej obravnaval tudi poročilo naše gorske reševalne službe o opravljenem delu v preteklem letu in finančno poročilo. Člani izvršnega sveta so z vzpodbudnimi besedami ocenili delo gorskih reševalcev, predvsem pa to, da je gorska reševalna služba doslej prva, ki je izvršnemu svetu posredovala poročilo o tem, kako so uporabili sredstva, ki so jim jih dodelili iz proračuna. Izvršni svet bo skupaj z oddelkom za teritorialno obrambo tudi v letošnjem letu v okviru možnosti pomagal reševalcem pri njihovem humanem delu.
Odločitev o črnih gradnjah preložena
Komisija za urbanizem in gradbeništvo je izvršnemu svetu posredovala pregled črnih gradenj, ki so jih v naši občini zgradili pred in po dopolnitvi zakona o urbanističnem planiranju. Število črnih gradenj ni visoko - 18 počitniških hiš, šest stanovanjskih hiš in garaža. Izvršni svet je odločitev o razporeditvi teh objektov v skladu z dopolnjenim zakonom o urbanističnem planiranju odložil, ker so v razpravi ocenili, da strokovne službe komisiji niso posredovale ustrezne dokumentacije za njeno odločanje.
Dolgovi, ki nam niso v čast
V zadnjem času pogosto slišimo in beremo o velikih dolgovih, ki jih imajo nekateri zasebni obrtniki do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
V regijski zdravstveni skupnosti Ljubljana (8 občin) so 24. marca tisti obrtniki s preko 50.000 din dolga, ki imajo zaposlene delavce in tisti, ki so sami in imajo 15.000 din dolga, dolgovali zdravstveni skupnosti preko 60 milijonov din (ali 6 milijard starih dinarjev). V kamniški občini je bilo v tem času 53 takih obrtnikov in so dolgovali zdravstvenemu, pokojninskemu in otroškemu varstvu 3,391.827 din oz. okrog 340 milijonov starih dinarjev. Med 18 občinami, ki sodijo v našo zdravstveno regijo so se kamniški obrtniki uvrstili na sedmo mesto po višini dolga. To pa je uvrstitev, ki nam ne more biti v čast. Še posebej, ker imamo med njimi tudi obrtnike, ki so navedenega dne dolgovali tudi po 48 milijonov starih dinarjev, hkrati jim pa ni žal denarja za drage uvožene avtomobile. Kljub takem odnosu pa seveda ti obrtniki uživajo polne pravice iz zdravstvenega zavarovanja, dobivajo otroški dodatek, če ne sami, pa njihovi delavci. Interesne skupnosti, še posebej pokojninska, pa se borijo z velikimi denarnimi težavami. Že tako nizka plačilna sposobnost in pomanjkanje sredstev se še zaostruje, saj mora pokojninsko invalidska skupnost najemati posojila v bankah, če hoče izplačati pokojnine. Ta posojila pa seveda niso zastonj in pomenijo višje stroške, ki jih moramo plačati vsi.
Vsekakor bi moralo pri razreševanju tega vprašanja odigrati večjo vlogo združenje obrtnikov, ki je doslej opravilo pomembne naloge pri povezovanju obrtnikov in razreševanja njihovih problemov.
Svoj delež pri krepitvi odgovornosti in zavesti bodo morale prispevati tudi družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL v krajevnih skupnostih.
Vsi izvršni sveti v občinah so od regionalne zdravstvene skupnosti prejeli natančen seznam obrtnikov in višino njihovih dolgov. Če se položaj v kratkem ne bo izboljšal, bo treba javno objaviti te sezname, ne samo posameznikov, pač pa vseh dolžnikov.
In ne nazadnje, verjetno bo nujno potrebno spremeniti način izterjave obveznosti, ki poteka sedaj dokaj neučinkovito prek služb interesnih skupnosti in sodišč.
Dokler so te obveznosti izterjevale občinske davčne službe, podobno kot davke, ki jih obrtniki dokaj redno plačujejo, takih dolgov ni bilo. p g
ENOTE CIVILNE ZAŠČITE PREIZKUSILE ZNANJE - Pripadniki enot civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij so maja na občinskem tekmovanju preskusili svoje znanje in veščine iz prve pomoči. Enote civilne zaščite krajevnih skupnosti so se pomerile ob hipodromu v Komendi: najuspešnejše so bile ekipe Zgornjega Tuhinja, Šmartnega in Kamnika. Enote civilne zaščite iz delovnih organizacij pa so tekmovale v Kamniku: največ znanja so pokazale ekipe Kemijske industrije in Titana. (J. T.)
Zakaj dvoletna čakalna doba v zobozdravstvu
Problem zobozdravstvene službe v Kamniku je izredno pereč predvsem zaradi pomanjkanja kadrov, stanovanj, ustreznih delovnih prostorov in neustreznega finansiranja.
Ustrezne kadre ni moč dobiti brez ustreznih kadrovskih stanovanj, ki pa jih v Kamniku ne moremo dobiti v zadostnem številu. Lastna stanovanjska sredstva TOZD »ZD Kamnik« ne zadoščajo. Prostori v stavbi Zdravstvenega doma so polno zasedeni od 7.-19. ure, tako ni prostora, kamor bi lahko namestili še en zobozdravstveni stol in tako dobili še dve delovni mesti. Zato smo se odločili pospešiti ureditev zobne ambulante v DO Titan in dograditev zobne ambulante v Komendi.. Tako bomo vsaj delno - kadrovsko, čeprav dislocirano, rešili problem novih zdravstvenih zmogljivosti. Ta problem naj bi dokončno rešil šele novi Zdravstveni dom, katerega graditev je vse bolj nujna.
Če upoštevamo, da je obolev-
nost prebivalstva z zobnimi obolenji praktično 100-odstotna, so sredstva, ki jih zavarovanci namenjajo za zobozdravstveno varstvo izredno pičla.
V letu 1976 naj bi opravili 10.704.977 faktorjev ali 42 na prebivalca
V letu 1977 naj bi opravili 1.107.042 faktorjev ali 43 na prebivalca
V letu 1978 naj bi opravili 1.184.584 faktorjev ali 46 na prebivalca
V letu 1979 naj bi opravili 1.319.712 faktorjev ali 51 na prebivalca
Program 1980 - 1.364.160 faktorjev ali 53 na prebivalca
Za leto 1980 smo upoštevali, da ima občina Kamnik 25.877 nezavarovancev.
Po dogovorjenih normativih je 1 zalivka (plomba) na treh ploskvah pri odraslih 27 faktorjev, pri predšolskem otroku 53 faktorjev. Izračun za štiri člansko družino je, kaj preprost. Štiri zalivke pri najmlajšem in možnosti na-
daljnjega zobozdravstvenega varstva za to leto so izčrpane. V koliko oče potrebuje totalno protezo (205) faktorjev, potem so ostali trije člani brez zobozdravstvenega varstva v tekočem letu.
Samoplačniško ambulanto je moč organizirati, vendar so cene zobozdravstvenih storitev razmeroma visoke. Cena enega faktorja za leto 1980 je 9,28 din, pri totalni protezi je mostiček 2 zob z ustreznimi nosilci 350 fakt., dodatno auropal 1080,00 din. V kolikor pacient želi kombinacijo z zlatom, je doplačilo 4003,20 din. Za polno prevleko znaša 816,64 brez kovine. Za zalivko pri odraslem je cena (27 fakt.x920) 250,56 din.
V teh cenah pa ni upoštevana izredna podražitev amalgamov, ki so se podražili 10-kratno, kar pri porabi okrog 10 kg amalga-nov letno znaša primanjkljaj za okrog 800000,00 din.
Čakalna doba je v Kamniku le navidezno drugačna od drugih
zdravstvenih domov v Sloveniji. Pri stalnem vpisovanju v čakalno knjigo si vsak zavarovanec zagotovi vrsti red in je na obdelavo vabljen po določenem vrstnem redu. Zato čakalna doba.
Če knjige ne bi bilo in bi vpisovali le enkrat mesečno toliko pacientov kolikor jih je v obdelavo moč sprejeti, seveda za vpisane ni čakalne dobe. Tisti, ki pa se ne vpišejo, pa se morajo na vpis vračati iz meseca v mesec. To vračanje pa se pogosto lahko ponavljajo skozi več let.
Z ukinitvijo vpisane knjige lahko tudi v Kamniku takoj skrajšamo čakalno dobo, vendar bi to bilo navidezno, kajti s tem ukrepom se ne bi povečala niti sredstva, namenjena zobozdravstvu, niti število kadrov ali ordinacij. To pa so tudi glavni in edini vzroki za dolgo čakalno dobo v zobozdravstvu na sploh in ne samo v Kamniku.
DS »TOZD ZV KAMNIK«
I
i
Tovarna usnja Utok
Nemirni človeški duh ustvarja, njegova moč sega pod zemljo, dviga se v neskončnost. Med betonom in asfaltnimi žilami dihajo sajasta pljuča tovarn, katerih srce je človek; on jim daje življenjsko moč, on jih usmerja, da mu služijo, da iztiska iz njih udobje in blagostanje. Tovarna je s svojim utripom središče krajev, vanjo se vsako jutro stekajo trume ljudi, kjer se združijo in zaživijo eno življenje. V njih se kuje dan na dan človek - delavec, so zapisali v uvodu ob petdesetletnici svoje tovarne v jubilejni brošuri kamniški usnjarji pred šestimi leti.
V mestu Kamniku je bila obrt močno razvita že v srednjem veku. Med obrtmi je bilo že takrat pomembno tudi usnjarstvo, saj so se ob potoku Mlinščica vrstile manjše usnjarske delavnice. Hiter razvoj tovarne se je začel, ko je od prejšnje lastnice usnjarno leta 1924 kupil mlad usnjarski tehnik Tone Knaflič. Ta je hitro izboljšal tehnologijo izdelave usnja in večal proizvodnjo.
Prišla je druga svetovna vojna. Napredni delavci, organizirani že pred vojno, niso stali ob strani v boju za osvoboditev. Ovirali so proizvodnjo s sabotažami. Mnogi so odšli v partizane ali druače pomagali v narodnoosvobodilnem boju, mnogi so darovali življenje za domovino kot talci. Tudi takratni lastnik tovarne je bil osumljen sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju in je bil nekaj mesecev zaprt v begunjskih zaporih. Po osvoboditvi je še leto dni vodil tovarno, nato pa predlagal takratnemu ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije, naj celotno podjetje prevzame država. Tako je bila 15. maja 1946 podpisana pogodba in podjetje je prešlo v državno last. S spremembo lastnika se je začel v tovarni skokovit napredek in kmalu po vojni so delavci dosegli tolikšen izvoz, kot v najuspešnejših letih v stari Jugoslaviji. Začeli so dograjevati lužilnico, stro-jilnico ter skladišče. V letu 1946 je bilo zaposlenih 120 delavcev, po rekonstrukcijah v letu 1949 pa že 170 delavcev.
Dvajseti januar 1950 so delavci tovarne doživljali kot enega najpomembnejših datumov v zgodovini podjetja. Takrat je namreč z uvedbo delavskega samoupravljanja tovarna resnično prešla v roke delavcev.
Delavsko samoupravljanje je dalo vzpodbudo še hitrejšemu napredku tovarne. Proizvodnja je v tistem času skokovito naraščala, tovarno so dograjevali.
Položaj na domačem, predvsem pa na svetovnem tržišču v letih 1967 do 1969 je izdelovalce usnja močno prizadel. Takrat so tudi kamniški usnjarji spoznali, da bodo samo od izdelovanja usnja v bodoče težko živeli. Zato so leta 1971 ustanovili delovno enoto, ki je začela predelovati svinjsko usnje v usnjeno konfekcijo. Proizvodnja končnih izdeklov se je hitro povečala in kmalu so morali zgraditi nove prostore in kupiti najmodernejše stroje.
Ker so bili prepričani, da bodo v svojo in družbeno korist lahko ustvarjali večji dohodek, so z velikim odrekanjem zgradili tudi moderno proizvodno dvorano in jo opremili za izdelavo plastične obutve in galanterije. Naložba pa se je žez čas pokazala kot neuspešna in proizvodnjo so morali opustiti. Z veliko prizadevnostjo delavcev in ob družbeni pomoči so organizacijo združenega dela sanirali, tako da spet sodi med največje izvoznike v občini in ohranja sloves proizvajalca izredno kvalitetnih svinjskih kož in usnjene konfekcije.
Kamniški usnjarji so vedno posvečali veliko pozornosti svoji samoupravni organiziranosti. Danes delovno organizacijo sestavljata dve temeljni organizaciji združenega dela - Usnjarna in Usnjena konfekcija, ter delovna skupnost strokovnih služb, ki je organsko in tehnološko povezana s temeljnima organizacijama.
Taka organizacija strokovnih služb v veliki meri vpliva na učinkovitost in produktivnost dela, kar se odraža tudi pri zviševanju osebnih dohodkov delavcev.
Da bi šli v korak z zahtevami tržišča po vse bolj kvalitetnih proizvodih, v Tovarni usnja načrtujejo uvedbo novega tehnološkega procesa. V Konfekciji bodo začeli uporabljati nove stroje, reorganizirali bodo proizvodnjo. Skupinska proizvodnja, ki bo nadomestila linijsko, bo povečala produktivnost dela, izboljšala kvaliteto proizvodov, ne nazadnje pa pomeni korak naprej v humaniza-ciji dela. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bodo začeli v tovarni izdelovati nove vrste usnja, odpravljali ozka grla v proizvodnji in se
Prvi delavski svet v l toku
spoprijeli še z vrsto drugih nalog.
Ob hitrem razvoju proizvodnje in samoupravljanja pa v delovni organizaciji, v kateri združuje delo 520 delavcev, nikoli niso pozabili na
izboljševanje družbenega standarda delovnih ljudi. Najmanj 100 delavcev je dobilo nova stanovanja, mnogim so s krediti pomagali rešiti stanovanjske probleme, 36 delavcev tovarne stanuje v
novem hotelu za samske delavce. Imajo urejeno družbeno prehrano. Da bi omogočili čimvečjemu številu delavcev dopust po zmernih cenah, so uredili počitniški dom na morju, delavci pa se lahko
odločijo tudi za cenen dopust na Veliki planini.
Ob trideseti obletnici samoupravljanja želimo delavcem tovarne UTOK še mnogo delovnih uspehov.
• T. DJALIL
Trideset let samoupra vljanja
V letu 1980 mineva pomemben jubilej samoupravne socialistične poti jugoslovanske družbe. Ponosni smo na prehojeno pot od sprejetja zakona o uvedbi samoupravljanja. Ob tem jubileju je občinski sindikalni svpt skupaj z drugimi družbeno-političnimi organizacijami in občinsko skupščino imenoval pripravljalni odbor za organiziranje osrednje proslave dneva samoupravlja/cev v občini. Proslava bo v petek, 20. junija 1980 ob 17. uri v večnamenski dvorani pri osnovni šoli Frana Albrehta.
Poleg slavnostnega govora in kulturnega programa bodo podeljena priznanja in plakete 30 LET SAMOUPRAVLJANJA posameznim delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in posameznikom, ki so prizadevno delovali pri razvoju samoupravljanja in krepitvi vloge delavca - samoupravljalca v združenem delu. Poudarek obletnici samoupravljanja so dali tudi v izobraževalnih organizacijah. Učenci in dijaki so v okviru družboslovnih predmetov pisali referate na temo 30 LET SAMOUPRA VUANJA. Najboljši prispevki bodo ocenjeni, posamezniki pa bodo prejeli knjižno nagrado.
Obeleževanje obletnice samoupravljanja bomo spremljali vse leto v posameznih delovnih okoljih; na eni izmed svojih sej bodo slavnostno, vendar delovno spregovorili o doseženih rezultatih in nadaljnjih prizadevanjih, da delavec resnično postane gospodar in upravljalec svojega dela in rezultatov dela.
Živilska industrija ETA
»Delavci smo bili navdušeni. Tovarna je bila prvič zares naša«, je obujal spomine na izvolitev prvega delavskega sveta v Živilski industriji Eta Kamnik Franc Klemen, ki dela v tovarni že več kot trideset let. »Sindikalna organizacija je predlagala kandidate za člane delavskega sveta. Biti so morali dobri delavci, družbenopolitično aktivni -taki, ki so jim ljudje zaupali. Sestankov nismo nikoli imeli med delovnim časom. Zavest delavcev je bila na zelo visoka. Bili smo ponosni, če smo bili izvoljeni v samoupravne organe.«
Začetki tovarne ETA segajo v leto 1923, ko je prvotni
lastnik osnoval majhno delavnico za obrtno predelavo marmelade, džemov in konzerv zelenjave in jo poimenoval po svoji hčerki Meti, ki še ni znala izgovarjati črke M. Po vojni, leta 1948, je bilo podjetje nacionalizirano. Dediščina, ki so jo delavci ETE nasledili od prejšnjega lastnika, ni bila velika. Bila pa je vendarle osnova za izreden razvoj živilske industrije v Kamniku. Ta sedaj zaposluje več kot 350 delavcev.
Živilska industrija je v naši državi in v svetu pod strogim družbenim nadzorom. Predvsem kvaliteta izdelkov in njihove cene. To je razumljivo, saj je področje pro-
izvodnje in predelave hrane osnovno za obstoj in uspešen razvoj vsake družbe. S težavami, ki jih povzročajo nesorazmerno nizke cene predelanega sadja in zelenjave v primerjavi s surovinami, se seveda srečujejo tudi delavci ETE. Ž marljivostjo in veliko zavzetostjo jih uspevajo premagovati.
Okolica Kamnika zaradi svojih geografskih značilnosti ne more biti surovinska baza tovarne. Zato mora ETA kar 70 odstotkov potrebnih surovin dovažati iz zelo oddaljenih krajev. Zadnja leta sklepajo dolgoročne dogovore o dobavljanju surovin s kmetijskimi kombinati v Vojvodini
in severni Hrvatski. Organizacija transporta lahko pokvarljivega blaga ni preprosta. Surovine prevažajo s tovornjaki. Sadeže oberejo s polj popoldne in zvečer ter jih ponoči prepeljejo do Kamnika. Sezona predelave posameznih vrst sadja in zelenjave je največkrat kratka, zato morajo vsak dan predelati ogromne količine surovin. Delavci delajo, kolikor morajo, ne kolikor morejo. V poletnih počitniških mesecih jim pomagajo šolarji. Nagrajujejo jih po vloženem delu. V boju za pridobivanje časa jim priskočijo na pomoč tudi delavci skupnih služb. Od večje proizvodnje in manjšega odpadka je odvisen prihodek delovne organizacije, s tem pa tudi osebni dohodki vseh delavcev in sredstva za sklade.
Vendar si delavci živilske industrije ne prizadevajo le za čimvečje količine predelanih surovin. Že tradicionalna je njihova skrb za kvaliteto.
Znak ETE pomeni kvaliteto. To dokazuje ne le veliko povpraševanje po njenih proizvodih, temveč tudi priznanja za kvaliteto, ki jih ni malo.
Delovni kolektiv Živilske industrije ETA je,med prvimi v Kamniku - že v januarju 1950 - izvolil svoj prvi delavski svet in upravni odbor. Prva predsednica delavskega sveta je bila Pepca Plahuta, danes upokojena, vendar še vedno aktivna družbenopolitična delavka.
Od takrat pa do danes so delavci razvijali samoupravne odnose z veliko odgovornostjo. Odločanje o delu, proizvodnji in ustvarjenem dohodku je bilo in je še ena od osnovnih nalog delavcev in njihovih samoupravnih organov. Že člani prvega delavskega sveta so obveščali delavce o delu samoupravnega organa in prenašali na sestanke njihove zahteve in želje. Prebiranje zapisnikov o njihovih prvih sestankih to potr-
juje. Danes imajo v ETI šest samoupravnih delovnih enot. Tako lahko uspešno razvijajo delegatsko razmerje v organizaciji združenega dela. Njihovo glasilo - Obveščevalec jih redno in hitro obvešča o najpomembnejših zadevah v delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti. In tako je prav, saj se pred tridesetimi leti delavci ETE odločali le o majhnem delu dohodka, ki so ga ustvarili. Danes pa sami ali preko delegatskih vezi odločajo o ustvarjenem dohodku v celoti.
Skrb za delo, za rast proizvodnje je v tem delovnem kolektivu tudi sad dobrega dela osnovnih organizacij družbenopolitičnih organizacij.
In če vse to ne bi pomenilo boljšega življenja delovnih ljudi Živilske industrije Eta in vseh naših delovnih ljudi, bi zaman iskali vzroke za njihove velike delovne in samoupravne zmage.
Slaščičarna brez slaščic
Kamnik je v zadnjem času dobil nekaj manjših okrepčevalnic, že precej časa pa je zaprta starejša slaščičarna VESNA, kjer so si nekoč mnogi lahko uslišali svoje »sladke« želje z različnimi dobrotami. Pred slaščičarno sicer stoji zidarsko in podobno orodje, toda to traja že presneto dolgo. Zato nas zelo zanima, ali si bomo lahko še kdaj napolnili želodce s tortami in nam ne bo treba le razmišljati o stari dobri slaščičarni Vesni - pa ne zamerite naši sladki radovednosti!
MATEJA
V Kočni načrtujejo vrtnarski center
Sadna drevesnica in vrtnarija, ki delujeta v okviru trgovskega podjetja Kočna, s prodajo sadja, sadik in cvetja že vrsto let ustvarjata precejšen dohodek v tej delovni organizaciji. Kupci prihajajo od blizu in daleč, zato ni naključje, da se je v okviru Sozda ABC Pomurka, v sklopu katerega deluje Kočna, porodila zamisel, da tu zgradijo vrtnarski center, kjer bo ponudba za kupce, predvsem za vrtičkarje in zasebne vrtnarje.
Po vzoru zahodnoevropskih dežel naj bi bil v Kamniku nekakšen vrtnarski servis, kje bi bilo kupcem na razpolago vse, od semen, sadik, gnojil, zaščitnih
sredstev, lončnic, in drugega cvetja do orodja za vrtičkarje. Poleg tega bi v centru delovala stalna strokovna služba, za svetovanje in tudi za izdelovanje celovitih načrtov za saditev in urejanje okolja stanovanjskih hiš, zelenic, parkov in podobno. Že sedaj je v kamniški drevesnici veliko kupcev iz ljubljanskega in gorenjskega območja. Številne novogradnje in želja da bi »betonske džungle« zamenjali z urejenim rastlinstvom oziroma z naravnimi pljuči, pa bo verjetno vrtnarskemu centru zagotovila prihodnost.
Kočnina sadna drevesnica ima že sedaj sposobne vrtnarje in sadjarje, ki uspešno vodijo proiz-
vodnjo in prodajo, zato bodo v novem centru potrebovali le še dva kvalificirana trgovca in dva vrtnarja ali sadjarja.
Načrtovana investicija bi veljala skupaj s potrebnimi trajnimi obratnimi sredstvi okrog 19 milijonov dinarjev. Pri tem računajo na 50 odstotno bančno posojilo, 30 odstotkov združenih sredstev proizvajalcev in 20 odstotno lastno udeležbo. Naredili so tudi oceno razlike med predvideno nabavo in prodajo, ki bi letno znašala približno 9,5 milijonov dinarjev; to pa bi poleg pokrivanja stroškov pomenilo tudi zelo donosno investicijo.
M. JANČAR
Šoli v Mostah se obetajo boljši časi
V zadnjem času na sejah v krajevni skupnosti Moste z veliko pozornostjo razpravljajo o osnovni soli. Glavna vzroka zato sta, kot je bilo v Kamniškem občanu že objavljeno, sedanji urbanistični načrt, ki na strani 49 piše o ukinitvi šole v Mostah in temeljne usmeritve razvoja interesnih dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki so bile objavljene v posebni številki, Kamniškega občana.
Osrednja razprava v zvezi s to problematiko je bila 23. aprila, ko je bila seja sveta krajevne skupnosti in združenih delegacij krajevne skupnosti za SIS. Prisotni so bili ravnatelj osnovne šole Komenda - Moste, Janez Stritar, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Kamnik Jože Bon-celj in predsednik občinske izobraževalne skupnosti Adolf Prašnikar, 20 članov sveta krajevne skupnosti, 15 članov obeh združenih delegacij za SIS in 10 članov krajevne organizacije SZDL.
Problematiko osnovnega šolstva v krajevni skupnosti Moste je predstavil predsednik združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti v KS Moste ter posredoval sklepe, ki sta jih obe delegaciji za SIS sprejeli na svojih sejah 3. 4. in 18. 4. 1980. Na predlog delegacije je posebna komisija opravila ogled in strokovno ocenila razmere v osnovni šoli v Mostah. Poročilo o ogledu je bilo podano na seji hkrati s predračunom predvidenih del, pripravilo ga je gradbeno podjetje Graditelj, ki znaša 4.000.000,00 din.
V razpravi, v kateri so sodelovali posamezni krajani, je bilo ped drugim rečeno, da je na šoli v Mostah poleg slabega stanja šolske zgradbe tudi prostorska stiska, saj se je prebivalstvo, kot je razvidno iz urbanističnega načrta, v obdobju 1948 - 1976 v mostah povečalo za 50-odstotkov, kar je četrto mesto med krajevnimi skup-nostm' v občini, v Križu za 36 odstotkov in v Komendi za 19 odstotkov. V zadnjih letih je povečan porast prebivalstva tudi v Komendi. Nadalje so ugotovili, da ni tehtnih razlogov za ukinitev šole ali za selitev posameznih razredov iz krajevne skupnosti.
Predstavnik izobraževalne skupnosti tov. Prašnikar je pojasnil razmere na področju osnovnega šolstva v občini in se strinjal z ugotovitvijo, da je potrebno osnovno šolo nemudoma sanirati. Ker je osnovna šola Moste funkcionalna, torej ni govora, da bi jo ukinili.
Prisotni so ocenili, da sta svet šole, in občinska izobraževalna skupnost vložila premalo naporov, da bi šolo sanirali. Na sejah občinske izobraževalne skupnosti problematika šole Moste namreč ni bila posredovana niti s strani izvajalcev, zato je bojazen krajanov glede ukinitve osnovne šole toliko večja.
Ravnatelj šole je pojasnil tudi to, da v šoli še niso pripravili planskih dokumentov - smernic. Stališča, ki jih zastopajo delegati, predstavniki OŠ Komenda - Moste, v zvezi s pripravo planov, so zato enostranska in zavirajo konstruktivni dialog o razvoju osnovnega šolstva4na demografsko
enotnem prostoru (Komenda, Moste, Križ).
Jože Boncelj je pojasnil, da je urbanistični plan - novelacijski načrt -podrejen srednjeročnemu planu (sestavni del tega). Glede novelacijskega načrta je predlagal, naj da krajevna skupnost Moste pobudo skupščini, naj ta vnese znak, da šola v Mostah obstoja.
Po razpravi so bili sprejeti naslednji SKLEPI:
1. občinski skupščini Kamnik se predlaga sprememba novelacijskega načrta iz leta 1977 in sicer:
- spremeni naj se tekst novelacijskega načrta (glede obstoja šole)
- spremeni naj se namembnost zemljišča v okolici šole in na zemljišču MM 1 (za potrebe šole)
- v novelacijski načrt naj se vnese znak šole
2. Takoj naj se pristopi k sanaciji šole v Mostah, zato naj pri izobraževalni skupnosti zagotovijo 4.000.000,00 din že v letu 1980, sicer bi bilo potrebno o stanju šole obvestiti republiško inšpekcijo.
3. V srednjeročnem planu je potrebno zagotoviti sredstva občinske izobraževalne skupnosti za:
- kuhinjo (jedilnico)
- ureditev ustrezne'telovadnice
- dodatne oddelke (tudi za podaljšano bivanje)
- zunanje igrišče ob šoli
- večnamenski prostor, knjižnico, prostore, glasbene šole
- stanovanja za prosvetni kader Prizidek k šoli (zemljišče je odkupljeno), je investicija, ki je nujno potrebna za normalno delovanje osnovne šole v Mostah.
4. Osnovna šola naj nemudoma izdela smernice razvoja ža obdobje 1981 - 1985, tako da jih bo možno uskladiti s KS Moste. Pri tem naj sodelujejo tudi komisija za šolstvo, ki deluje pri KO SZDL Moste. Rok za izdelavo je 20. maj 1980.
5. V prihodnje naj bo večja pozornost namenjena revitalizaciji, sanaciji ter obnovi obstoječih osnovnih šol v
občini Kamnik, da ne bi prišlo do podobnih primerov kot v šoli Moste. 6. Za realizacijo sklepov so odgovorni:
- svet krajevne skupnosti
- delegati obeh združenih delegacij za SIS ,
- svet šole Komenda - Moste
- krajevna organizacija SZDL Moste
Aktivnost v zvezi s šolsko problematiko je treba nadaljevati, s čimer zagotavljamo tudi policentrični razvoj naše krajevne skupnosti v občini.
Problematika šolske zgradbe in obstoja popolne osemletne šole v Mostah je bila posredovana skupščini občinske SIS za izobraževanje 24. aprila in jo je 15. maja obravnaval njen izvršilni odbor.Strinjali so se , da je treba nemudoma sanirati šolsko zgradbo, poprej pa bo potrebno dobiti stanovanja za prebivalce nad telovadnico.
O nadaljnji izgradnji šole bodo razpravljali, ko bodo narejene smernice razvoja osnovne šole. Po razpravi na izvršilnem odboru je predstavnike KS Moste in ravnatelja šole sprejel predsednik občinskega izvršnega sveta Tone Pengov, s katerim so se pogovarjali o problemih osemletne šole v Mostah.
Ugoden razplet obstoja osnovne šole prinaša v KS Moste investicijo s strani samoupravnih občinskih interesnih skupnosti, od koder so sedaj investicij v tej krajevni skupnosti še ni bilo.
To bo prav gotovo ugodno vplivalo na razpoloženje krajanov ob prihodnjem glasovanju za samoprispevek saj so tudi dosedaj vedno podpirali širše interese v občini. Vsak drugačen razplet okoli šole bi bil tudi nerazumljiv, saj si težko predstavljamo, da bi hitro rastoča krajevna skupnost, kot jo imenuje urbanistični načrt pa čeprav se v tej krajevni skupnosti ne gradi stanovanjskih sosesk za Ljubljano afo koga drugega), izgubila v sedanjem času tisto, kar si je po vojni zgradila s prostovoljnim delom.
VINKO OVIJAC
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, p. o.
KAMNIK, Cankarjeva 11
objavlja potrebo po delavcu
za opravljanje kurirskih del (4 ure dnevno).
Potrebno znanje in druge zahteve
— osem razredov osnovne šole
— dva meseca praktičnega priučevanja
— nekaznovan
Pisne prijave s potrebnimi prilogami pošljite v petnajstih dneh po objavi.
Sklep o izbiri bo objavljen v 30 dneh po objavi.
• Vloga psihologa pri varovanju delavčevega zdravja
Skupinsko in individualno testiranje
Zbiranje diagnostičnih podatkov.
a) Osvetlitev problema - v psihološki obravnavi mora pregledani vedeti, zakaj je potreben pregled.
b) Anamneza, ki mora osvetliti zdajšnje stanje in psihodinamiko tega stanja.
c) Na osnovi tega je treba določiti, katera ppsi-hodiagnostična sredstva je treba uporabiti.
č) Pregledanega je treba seznaniti, zakaj je potrebno testiranje, ki zahteva njegovo aktivno sodelovanje, česar pri zdravniškem pregledu ni vajen.
d) Testiranje je skupinsko in individualno. Gre za normalno populacijo in je zato možen tudi skupinski diagnostični pristop, ki je ekonomsko pa tudi strokovno utemeljen. Individualno testiranje pa je potrebno takrat, kadar se test ne da skupinsko aplicirati ali kadar moramo pri posamezniku preverjati rezultate, dobljene s skupinskim testiranjem.
Običajno gre za manjše skupine (5 do 9 oseb). Če gre za veliko skupino (20), imajo rezultati vedno le triažni pomen. Testiranje mora biti strokovno, izvedeno v pogojih, kakršne testiranje zahteva. Navodilo mora razumeti vsak, predno začne z delom. Psiholog mora poskrbeti za vzdušje , v katerem se testirani čutijo sprejeti takšni, kakršni pač so. Pri tako izvedenem testiranju lahko zanesljivo trdimo, da ni nihče slučajno dosegel visokih testnih rezultatov. Mogoče pa je, da so testni rezultati dobljeni v veliki skupini le slučajno tako nizki. Nekateri sami ne vprašajo, če niso dobro
razumeli navodila, mislijo, da bodo že sami kasneje, ugotovili kako gre, pa jim zmanjka časa. Drugi rabijo več časa, da sploh začnejo, ali imajo počasnejši osebni ritem dela, so v času testiranja kako moteni, jih kaj boli...). Testni rezultati skupinskega testiranja so lahko nižji tudi zaradi nižjih sposobnosti. Vse negativne testne rezultate je treba torej individualno preverjati. To je potrebno tudi, če gre za majhno skupino, kjer pa nižji testni rezultati pogosteje pomenijo ali nižje sposobnosti testiranega ali pa ta v podobnih situacijah pogosto ali vedno reagira z znižano storilnostjo. Z individualno preizkušnjo je treba iskati tudi ozadje tega stanja. Pogosto so vzroki emocionalni. Na primer strah, da se ne bo mogel iskazati pred ostalimi, ki lahko prav hromi miselno funkcioniranje. Lahko se mu zdi zamalo, da naj bi tudi on to delal, ko »vendar takih aktivnosti ni na njegovem delovnem mestu«, pa mora sedeti skupaj s temi sotestiranci itd. Gre torej za zavrtosti in odpore vseh vrst. V skupinskem testiranju se hitro pokaže impulzivnost v reagiranju, ko posameznik začne teste predno je do konca povedano navodilo. Pogosto tako razume navodilo po svoje, ali pa kasneje ugotovi, da ne ve, kaj je treba. Zlasti alkoholiki in nekateri organiki (z motnjami v funkcioniranju možganske skorje) zelo težko počakajo, vztrajajo. Če se le mora disciplinirati in počakati ostale, ki ne čutijo nobenega razloga, da bi tako hiteli, postane nemiren, preseda se, poti, začenja se kazati trema. Pokažejo se še druge specifičnosti pri posamezniku, ki jih je v indivi-
dualni obravnavi težje predstaviti pregledanemu kot motnjo (v skupini ima za merilo ostale).
Sledijo individualna testiranja tistih sposobnosti, za katere ni skupinskih testev ali zaradi preverjanja ugotovitev iz skupinskih testiranj. Potrebno je dodatno dobiti anamnestične podatke, zlasti kadar testni rezultati niso skladni med seboj ali z zdajšnjim stanjem pregledanega.
Dobljeno sliko je treba pregledanemu razložiti glede na to, kako se to odraža v njegovem delu.
Sposobnosti, ki naj bi jih ocenjevali pri posameznih skupinah del in nalog v posebnih pogojih dela.
Pri delu in nalogah v prometu in transportu, pri delu na višini in s stroji ter z nekaterimi življenjsko nevarnimi materiali, je treba ocenjevati dojemanje prostora, zaznavanje v njem, in delovnim pogojem ustrezno agiranje. Za to je potrebno poznati primarne sposobnosti, ki omogočajo takšno ponašanje in sekundarne faktorje, ki stalno ali občasno ovirajo človeka, da bi se lahko ponašal harmonično s svojimi psihofizičnim! danostmi.
Ocenjujemo torej:
A. 1. Iznadljivost v prostrou (specialni faktor inteligentnosti), včasih praktičnost, miselno gibčnost, kritičnost, kreativnost,
2. perceptivnost (kako hitro in kako pravilno integrira zaznavane v smiselno celoto),
3 motoriko,
4. vid - predvsem globinski - ali druga čutila,
B 1 koncentracijo pozornosti - tenaciteto, včasih obseg,
2. realitetno kontrolo (selektivno) in emocionalne posebnosti,
3. osebnostno naravnanost v smislu ekstravertira-nosti in interovertiianosti (v Eisenckovem smislu), kar je pomemben pokazatelj impulzivnosti,
4. psihosomatske disfunkcije, kar pokaže anamneza,
5. materialno, zdravstveno stanje in medsebojni odnosi doma,
6. počutje pri delu.
Pri delu in nalogah, ki povzročajo pogoste strese je treba predvsem slediti spremembe na osebnostnem področju, pri kandidatih za nove zaposlitve, pa pri takem delu temeljito analizirati osebnost, nivo inteligentnosti (abstraktnost, kreativnost, miselna gibčnost, kritičnost, verbalnost). Te skupine v Kamniku še nismo zajeli v svoje delo.
Za ugotavljanje preostalih sposobnosti in poklicno preusmerjanje pri nastalih motnjah v delovnem procesu je potrebna zelo kompleksna obravnava. Pogosto gre za motnje v storilnosti, pa tudi v prilagojenosti funkcioniranja celotne osebnosti. Kadar je cilj preusmerjanja prekvalifikacija, je treba poznati ne le posledice, ampak tudi vzrok motenj (na sposobnostnem, osebnostnem in socialnem področju). Pregledanemu je treba pomagati najti tako rešitev, da bo v svoji bodočnosti videl kaj vrednega, zaradi česar se bo mogel spoštovati, biti zadovoljen sam s seboj.
(Nadaljevanje prihodnjič)
C
PRILOGA ZA DELEGATE
ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbori občinske skupščine - zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta se sestala v sredo, 4. junija, družbenopolitični zbor pa v ponedeljek, 2. junija, so sprejeli:
1. poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 1.1.1979 do 31.12.1979;
2. poročilo o delu skupine delegatov za Zbor združenega dela - področje gospodarstva in Zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupaj z naslednjimi sklepi:
- izvršni svet in upravni organi občinske skupščine, strokovne službe v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitične organizacije se morajo v bodoče bolj aktivno vključevati v obravnavo gradiva za seje zborov republiške skupščine in nuditi večjo pomoč delegatom v skupinah za republiško skupščino pri oblikovanju predlogov in stališč.
- zbori občinske skupščine bodo na sejah obravnavali pomembnejše zadeve iz programa dela republiške skupščine in bolikovali stališča za delegate občinske skupščine v zborih republiške skupščine.
- člani skupin naj si bolj prizadevajo za tesnejšo povezavo z delovnimi ljudmi in občani, kjer živijo in delajo, s samoupravnimi organi (delavskimi sveti in sveti krajevnih skupnosti) ter družbenopolitičnimi organizacijami. Dajejo naj pobude za skupne seje o vseh pomembnejših vprašanjih, da bi dobili njihova mnenja in stališča do posameznih zadev, ki jih obravnavajo skupine.
- člani skupin delegatov in INDOK služba naj neposredno in preko glasil samoupravnih organizacij in skupnosti obveščajo delovne ljudi in občane o pomembnejših gradivih iz pristojnosti zborov republiške skupščine in zbirajo tudi povratne informacije.
- svetu za informiranje pri Občinski konferenci SZDL Kamnik skupščina priporoča, da prouči in analizira, kako se vključujejo glasila organizacij združenega dela in druga glasila in sredstva javnega obveščanja v obveščanje delegatske baze o dejavnosti občinske skupščine pred in po sprejetju odločitev.
- delegati v skupinah za republiško skupščino morajo imeti v bodoče bolj odgovoren odnos do udeležbe na sejah skupin, ker je aktivna udeležba pogoj za uspešno delovanje celotne skupine;
3. poročilo o delu občinske skupščine Kamnik in njenih delovnih teles za obdobje april 1979 - april 1980;
4. poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov občinske skupščine v letu 1979 s pregledom obsega porabljenih sredstev za vse dejavnosti ljudske obrambe v letu 1979 skupaj z naslednjimi sklepi:
- težišče dela je treba prenesti od pretežnega administrira-nja na ustvarjalno delo, kar terja spremembe v strokovno kadrovski zasedbi upravnih organov in zahteva povečano zavest zaposlenih delavcev,
- zaradi povečanega obsega dela in odprtih problemov je potrebno zaposliti manjkajoče delavce v okviru dovoljene stopnje rasti zaposlovanja,
- sklepanje zakonskih zvez naj se s krajevnih uradov prenese na sedež upravnega organa,
- zaradi večje učinkovitosti dela, koordinacije in kontrole dela naj izvršni svet prouči možnosti prostorske razporeditve upravnih organov s težnjo, da jih premesti v objekt občinske skupščine,
- službe, ki izdajajo soglasja, k lokacijskim, gradbenim in drugim dovoljenjem, naj upoštevajo prioritete, ki izhajajo iz sprejete resolucije in drugih dokumentov, ki jih je sprejela občinska skupščina,
- inšpekcijske službe naj bodo še bolj pozorne na pripombe delegatov in prijave občanov ter naj učinkovito ukrepajo v skladu z veljavno zakonodajo,
- požarna inšpekcija naj v letošnjem letu opravi inšpekcijski pregled požarne varnosti v starem delu mesta Kamnika in o ugotovljenem stanju poroča izvršnemu svetu,
- samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik je potrebno opozoriti, da mora zagotoviti požarne varnosti v objektih, ki so ji dani v upravljanje in realizirati odložbe požarne inšpekcije,
- inšpekcije in drugi pristojni upravni organi naj bodo bolj pozorni pri odpravljanju pojavov šušmarstva,
- gradbena inšpekcija naj posveti več pozornosti nadzorovanju gradnje zaklonišč;
5. poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu s predlaganimi ukrepi za odpravo pomanjkljivosti;
6. poročilo o uresničevanju planov krajevnih skupnosti v letu 1979;
7. potrdili darilno listino, s katero bo akademski slikar Miha Maleš poklonil Kamniku ob njegovi 750-letnici 2591 svojih del, ter programsko usmeritev Galerije - Zbirka slik Mihe Maleša, Kamnik;
8. sprejeli predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1979;
9. potrdili davčni zaključni račun za leto 1979;
10. na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja imenovali tovariša Mirka Vrtačnika za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani;
11. imenovali komisijo za praznovanje občinskega praznika v letu 1980.
Delegati zbora združenega dela so bili seznanjeni tudi z informacijo o uresničevanju investicijskih naložb v letu 1980.
IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA (sestavil se je 7. maja).
Člani izvršnega odbora skupnosti so obravnavali statut Doma upokojencev. Imeli so več pripomb, ki so se nanašale predvsem na vključevanje oskrbovancev Doma v samoupravno življenje zavoda ter o vraščanju dejavnosti Doma v širše družbeno okolje - Dom naj bi v prihodnosti nudil več pomoči starejšim občanom, ki niso v celoti njegovi oskrbovanci.
Razdelili so sredstva socialno humanitarnim organizacijam za leto 1980 in se dogovorili, da bodo na eni prihodnjih sej natančneje proučili programe teh organizacij. Člani odbora so tudi menili, da je potrebno čimprej začeti s pripravami za organizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in ustanovitev centra za socialno delo v naši občini.
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI (sestanek je bil 14. maja)
Ko so člani odbora obravnavali periodični obračun za prvo trimesečje tega leta, so menili, da je informacija, ki so jo pripravile strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti, zelo nepopolna, saj ni vsebovala primerjalnih podatkov v odstotkih za lansko leto.
Izvršni odbor je sprejel navodilo za izvajanje začasnega sklepa za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela. S tem navodilom se ugotavljanje začasne zadržanosti od dela prenaša s strokovne službe zdravstvene skupnosti v zdravstveno temeljno organizacijo, kar je v skladu z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in stabilizacijskim programom občinske zdravstvene skupnosti.
Da bi lahko opredelili področja in naloge delovne skupnosti občinske zdravstvene skupnosti, so sprejeli sklep, naj se predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti dogovori s predsedniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti o združitvi delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Menili so tudi, da je potrebno samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z delovno skupnostjo strokovnih služb uskladiti s sklepi skupščine samoupravne interesne skupnosti.
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA
Na pobudo predsednika Občinske konference SZDL so se 29. maja sestali predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva.
Menili so, da je bilo delo SIS socialnega varstva doslej premalo koordinirano. SIS socialnega varstva ima z novim zakonom o socialnem varstvu natančno opredeljene naloge, le-te pa so opredeljene že tudi v statutu SIS socialnega varstva. Obravnavali so tudi naloge strokovnih služb skupnosti socialnega varstva, za katerih izvrševanje je zadolžen vodja strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti.
Udeleženci sestanka so se dogovorili:
1. predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva, se bodo sestajali pred vsemi pomembnejšimi akcijami, da bi se čim bolje medsebojno informirali in koordinirali delo;
2. člani IO skupnosti socialnega varstva so predstavniki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, zato so zadolženi za povezavo SIS z IO skupnosti socialnega varstva in obratno;
3. pred vsako sejo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo socialno varstvo, bodo pošiljali celotno gradivo tudi skupnosti socialnega varstva, ta pa bo pošiljala vabila in gradiva za seje svojih skupščin tudi predsednikom vseh samoupravnih interesnih skupnosti;
4. več skrbi po potrebno posvetiti analitičnemu in drugemu strokovnemu delu v skupnosti socialnega varstva. Strokovni delavec skupnosti naj opravlja naloge, ki mu jih nalagata statut in poslovnik skupnosti;
5. najpomembnejša naloge samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo SIS socialnega varstva je uskladitev smernic za srednjeročni družbeni razvoj 1981-1985 med samoupravnimi interesnimi skupnostmi; nujno se je dogovoriti za prioritetne naloge med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in predvideti možne vire financiranja. Pri teh akcijah je potrebno upoštevati stabilizacijske ukrepe;
6. v naslednjem obdobju bodo samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, stanovanjska skupnost, invalidsko pokojninsko zavarovanje in skupnost . za zaposlovanje morale uskladiti svoje samoupravne akte z novimi zakoni. Skupnost socialnega varstva bo pripravila osnutke "statuta in drugih svojih aktov v skladu z zakonom o socialnem varstvu in jih predložila v obravnavo posameznim SlS-om.
IZVRŠNI ODBOR
KMETIJSKO ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
(sestal se je 7. maja 1980)
Člani odbora so obravnavali predlog statuta kmetijsko - zemljiške skupnosti, ki naj bi postavil delovanje skupnosti na nove, bolj samoupravne osnove.
Udeleženci sestanka so se seznanili z težavami pri organizaciji skupnosti, saj Kmetijsko-zemljiška skupnost nima niti svojih prostorov, da bi lahko zaposlila tajnika skupnosti.
Ko so člani odbora spregovorili o realizaciji finančnega poslovanja skupnosti v letu 1979, so ugotovili, da so zelo prekoračili postavke za regresiranje umetnih gnojil ter nagrajevanje kmetov. Veterinarski zavod, ki je skupnosti posredoval zahteve za zvišanje cen umetnega osemenjevanja, mora pripraviti novo kalkulacijo cen, saj tako veliko povečanje cen članom odbora ni bilo v celoti razumljivo.
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE BO OBRAVNAVALA
ZAKON O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Izhodišča Koordinacijskega odbora RK SZDL Slovenije za nadaljnjo krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu s poudarkom na utrjevanju hišne samouprave so zapisana v uvodu:
Nad triletna aktivnost na preobrazbi družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju je začrtala nadaljnje usmeritve za uveljavitev delovnega človeka in občana kot nosilca odločitev na področju planiranja in zadovoljevanja potreb po stanovanjih ter zagotavljanja sredstev za te namene pri vzdrževanju in upravljanju stanovanj v družbeni lasti ter družbene pomoči na stanovanjskem področju.
Politična in samoupravna usmeritev za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju je bila opredeljena zlasti s stališči in sklepi VIII. kongresa ZKS, 8. seje Predsedstva CK ZKS in še posebej s »Stališči, sklepi in priporočili Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji« sprejetimi 7. 11. 1979. Na podlagi teh usmeritev je v pripravi zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki naj bi ga Skupščina SR Slovenije sprejemala jeseni letos.
Začrtane smernice in njih sprotno uveljavljanje že kaže nekatere pozitivne premike. Toda na enem od temeljnih področij stanovanjskega gospodarstva, t. j. na področju samoupravnega organiziranja za gospodarjenje s stanovanjsko hišo in stanovanji v družbenem upravljanju, so ti premiki prepočasni, saj v nekaterih občinah še vedno deluje manj kot polovica hišnih svetov.
Za tako stanje je več vzrokov. Osnovni je prav gotovo v tem, da se je preveč uveljavilo nepotrebno koncentriranje sredstev, dobljenih s stanarinami, izven zborov stanovalcev in hišnih svetov ter je odločanje o njihovem oblikovanju in razporejanju pogosto še vedno odtujeno stanovalcem. Krepitvi in razvoju hišne samouprave in njenim ekonomskim temeljem smo posvečali premalo pozornosti in usmerjevalne politične aktivnsti. Prav gotovo pa bi dosegli vidnejše rezultate, če bi zbore stanovalcev vsebinsko bolj razvijali tudi kot osnovne celice družbenopolitičnega in samoupravnega mehanizma v krajevni skupnosti.
Dosedanje-stanje, ko stanovalci še vedno niso nosilci vseh samoupravnih odločitev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, v mno-gočem onemogoča stanovalcem družbenih stanovanj, da bi se aktivno vključevali v proces planiranja potreb in zagotavljanja potrebnih sredstev ter odločanja o njih uporabi v celotnem procesu upravljanja in vzdrževanja družbenih stanovanj. To povzroča po eni strani zmanjšano skrb za pravilno uporabo stanovanja, po drugi strani pa zavlačevanje sprejemanja in napačno pojmovanje uveljavljanja procesa prehoda na ekonomske stanarine.
Z zavestno in konkretno usmerjeno družbenopolitično aktivnostjo je potrebno takšno stanje odločno preseči. Že sprejeti dokumenti omogočajo pogoje za hitrejše uveljavljanje stanovalcev kot nosilcev upravljanja. Proces postopnega prehoda na ekonomske stanarine omogoča tudi realnejšo materialno podlago za uspešno gospodarjenje s stanovanji v družbenem upravljanju.
Zato morajo vsi subjekti, zlasti pa občinske in krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti, organizirano pristopiti k aktiviranju zborov stanovalcev in ustanavljanju hišnih svetov tam, kjer jih še ni, ter pospeševanju njihovega aktivnega delovanja v vseh primerih, ko ti organi še niso vsebinsko prevzeli vloge, ki jim jo nalagajo navedena stališča in veljavne zakonske rešitve; prav tako pa tudi k utrjevanju vseh drugih samoupravnih oblik na področju gospodarjenja s stanovanji. Ob tem velja posebej poudariti vlogo in odgovornost komunistov, ki prebivajo v stanovanjskih hišah v družbenem upravljanju.
Namen teh izhodišč je, da v skupni družbeni akciji opozorijo na nekatere temeljne vsebinske usmeritve družbenoekonomskih odnosov in organiziranosti pri uresničevanju hišne samouprave na podlagi že sprejetih stališč. Ob sprejetju novega zakona pa bo Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije pripravila tudi podrobnejši strokovni priročnik.
POVZETEK
Osnutka zakona o stanovanjskem gospodarstvu
Ta zakon določa načela za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu zlasti pa ureja samoupravno organiziranost delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov za uresničevanje potreb in interesov v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih, v samoupravnih stanovanjskih skupnostih, v enotah stanovanjske skupnosti, v skupnostih stanovalcev, zborih stanovalcev in njihovem hišnem svetu in v stanovanjskih zadrugah.
kamniški občan / 9. junija 1980
7
C_PRILOGA ZA DELEGATE
Osnutek zakona določa, da obsega stanovanjsko gospodarstvo graditev stanovanj, gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, zagotavljanje solidarnosti, varstvo bivalnega okolja ter dejavnosti v zvezi s splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. O vseh teh zadevah odločajo delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, stanovalci v skupnostih stanovalcev, ki se samoupravno organizirajo v stanovanjski skupnosti, njenih enotah in stanovanjskih zadrugah za uresničevanje svojih potreb in interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
Dejavnost, ki jih opravlja stanovanjska skupnost in organizacije združenega dela v zvezi z vzdrževanjem in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
V skladu s sistemom družbenega planiranja določa osnutek zakona, da delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in stanovalci v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini ugotavljajo potrebe za enostavno in razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu in sprejemajo na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, skupnosti stanovalcev in stanovajskih zadrug samoupravne sporazume o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
t Stanovanjske skupnosti sprejemajo tudi svoje dolgoročne plane, s katerimi opredeljujejo dolgoročne cilje in smeri razvoja stanovanjskega gospodarstva.
Osnutek zakona v določbah financiranja stanovanjskega gospodarstva opredeljuje vire za stanovanjsko graditev in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem daje večji poudarek angažiranju lastnih sredstev občanov za razreševanje vseh oblik stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov. Poleg tega daje osnutek zakona obvezo organizacijam združenega dela, da v okviru investicijskih vlaganj za razrešitev materialne osnove združenega dela zagotovijo tudi sredstva za razreševanje stanovanjskih vprašanj novozaposlenih delavcev. Zakon določa, da se sredstva za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu zagotavljajo iz čistega dohodka oziroma skladov skupne porabe, za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin pa iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
Osnutek zakona določa kaj obsega gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in kdo gospodari s temi hišami. Posebej so opredeljene naloge, obveznosti ter pravice stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. Za usklajen pristop gospodarjenju se določijo kriteriji in merila na podlagi katerih stanovanjska skupnost sprejme normative in standarde vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj.
Stanarina je v osnutku zakona opredeljena kot družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in kot osnova za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini o kateri se delavci in občani dogovarjajo in sporazumevajo s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
Osnutek zakona je ohranil dosedanje načelo samoupravnega organiziranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da je predvidel, da za uresničevanje posebnih interesov in potreb lahko delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom v stanovanjski skupnosti ustanovijo enoto samoupravne stanovanjske skupnosti. Osnutek tudi ne spreminja načel samoupravne organiziranosti stanovalcev v stanovanjski hiši saj ohranja tako zbor stanovalcev stanovanjske hiše, kot tudi hišni svet kot njegov izvršilni organ. Zbor stanovalcev in hišni svet sta samoupravna organa skupnosti stanovalcev.
Osnova za določanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter revalorizirane vrednosti so opredeljene v posebnem poglavju zakona. Tu je tudi določena višina in način obračunavanja amortizacije družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš.
Osnutek zakona določa način in pogoje ustanavljanja ter delovanje stanovanjskih zadrug kot sestavni del samoupravne 0rganiziranosti stanovanjskega gospodarstva in družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
V prehodnih in končnih določbah ureja osnutek zakona višino obračunavanja amortizacije v prehodnem obdobju ter določa, da s sprejetjem tega zakona preneha veljati osem zakonov, ki so doslej urejali področje stanovanjskega gospodarstva.
Izhodišča koordinacijskega odbora in osnutek zakona sta objavljena v prilogi 6. številke Poročevalca Skupščine SR Slovenije za delegate in delegacije - Ljubljana, 14. 5. 1980.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o stanovanjskih razmerjih
Skupščina SR Slovenije bo jeseni predvidoma obravnavala tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih. Osnutek Zakona je bil objavljen v Prilogi 6. številke Poročevalca Skupščine SR Slovenije za delegate in delegacije; Lj., 1980
ZAKON O UREJANJU PROSTORA POVZETEK
Osnutka zakona o urejanju prostora
Osnutek zakona o urejanju prostora opredeljuje in določa temeljne in splošne določbe za urejanje prostora, vrsto in vsebino aktov, ki urejajo prostor, postopke za pripravo, sprejemanje in spreminjanje aktov, nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, opredeljuje udeležence v postopku urejanja prostora, strokovne osnove za izvajanje urejanja prostora, postopek v zvezi z določenimi akti, ki urejajo prostor, predpisuje kazenske določbe za kršitev zakona ter predhodne in končne določbe.
Koncepcija, na kateri temelji osnutek, izhaja iz načela, da je planiranje prostora in planiranje v prostoru sestavni in neločljivi del družbenega planiranja. To načelo je v celoti sprejeto že v zakonu o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije. Glede na posebnosti planiranja prostora, dolgoročni plan družbenopolitične skupnosti. V njem je treba določiti območja, za katera se bo izdelal krajnski načrt, razmejiti kmetijske in gozdne površine, rudarske, prometne in druge površine (vodni in drugi rezervati itd.) ter območja manjših naselij.
Določbe dolgoročnega plana o urejanju prostora, ki so dane v dolgoročnem planu ali v aktu, ki je sestavni del dolgoročnega plana (prostorski plan), so obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje srednjeročnih planov in letnih resolucij kakor tudi za pripravo in oblikovanje urbanističnih načrtov in krajinskih načrtov, ki podrobneje razčlenjujejo, obdelajo in konkretirajo v dolgoročnem planu začrtanega območja in površine. Graditev za pripravljanje dolgoročnega plana v delu, ki ureja prostor, je treba pripraviti vnaprej, upoštevajoč načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja ter celovitost planiranja.
Predlog Zakona bo Skupščina sprejemala jeseni 1980. Celoten Osnutek zakona, ki je v javni razpravi, je objavljen v 11. številki Poročevalca Skupščine SR Slovenije za delegate in delegacije, Lj. 1980.
Odgovori na delegatska vprašanja, ki so jih postavili delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji 4. junija:
Delegacija krajevne skupnosti Duplica:
Zakaj se gradnja vrtca na Duplici še ni pričela? Odgovor skupnosti otroškega varstva
Skupnost otroškega varstva Kamnik zbira vso potrebno dokumentacijo in izvaja druga pripravljalna dela za nemoten pričetek gradnje otroškega vrtca na Duplici. Sklenjena je pogodba o izdelavi tehnične dokumentacije in predpogodba za prevzem del z Graditeljem, tako bo pričetek gradnje možen najkasneje do občinskega praznika. Ob tej priliki bo tudi slovesna položitev temeljnega kamna.
Delegacija krajevne skupnosti Podgorje:
Zakaj krajevna skupnost še ni dobila odgovora na delegatsko vprašanje, o obrtni coni Podgorje, ki je bilo postavljeno na zboru volilcev.
Odgovor občinske konference SZDL
Po zboru občanov v KS Podgorje je krajevna organizacija SZDL na svojem sestanku ocenila potek zbora in ugotovila, da zaradi nastopa nekaterih posameznikov zbor ni opravil svoje naloge, zaradi katere je bil sklican.
Krajevna organizacija je tudi sklenila, da bo organizirala sestanek s. kmeti, katerih kmetije so zaščitene.
Delegacija krajevne skupnosti Tuhinj:
Delegacija postavlja delegatsko vprašanje glede ureditve križišča Laze - Tuhinj (ogledalo). Delegacija želi pismeni odgovor.
Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance:
Priključek občinske ceste I. reda št. 12 na regionalno cesto št. 11/366 v naselju Laze je v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste (upravljalec) in Cestnega podjetja (izvajalec del).
Na območju občine Kamnik je pooblaščena za upravljanje občinskih cest, Komunalna skupnost s katero se je potrebno dogovoriti o postavitvi varnostnega ogledala v omenjenem križišču občinske ceste z regionalno v naselju KS Laze.
Delegacija krajevne skupnosti Sela:
Krajani Sel smo s sredstvi krajevne skupnosti ter z mnogo udarniškega dela obnovili med vojno porušeno zgradbo v sedanji kulturno-prosvetni dom. V zgornjih prostorih smo uredili dvorano z gledališkim odrom in potrebno opremo, v spodnjih prostorih pa je začasna gasilska shramba. Potrebna je še ureditev fasade in nekaj prostorov v stanovanja.
Zgradba je bila do sredine petdesetih let last rimokatojiške cerkve, nato pa z odločbo občinskega sodišča v Kamniku nacionalizirana, vendar zadeva ni bila do konca izpeljana, tako da je v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno vpisana rimokatoliška cerkev.
Svet krajevne skupnosti Sela je 14. januarja 1979 z dopisom zaprosil izvršni svet ŠO Kamnik, da pomaga rešiti vprašanje lastništva kulturno-prosvetnega doma na Selih.
Delegacija želi pojasnilo izvršnega sveta, zakaj toliko čas.a ni mogoče ugotoviti pravega lastnika omenjene zgradbe.
Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance
Premoženjskopravna služba je v letu 1979 dobila v reševanje vlogo krajevne skupnosti Sela za prenos pravice uporabe stavbe Sela št. 2 od rimokatoliškega župnijstva na Selih na novega uporabnika, krajevno skupnost. Pri reševanju tega spisa je bilo ugotovljeno, da v zemljiški knjigi še ni bil izveden postopek nacionalizacije iz leta 1958. Krajevna skupnost ob vložitvi zahtevka ni priložila potrebne dokumentacije. Pri vodenju postopka smo po večkratnih razgovorih postopoma le zbrali vso potrebno dokumentacijo (odločbe o nacionalizaciji, dokazila o plačilu odškodnine, podatke geodetske uprave, odločbe o prenosu pravice uporabe), ki se je nahajala v različnih spisih v arhivu.
Predstavnikom krajevne skupnosti je premoženjskopravna služba na njihovo zahtevo večkrat ustno sporočila, kdo so pravi lastniki omenjene zgradbe, saj se je to ugotovilo iz spisov. Hkrati jim je bilo obrazloženo, da zaradi pomanjkljive dokumentacije njihovega zahtevka ni možno dokončno urediti.
Pripominjamo, da je zahtevek krajevne skupnosti sedaj rešen, saj je že vložen predlog za zemljiškoknjižno ureditev zemljišča in stavbe pri zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Ljubljani - enota v Kamniku.
Konferenca delegatov delovne organizacije STOL
1. V delovni organizaciji »STOL« se intenzivno pripravljamo na sprejem srednjeročnega plana 1981-1985 oz. temeljev planov TOZD za to obdobje, nimamo pa še na razpolago dokončnih predlogov temeljev planov krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti oz. občine Kamnik. Za kvaliteten in usklajen plan potrebujemo vrsto podatkov in predlogov, prav tako tudi druge delovne organizacije, ki pa jih žal ni mogoče dobiti. Vprašujemo, ali lahko pričakujemo pred dopusti zaželjene podatke in kakšne ukrepe bosta sprejela zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, da bodo delavci delovnih organizacij, ki žele in morajo imeti usklajen plan s KS, SIS in DPS, pravočasno dobili željene podatke.
2. Sofinanciranje Krajevnih skupnosti po dosedanjih dogovorih se izteče v letošnjem letu. Čeprav je sedanji način KS vnaprej zagotovljal vir dohodka, pa vendarle ta vir nima prave osnove. Sofinanciranje KS samo po številu delavcev s področja določene KS, ki delajo v določenem TOZD, v sedanjih pogojih ne daje zadostne garancije 3. Objavljeno je bilo, da občina Kamnik oz. delavci družbenih dejavnosti niso spoštovali družbenega dogovora o osebnih dohodkih. Vprašujemo, ali je vest točna in če je, kdo so tisti, ki dogovora niso spoštovali.
Odgovor referata za zadeve krajevnih skupnosti
O vprašanju zagotavljanja sredstev za uresničevanje skupnih in splošnih interesov v krajevni skupnosti se že dalj časa dogovarjajo pristojni družbeni dejavniki, vendar stališče iz katerih virov in na kakšen način bodo zagotovljena ta sredstva, še ni dokončno izoblikovano.
Znano namreč je, naj bi se po vseh sprejetih normativih ta sredstva zagotavljala z neposredno svobodno menjavo dela, to je z neposrednim dogovarjanjem organizacij združenega dela in krajanov in pa preko samoupravnih interesnih skupnosti. Ker pa ti družbenoekonomski odnosi še niso v celoti zaživeli, se bo potrebno dogovoriti za druge vire in oblike.
To vprašanje je zaradi razsežnosti in pomena reševala skupnost slovenskih občin, pri kateri je imenovana komisija, ki naj zadevo prouči in izoblikuje skladen sistem financiranja, hkrati pa tudi predlaga oblike zagotavljanja teh sredstev.
Resolucija o nadaljnjem razvoju KS določa, da je pri zagotavljanju materialne osnove samoupravljanja KS treba izhajati iz samoupravnega planiranja njihovega razvoja, iz samoupravnega združevanja dela in sredstev ter uresničevanja svobodne menjave dela. Združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov s samoprispevkom je treba še naprej razvijati kot enega izmed pomembnih virov za uresničevanje plana KS. Hkrati je treba vzpodbujati združevanje sredstev samoprispevka med več KS za graditev objektov družbenega standarda.
Izhodišča za zagotavljanje sredstev v naslednjem srednjeročnem obdobju še niso dogovorjena. V občini Kamnik je predvidena uvedba krajevnega samoprispevka, od katerega naj bi bil 1% namenjen za nadaljnji razvoj KS. Tisti del programov KS, ki je usklajen s programi SIS, se bo financiral iz sredstev SIS. Vendar pa naj se v KS dogovarjajo še za druge oblike združevanja sredstev: z neposrednim dogovarjanjem z OZD; z dodatno uvedbo krajevnega samoprispevka (kot je že uveden v nekaterih KS) ter za druge oblike zbiranja sredstev. ,
Za pokrivanje splošnih družbenih potreb v krajevnih skupnostih - to je za delovnje organov v KS, v zvezi z delom delegatov in delegacij.bodo sredstva zagotovljena v proračunu občine po namensko izdelanih pripravljenih kriterijih.
Pripravljajo se tudi kriteriji-združevanja sredstev za soli-
\
C
PRILOGA ZA DELEGATE
darno zadovoljevanje skupnih interesov v manj razvitih krajevnih skupnostih. ,
Odgovor oddelka za gospodarstvo in finance
Konferenca delegatov sprašuje za vrsto podatkov in predlogov v zvezi s pripravo srednjeročnega plana delovne organizacije »Stol«. Dobro bi bilo, če bi navedli, katere konkretne podatke in predloge potrebujete v zvezi z aktivnostjo pri pripravi plana 1981-1985. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 bo obravnavan na prvi prihodnji seji vseh zborov občinske skupščine.
V tem času bodo pripravljeni tudi samoupravni sporazumi interesnih skupnosti iz področja gospodarstva in negospodarstva.
Sicer pa se lahko delovna organizacija Stol za podatke, ki jih potrebuje, obrne na analitsko službo pri oddelku za gospodarstvo in finance. >
Odgovor
V skladu z določbami republiškega in občinskega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka naj izplačana sredstva za osebne dohodke v organizacijah in skupnostih s področja družbenih dejavnosti v letošnjem letu ne bi porasla za več kot 16% v primerjavi z letom 1979. V prvi polovici letošnjega leta pa to povečanje ne sme presegati 10%.
SDK redno mesečno spremlja podatke o gibanju izplačanih sredstev za osebne dohodke. Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno za obdobje januar - marec letošnjega leta (podatkov za mesec april še ni na razpolago), da so naslednje organizacije in skupnosti izplačale osebne dohodke v nasprotju z določili družbenega dogovora:
Povečana masa OD za 10% oziroma za 16% (v din)		Celotna masa za OD za obdobje od 01/01/80 do 31/03/80 (v din)	indeks (3:2)
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik	2.270.084	2.731.234	120,3
Osnovna šola Komenda-Moste	1.370.127	1.652.806	120,6
Osnovna šola Franca Albrehta Kamnik	3.050.311	3.620.502	118,6
Osnovna šola Stranje	1.224.503	1.485.573	121,3
Izobraževalni center Rudolf Maister	1.599.020	1.687.966	105,5
Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik	5.993.691	6.308.225	105,2
Dijaški dom 27. julij Kamnik	694.768	776.922	111,9
Obrtno združenje Kamnik	67.235	92.493	137,5
Občinska konfekcija SZDL Kamnik	96.131	57.407	101,3
Občinski sindikalni svet Kamnik	36.683	37.727	102,8
Od vseh tukaj naštetih organizacij in skupnosti je Odbor, ki ga je občinski izvršni svet imenoval za spremljanje izvajanje dogovora, zahteval pismena pojasnila o vzrokih, ki so privedli do izplačil osebnih dohodkov v nasprotju z družbenim dogovorom. Odbor bo analiziral vzroke ter podal svoja mnenja in stališča izvršnemu svetu, ki bo s tem v zvezi sprejel dokončne sklepe.
Izvršni svet je na svoji zadnji seji 3. junija obravnaval analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela s področja gospodarstva za letošnje prvo tromesečje. Podatki iz priložene analize, kot so n. pr.:
- nižja rast dohodka od planirane za 1,7%,
- višji znesek za izplačane osebne dohodke napram letu 1979 v višini 24,04% (porast cen življenjskih stroškov znaša za isto obdobje 23%, kar pomeni, da se realni osebni dohodki niso znižali, temveč celo povišali)
- nižja rast sredstev, namenjenih za razširitev materialne osnove in padec udeležbe teh sredstev v strukturi dohodka, itd. kažejo da se v naši občini v globalu kršijo določila družbenega dogovora tudi na tem področju.
Načela in merila, ki jih omenjeni družbeni dogovor vsebuje naj bi bila konkretizirana in zajeta v planskih dokumentih organizacij združenega dela. Na podlagi podatkov, ki smo jih tukaj navedli in ostalih ugotovitev, podanih v analizi gospodarjenja, se postavlja vprašanje, ali so načela in usmeritve zajeta v planih, pa se sprejetih planov ne ■držimo in jih zavestno kršimo, ali pa drugo, kar je še slabše in tudi še bolj nesprejemljivo, da planski dokumeti delovnih organizacij sploh niso naravnani z določili resolucije, družbenega dogovora in zakonskih predpisov, čeprav so po podatkih SDK ekspozitura Kamnik delovne organizacije dostavile izjave o njihovi usklajenosti.
To je sicer globalna ocena, ker podatkov za posamezne delovne organizacije še nismo prejeli in jih pričakujemo v roku enega tedna. Šele na podlagi teh podatkov in analize, ki jo bo odbor pripravil, bo lahko podana realna ocena o položaju na področju razporejanja dohodka.
Zbor gorenjskih aktivistov v Tržiču
Zbori gorenjskih aktivistov in borcev, ki se vrstijo vsako leto v drugi gorenjski občini, so zasnovani na želji nekdanjih borcev in aktivistov, da se srečujejo, obujajo spomine in tako revolucionarne tradicije ohranjajo in prenašajo na mlade rodove.
Letošnji XII. zbor gorenjskih aktivistov in borcev bo v nedeljo, 15. junija ob 10. uri v Tržiču. Vsi zbori gorenjskih aktivistov imajo neko usmeritev; tako bo letošnji
posvečen temi TITO in revolucija. Slavnostni govornik bo sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Na tem zboru aktivistov bodo gorenjske občine podelile tudi domicil 31. divizije. Kot je na teh zborih že navada bo po slavnostnemu delu programa tudi tovariško srečanje.
Družbenopolitične organizacije občine Kamnik vabijo občane, aktiviste OF in borce na XII. zbor gorenjskih aktivistov, ki bo
v nedeljo 15, junija 1980 ob 10. uri v Tržiču. Zaradi težav s prevozi bodo organizirani posebni avtobusi, ki bodo odpeljali udeležence v Tržič ob 8. uri iz Črne in Motnika. Avtobusi bodo ustavljali na avtobusnih postajah. Za ostale informacije se obrnite na občinsko konferenco SZDL, krajevno organizacijo ZZB ali SZDL, na osnovno organizacijo sindikata in ZSMS.
J. Z.
Izlet v Kumrovec in na Kum
Že četrt stoletja deluje na naši šoli planinska sekcija. Ker sta naša vodnika Marija Golob in njen mož Lado zelo požrtvovalna, smo obiskali že mnogo planinskih točk in tako vedno bolj spoznavamo, pa tudi cenimo svojo domovino. V slabem letu smo imeli 15 izletov, Med drugim smo prehodili tudi Zasavje; od Janč preko Zasavske gore, Čem-šeniške planine., Partizanskega vrha, Mrzlice, Kala, Lovrenca, Lisce, Bohorja, Kuma do Kuni rovca.
Opisali bova izlet v Kumrovec, kjer je tekla zibel našega ljubljenega voditelja Tita in na Kum-najvišji zasavski vrh.
Bilo je 27. aprila letos. Za spremembo smo se tokrat podali na dolgo pot z osebnimi vozili. Peljali smo se po Tuhinjski in naprej po Savinjski dolini, kjer so velikanski nasadi hmelja. Ta dolina zelenega zlata nam je bila zares všeč. Že smo se znašli v Podčetrtku, kjer so znane »atomske« toplice. Prečkali smo mejno reko Sotlo in že smo bili v Kumrovcu. Najprej smo si ogledali veličastno zgradbo nad vasjo, potem pa pohiteli k Titovi
rojstni hiši. Pred njo se je gnetla velika množica obiskovalcev. V tej skromni hiši se je torej rodil plemenit človek, naš ljubljeni voditelj - TITO. Ogledali smo si notranjost lične hiše, ki je bila zares pretesna za številno Brozo-vo družino. Starinsko orodje in oprema so nam zgovorno pričali, da je bilo njihovo življenje trdo. Rada bi zavrtela žrmlje, ob katerih se je mali Joža potil in mučil, preden je namlel prigišče koruzne moke za žgance. Rada bi pognala zibel, v kateri je Marija Broz zibala tudi Joža, a si nisem upala.
Vračali smo se mimo Podsre-de, kjer je Jožek nekoč preživljal najsrečnejše trenutke svoje mladosti pri dedu Martinu. Spomnila sem se na davne čase, ko so tu kmetje pod vodstvom Matije Gubca bili boj za staro pravdo. Prispeli smo do Podkuma. Oprtali smo nahrbtnike in jo peš mahnili proti uro oddaljenemu vrhu Kuma. Gazili smo po mokrem snegu in prispeli do koče prav v trenutku, ko jo je oskrbnik zaklepal, da odide v dolino. Prijazno nam je odprl dom, ponudil čaj in žigosal knjižice. Po krajšem počitku smo se napotili proti do-
mu. Navzdol je šlo hitreje, včasih tudi po zadnji plati. Na Trojanah smo si privoščili še krofe in pognali dalje, razpoloženi in'srečni. Spet smo spoznali delček svoje domovine in njene preteklosti!
Metka Golob in Katja Balantič, osnovna šola Stranje
Mizar išče terensko službo mizarja. Hrovat Franc, Bistriška 17 a, p. Stahovica
TRAVNIK dam v najem v okolici Nevelj pri Kamniku. Naslov v uredništvu Kamniškega občana Kamnik, Jap-Ijeva 6.
Naročila za popravila pralnih strojev sprejema čistilnica Vidervol, Kamnik, Titov trg, teleFon 061) 831-858.
Na osnovi sklepa predsedstva OK SZDL razpisujemo prosta dela in naloge
strokovnega sodelavca
v uredništvu Kamniškega občana.
Od kandidatov pričakujemo dokončano srednjo šolo, moral-nopolitično neoporečnost, zaželene so izkušnje pri opravljanju računovodskih in administrativnih del. Preizkusni rok je dva meseca.
Pismene ponudbe pošljite na občinsko konferenco SZDL Kamnik, Titov trg 1 v petnajstih dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili do konca julija.
Poroke
Sulejman Čerimovič, avtopre voznik iz Kamnika in Vida Rozi na iz Brega pri Litiji
Mirko Krč, samostojni planer iz Kranja in Ana Hrauski, delavka iz Kranja
Janez Mravlje, delavec iz Tro-belnega in Zinka Osolnik, tkalka iz Poljane
Božo Matičič, ing. računalništva iz Domžal in Martina Lužovec, študentka prava iz Duplice
Boris Vrečar, elektrotehnik iz Velenja in Irena Jazbinšek, fizio-terapevtka iz Duplice
Mitja Zaje, lesni tehnik iz Kamnika in-Lidija Letnart, dijakinja iz Mekinj
Pavel Korošec, kmet, prebivajoč Ravne pri Šmartnem 1 in Majda Kos, delavka iz Podgorja 113
Višje cene geodetskih storitev
Cene za geodetske storitve v naši občini niso bile spremenjene že od leta 1977, in so znatno nižje od cen za te storitve v ostalih občinah. Zato je geodetska uprava posredovala izvršnemu svetu predlog za povišanje cen geodetskih storitev za dopustnih dvanajst odstotkov. Izvršni svet je dal na predlog svoje soglasje in tako bodo po objavi v uradnem listu SR Slovenije veljale v Kamniku za te storitve naslednje cene:
- ura terenskega dela 112 dinarjev
- ura pisarniškega dela 90 dinarjev
- ura za figurantsko delo 56 dinarjev
- materialni stroški 11 dinarjev
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ALOJZIJE SUŠNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivom SGP Graditelj, Kamnik in »Lesna« Slovenj Gradec, ki ste jo tako številno spremili na zadnji poti, ji darovali toliko prelepega cvetja ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala občinski organizaciji zveze borcev in Društvu upokojencev Kamnik za tople poslovilne, besede in še posebej pihalni godbi in pevcem Delavsko prosvetnega društva »Solidarnost« iz Kamnika, ki so jo z žalostinkami in godbo pospremili k poslednjemu počitku.
Žalujoče
hčerke Štefka, Slavka in Ivanka z družinami
Smrti
Marija Trebušak, upokojenka, iz Srednje vasi 23, stara 79 let
Rudolf Stanjko, upokojenec iz Laz v Tuhinju 8, star 81 let
Janez Fišter, varnostni delavec iz Zajasovnika 7, star 58 let
Kristina Lap, iz Nasovč 11 pri Komendi, stara 81 let
Alojzij Balantič, gozdarski delavec iz Županjih njiv 32, star 48 let
Franc Hrovat, osebni upokojenec iz Kamnika, Šutna 6, star 82 let
Danica Kobal, osebna upokojenka iz Ljubljane, Lavričeva 6, stara 84 let
France Mušič, kmet iz Podgorja 118, star 66 let
Jožef Sitar, delavec iz Godiča 71, star 53 let
Jožef Štefula, čevljarski mojster v pokoju iz Kamnika, Kidričeva 32, star 74 let
Andrej Tonin, delavec \l Šmarce 132, star 52 let
Angela Uršič, družinska upokojenka iz Zagorice 14, stara 72 let
Ciril Zaje, invalidski upokojenec iz Podgorja 18, star 59 let
Ü kamniški občan / 9. junija 1980
9
(Dvajset let bralne značke
Večkrat slišimo od odraslih takšna in podobna tarnanja: »Premalo berejo otroci, premalo!« Seveda to običajno rečejo tako, na splošno, ker jim je mor-da znano, da vsak Slovenec prebere na leto komaj eno knjigo. Vendar, ali smemo otroke, osnovnošolsko in srednješolsko mladino, vreči v ta koš? Verjetno Kajti dokler smo še v šoli, smo prisiljeni prebrati vsaj pet, st'st knjig za domače branje, pogosto pa ti sošolec pove za eno zanimivo knjigo, drugi za drugo, tako da se število prebranih knjig pn večini poveča.
Mnogo mladih pa bere tudi za bralno značko. Zakaj beremo favno zanjo? Zakaj ne bi učitel °b začetku šolskega leta rekel: »Do junija preberite prostovoljno pet knjig, tedaj pa mi oddajte zvezek z obnovami, izpisom misli ,n pisateljevim življenjepisom.« Konec. Hm, na tak način bi res Pridobivali bralstvo? Kakšni od-''čnjaki bi se že še potrudili, drugim pa še na kraj pameti ne bi 'Prišlo, da bi se lotili branja. Am-Pak, bralna značka vleče, točneje, tekmovanje zanjo. Tekmovalni duh spodbuja...
Ob začetku šolskega leta nisem1 nikoli v zadregi, ali bom tekmovala za bralno značko ali ne. Morda je tekmovanje v moralnem smislu besede kar pravšnji izraz, saj nam v osmem razredu Op obilici krožkov res ne preostaja časa, pa se vseeno tričetrt učencev odloči zanj. Marsikdo se mora boriti z lenobo, zvečer s spanjem, ki ga nimamo v teh letih nikoli dovolj. Tekmovati za bralno značko se pravi tekmovati predvsem s samim seboj. Kako prijetno in ponosno lahko rečem: »Prebrala sem vse knjige za bralko značko,« ko sošolka tarna, da nima časa brati in da bi najraje kar vrgla puško v koruzo. Seveda sami med seboj gledamo na to, kdo hitreje »pospravi« knjige za bralno značko.
Na vse je mislil Lepold Suhodolčan, eden od osnovalcev bralne značke, ki leto praznuje že 20 •étnico svojega obstoja in za katero tekmujejo osnovnošolci po vsej Sloveniji. Lepold Suhodol-^an je s svojo zamislijo hotel vzgojiti otroke v bralce, ki bi radi
segali po lepi knjigi, čutili potrebo po njej in veliko ljubezen do nje. Čeprav je umrl prav na slovenski kulturni praznik, star komaj petdeset let, je opravil veliko delo: vzgojil je rodove bralcev. S svojimi knjigami: Deček na črnem konju, Rumena podmornica, Skriti dnevnik in drugimi, ki jih tudi cesto prebiramo za bralno značko, bo vedno živ. Govori nam skozi svoja dva detektiva Naočnika in Očalnika, skozi svoje mladostnike Petra, Žigo, Pi-skra...
V dvanajstih letih tekmovanja za Prešernovo bralno Značko je bilo na naši šoli podeljenih 2774 značk; največ v šolskem letu 1977/78 - kar 392. V Cankarjevem letu 1976 je bilo učencem višje stopnje podeljenih tudi 185 Cankarjevih značk. V šolskem letu 1971/72 so pri nas tudi pr-vošolci prvič tekmovali za ciciba-novo bralno značko, od takrat pa vsako leto pridno tekmujejo.
Kot značka ostaja trajen spomin na tekmovanje, tako si zapomnimo tudi slovesnost ob koncu, ob podelitvi le-te, saj so jo večinoma počastili gostje, kot so pisatelj Ivo Zorman, pisateljica Branka Jurca, pesnik France Pi-bernik, slikarja Lojze Perko, Ive Šubic in drugi. Včasih pa smo si kot nagrado za tekmovanje ogledali gledališko predstavo v drami ali v mladinskem gledališču.
Letos smo strnili tekmovanje v Kamniku. Ogledali smo si zaigrane pesmi Nika Grafenauerja s skupnim naslovom Nebotičniki, sedite. Po ogledu predstave smo se gledalci iz naše šole razdelili v dva tabora: eni prestavo popolnoma zaničujejo, drigim je bila všeč. Meni je bila všeč, saj je sodobna, moderna, če hočete. Vendar ne moderna v slabem pomenu besede. Igra je bila zame odraz današnjega časa. Morda res ne bo prišla v zgodovino, vendar je zdaj, ta trenutek zanimiva. Igralci so tarnali o nebotičnikih, se prerekali na hoduljah, povedali, čemu vse služijo nos, roke...
Gledalci smo igro spremljali zelo od blizu, saj smo se posedli v telovadnici kar na tla v krogu in z
igralci Slovenskega mladinskega gledališča Olgo Gradovo, Marinko Šternovo, Jožetom Mrazom in Pavlom Ravnikom smo si gledali iz oči v oči. Morda so nam bili igralci še bolj blizu zato, ker so bili oblečeni v čisto vsakdanja oblačila, v katerih bi se lahko mirne duše pojavili tudi na cesti, pa se nihče še ozrl ne bi za njimi. Morda bi le za dekletoma kdo pogledal in občudoval domiselna brezrokavnika, kot sem ju jaz ves čas predstave. Sicer pa so, kot je razvidno iz prospekta, Grafe-nauerjevi Nebotičniki le del obsežnega petletnega projekta SMG iz Ljubljane z naslovom Slovenska poezija za otroke na odru, v katerem so že predstavili Najdihojco Frana Levstika, Pa-stirce pri kresu in plesu Franceta Bevka, Lahkih nog naokrog Otona Župančiča in Abecedarijo Daneta Zajca.
Irena Urbane, učenka 8. b. razreda OŠ Komenda-Moste
Srečno brigadirji
V nedeljo, 8. junija, je odšla na zvezno mladinsko delovno akcijo Suha krajina 80 prva kamniška brigada. Avgusta ji bo sledila druga - tokrat na Goričko. Obema brigadama lahko zaželimo čim več delovnih uspehov, brigadirjem pa čim pestrejše življenje na akcijah.
	
	
Mg	
Delovni dupliški mladinci
Mladinci v krajevni skupnosti Duplica so v zadnjem času zelo delovni. Poleg kulturnih, zabavnih in športnih prireditev, med katerimi je zlasti velik uspeh dosegla glasbena prireditev Glas mladih, ki jo vsako leto pripravijo mladinci Stola, skrbijo tudi za čisto okolje, v katerem živijo. Tako so se v mesecu maju lotili čiščenja parkov, nasadov in ulic okoli stanovanjskih blokov in hiš. Imajo prav, ko pravijo, da take akcije ne bi bile potrebne, če bi se občani, med njimi tudi ni malo mladih, odvadili odmetavati odpadke kjerkoli, kot se dogaja sedaj. Seveda bi bilo treba poskrbeti tudi za več ustreznih koškov za smeti.
F. S.
Mladinske delovne akcije so se torej prevesile v drugi del: obdobje priprav se bliža koncu, brigadi sta pripravljeni na akcije. Med priprave spadajo tudi lokalne delovne akcije, katerim v razvoju krajevnih skupnosti pripir sujemo vedno večji pomen. Sredi maja je bila taka akcija v Motni-ku. Triindvajset brigadirjev je skupaj s krajani gradilo športno igrišče. Prvo delovno navdušenost je sicer nekoliko zavrla mastna in težka ilovica, vendar so bile začetne težave kmalu premagane in sadovi našega dela so bili hitro vidni: izkopali smo jarke, položili vodovodne cevi in jih zasuli, naslednji dan pa smo se spravili še na površinsko planiranje igrišča. Med domačini in brigadirji so se spletla nova poznanstva in družno smo še trdneje prijeli za krampe in lopate. Utrujenost smo premagovali s šalami in končno smo prepeljali tudi zadnjo samokolnico zemlje. Da bi bilo življenje čim bolj podobno pravemu brigadirskemu življenju, smo zvečer pripravili taborni ogenj, izdali akcijski bilten in podobno.
Akcija je hitro minila. Zastavljene cilje smo izpolnili. Bilo je sicer nekaj manjših napak, vendar je bila akcija nedvomno uspešna. Želeli bi si lahko le še več brigadirjev. Za MDA Goričko 80 se še vedno lahko prijavite pri občinski konferenci ZSMS Kamnik (Titov trg 1, soba 35).
VLADO MOTNIKAR
Več
pozornosti društvu
Društvo za varstvo in vzgojo ptic obstoja v Kamniku od leta 1977. Pred tem je bilo društvo združeno z domžalskim. Na pobudo Draga Kovačiča, ki je sedanji predsednik, so se odločili za ustanovitev društva, ki so ga imenovali »Društvo za varstvo in vzgojo ptic« Kamnik. Začetna pot je bila težka, začeli so iz nič, saj niso imeli finančnih sredstev, da bi nabavili kletke in krmo za ptice. Vendar so člani vztrajali, prirejali razstave, društvena tekmovanja. Izkupiček pa porabili za nabavo hrane za zunanje ptice in razstavne kletke. Društvo je organiziralo razstavo, ki je bila decembra lani pet dni v prostorih šole Toma Brejca v Kamniku. Na razstavi je sodelovala večina članov s pticami, ki so jih sami vzgojili. Med temi so bili razni barvasti kanarčki, križanci, papige in exoti, ki jih je bilo možno kupiti. Poleg razstave je bil tudi srečo-lov. Vse to so organizirali z lastnimi sredstvi. Razstava je bila dobro obiskana.
Člani društva se sestajajo po potrebi v prostorih Združenja obrtnikov v Kamniku.
Društvo vsako leto izda novo značko (serija). Trenutno je v društvu 30 članov, v starosti od 14 do 60 let. Ženske se v društvo še ne vključujejo.
Besedilo in fotografija: Jože NOVAK
Zvezdama na križu
Leta 1750 je Thomas VVright napisal: Trdijo - in če se prav spominjam, je to tudi vaše mnenje - da so trije najlepši prizori v naravi sončni vzhod na morju, zelena pokrajina z mavrico nad njo in čisto zvezdnato nebo ponoči.
Že površen pogled skozi droben teleskop nam razkrije, da na nebu sveti na tisoče sonc, ki žarijo v ogromnem vesoljskem prostoru. Mnogo teh sonc ni samih, imajo druščino, saj se okoli skupnega težišča giblje po dvoje, troje ali več zvezd - večzvezdja. V ozvezdju Herkula bi hitro opazili nežno okroglo meglico polno zvezd (okoli 200.000). Njena svetloba potuje k nam 30.000 let. V An-dromedi se skriva nam najbližja galaksija M 31, ki pa je daleč, daleč, saj svetloba potuje do nas 2.200.000 let. V njej je okoli 300 milijard zvezd. Koliko je v tej galaksiji sončnih sistemov? To je le drobec zanimivosti, ki jih lah-
ko opazimo, saj je takih presenečenj na tisoče. Spomnimo se, da smo mi le dvesto-milijonski delec naše domače Rimske ceste. Kje je konec tega prostranstva?
In naš krožek se hoče sprehajati po tej galeriji zanimivosti in presenečenj.
Ko smo jeseni načrtovali delo krožka, smo si zadali za nalogo, da bi si uredili preprosto šolsko zvezdarno na Križu. V začetku smo mislili, da so to le lepe sanje, toda danes postaja načrt resničnost, saj se že vidijo prvi obrisi naše opazovalnice.
Zakaj šolska zvezdama na Križu?
- Ker je pogled odprt proti jugu.
- Ker pri opazovanju ne motijo luči mesta. Poskusili smo opazovati na Starem gradu, a nas je motilo gostišče. Opazovali smo tudi v drevesnici, a nas je motila svetloba mesta. Šolsko dvorišče odpade, saj tam stalno trenirajo.
- Ker se pri neprestanem prenašanju teleskopi kvarijo, zgubljajo na preciznosti. Ta pa je poglavitna za bolj zahtevna opazovanja.
- Ker bi lahko poglobili delo krožka. Letos so se člani krožka prijavili na republiško tekmovanje iz astronomije, ki ga prireja gibanje Znanost mladini. Pri tem tekmovanju gre za to, da eden ali več učencev opravi preprosto raziskovalno nalogo. Opravi meritve in napiše rezultat. S tem mlade navajamo na samostojno in ustvarjalno delo, ki presega splošne okvire šole.
- Ta šolska zvezdama bi lahko poglabljala, astronomsko kulturo na vseh šolah naše občine in tudi občanov, saj se ne smemo in nočemo zapirati v ozek šolski okvir.
Preden smo se podali v gradnjo, smo povabili diplomiranega astronoma Marjana Prosena, da si ogleda Križ in pove svoje strokovno mne-
nje. (M. Prosen je bil pobudnik in mentor prvega in drugega astronomskega tabora na Javorniku nad Idrijo. Napisal je tudi več del, med drugim: Astronomija za gimnazijo in Astronomska opazovanja).
Našemu vabilu se je odzval in ocenil, da je lokacija dobro izbrana, da se tu lahko resnično razvije amaterska astronomija.
Krožek oziroma šola je zaprosila različne delovne organizacije za pomoč in dobila nekaj podpore.
Perutnina Zalog je dala zemljišče na Križu v brezplačno uporabo. Zelo se je potrudila tovarna Titan, saj je precizno in vestrfo zgradila in montirala tele inštrumente: višinomer, gnomon, pa-sažni inštrument in stojalo za šolski teleskop. Sedaj bodo lahko člani krožka začeli i meritvami za raziskovalno nalogo: Astronomske konstante preproste šolske zvez-darne.
Nekatere druge delovne organizacije so dale minimalna finančna sredstva. Upamo, da bodo tudi ostale, katere
smo prosili, namenile minimalna sredstva, da bomo uredili enega od bunkerjev. Želimo namestiti vrata in očistiti notranjost, da bi lahko tam spravljali teleskop, da ga ni treba stalno prenašati. Kasneje pa bi radi namestili ograjo, kajti moramo zagotoviti varnost. Zavedamo se, da bomo morali vložiti tudi veliko dobre volje in udarniškega dela. Pa kaj zato, saj smo mladi in polni elana.
Šolski astronomski krožek je prešel svoje okvire, saj hodijo sem tudi drugi učenci -dijaki, ki so že zapustili našo šolo. Nekaj je tudi učencev sosednje šole, ki se zanimajo za delo krožka in pridejo občasno na opazovalne večere. Mislimo, da bi morala biti šolska zvezdama dostopna čim večjemu številu učencev, od osnovnošolskih do srednješolskih in ostalih. Zavedati se moramo, da že v osmem razredu učenci pri pouku fizike slišijo o astronomiji, saj je v učnem načrtu poglavje Zemlja in osončja. Zato bi šolsko zvezdarno lahko dobro vključili v pouk. V bodočem usmerjenem izobraževa-
nju bo med fakultativnimi predmeti tudi astronomija. Menimo, da bi lahko povezali vse naše šole ter tako skupno izkoriščali to zvezdarno, saj bo verjetno prva šolska zvezdama v Sloveniji.
Želeli bi, da bi postala zvezdama središče vseh mladih, ki se za astronomijo zanimajo kot opazovalci ali k6t graditelji inštrumentov, in da bi bila vključena tudi v redni pouk. Če bomo v naši občini dobili resnično naravoslovno matematično usmeritev, bi lahko razvili astronomijo kot fakultativni predmet, saj bi imeli učila zanjo.
Upamo, da bomo znali občudovati in odkrivati lepote vesoljskega prostora, da bomo znali povezati vse, ki jih astronomska kultura zanima, in da se bo ta zvezdarna obrestovala nam vsem, saj si mladi tudi tu pridobivajo raziskovalnih izkušenj in navad, spoznajo, da morajo biti potrpežljivi in vztrajni.
Boris Kham Astronomski krožek Osnovne šole Toma Brejca Kamnik
Pogovor z Albertom Kod h Čem
Srečen dogodek
Razstava ob dnevu mladosti
V počastitev dneva mladosti je bila od 23. do 30. maja v dvorani nad kavarno razstava likovnih del učencev osnovne šole Fran Albreht. Učenci so se predstavili z okoli 100 deli, med katerimi prevladujejo akvareli in tempere, razstavljeni pa so tudi keramični izdelki in mozaiki. Dela so nastala v letošnjem šolskem letu v okviru rednega učnega programa in likovnega krožka pod vodstvom Borisa Bratuža. V bodoče naj bi se vsaj enkrat letno s svojimi deli predstavili kamniški javnosti.
Mladi ustvarjalci se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so si ogledali njihova dela in jih vabijo, da se tudi pri naslednjih razstavah udeležijo ogleda in slavnostnih otvoritev. j. j.
Srečanje mladih zgodovinarjev Jugoslavije
Zlato priznanje za raziskovalno nalogo Izvirno gradivo iz NOB, ki smo ga dobili rta srečanju pionirjev zgodovinarjev in likovnikov Slovenije v Ljubljani, nam je omogočilo udeležbo na X. srečanju mladih zgodovinarjev Jugoslavije.
Na srečanje, ki je bilo v Titogradu in Kolašinu od 14. do 17. maja, je odšla iz Slovenija delegacija, v kateri sta bila po dva predstavnika zgodovinskih krožkov iz Šentjurja pri Celju, Prestranka, Radovljice in Stranj.
Našo šolo sva zastopala
Robi Kovač in Helena Šimenc.
Potovali smo z vlakom do Beograda, in od Beograda po progi Beograd - Bar do Tito-grada.
Srečanje mladih zgodovinarjev Jugoslavije ni imelo tekmovalnega značaja, pač pa je potekalo kot simpozij, na katerem smo predstavili najboljše naloge pionirjev iz vseh republik. Tudi naju z Robijem je doletela čast, da sva na simpoziju brala našo nalogo. Simpozij so gostitelji popestrili s kulturnim programom in s srečanji s prvoborci,
ki so nam pripovedovali o Črni gori med NOB. Seznanili so nas tudi z zgodovinskimi znamenitostmi in kraji: Bio-gradskim jezerom, Titogra-dom, Cetinjem, Lovčenom in Budvo. Naše bivanje v Črni gori je kar prehitro minilo. Težko smo se poslovili od izrednih gostiteljev in prijateljev.
Domov smo se vrnili z nepozabnimi vtisi. Veliko novega smo videli in veliko novega smo se naučili. Vse, kar smo doživeli, pa je velika vzpodbuda za nadaljnje delo. HELENA ŠIMENC
Tatjanin prosti čas
Zazvonil je šolski zvonec. Šolarji odhajajo v razred, učitelj odpira dnevnik: »Kdo manjka?« Reditelji ponavadi niso ravno zadovoljni s svojo dolžnostjo in se niti ne ozrejo dobro po razredu: »Manjkajo: Smolnikar Tatjana in potem še, jaaa, hm.«
»Zakaj pa se ravno Tatjane vsak spomni?« boste radovedni. No, odgovor najbrž ne bo tažak. Tatjana veliko preteče na tekaških smučeh, tekmuje, trenira in sploh veliko potuje po domovini in izven naših meja. Njena popotovanja se ji bogato »obrestujejo«, saj je dosegla že številne lepe uspehe.
Ti uspehi so bili vzrok, da sem sklenila obiskati Tatjano in jo povprašati, kako poteka njeno življenje na tekaških smučeh in o vsem, kar jo druži z njimi.
Začetki njenih tekov segajo v čas, ko je drgnila še osnovnošolske klopi: »Hodila sem v tretji razred in takrat še ni bilo organiziranih tekmovanj. Moji treningi' so postali delovni približno pred tremi leti, ko sem se priključila državni reprezentanci. Vzrok, da sem sploh začela teči, je bil en sam. Na šolskih tekmovanjih sem (po suhem) dobro tekla in to sta opazila moja današnja trenerja Peter Lanišek in Dane Brelih. Povabilo, da bi tekla tudi na smučeh, sem odklanjala. Na alp-
skih smučeh nisem prej nikdar smučala in o tekaških nisem niti premišljevala. Končno sem se »vdala« in treningi so se začeli. Smučanja sem se ob pomoči trenerjev kmalu naučila in tudi veselje zanj je bilo vedno večje. Danes niti ne pomislim, da bi prenehala.«
Vsak začetek je težak. Tudi Tatjana se je morala navaditi najprej smučanja, potem treningov, tekmovanj. Kako izgledajo njeni treningi?
»Jeseni, spomladi in poleti vadimo brez smuči. Dopoldan imam šolo, ko pridem domov se najprej najem, hitro napišem naloge in se naučim najnujnejše. Okrog 17. ure se prične moj dvourni trening. Najprej imamo vaje za ogrevanje, potem tečemo deset do petnajst kilometrov. Po teku imamo še gimnastiko, vaje za moč (dviganje uteži) in drugo. Večkrat so naši treningi intervalni. Pozimi so na vrsti priprave za tekmovanja, ki trajajo eden do dva tedna. Treningi potekajo s podobnim programom, le da smo zdaj večinoma na smučeh.«
Pogoji za treninge in tekmovanja so zelo pomembni, tako maže za smuči, kot snežne razmere. Kje vse trenirate, kakšni so tvoji spomini?
»Veliko časa preživimo v Avstriji, bili pa smo tudi v Franciji, Švici, Italiji in Vzhodni Nemčiji. Treniramo pa tudi v Sloveniji. Največ v Ratečah in na Pokljuki. Skoraj povsod smo imeli tudi tekmovanja. Po tekmah gremo radi v disko, da se malo sprostimo. Med seboj smo veliki prijatelji in to nam veliko pomeni.«
Kljub veliki odsotnosti od pouka se Tatjana večkrat spomni svojih sošolcev iz kamniške gimnazije in tudi šolskih knjig. »Oja, knjige že nesem s seboj, a se bolj malo učim. Saj imamo tudi nekaj prostega časa, vendar takrat bolj počivamo ali pa se po svoje zabavamo. Najbrž bi se tudi v šoli težko učila, če mi ne bi sošolci pomagali. Njim se moram veliko zahvajiti za pomoč.«
Med treningi porabite veliko energije, zato gotovo posvetite pozornost tudi hrani. »Res je, skrbeti moramo za čimbolj pestro prehrano. Jemo veliko zelenjave, sadja, mesa in še posebne vitamine. Najraje pa jemo sladkarije, ki nam jih nihče ne brani.«
Gotovo je za številna potovanja in tudi za opremo smučarjev -tekačev potreben kot vedno -denar. Ker je Tatjana v državni
Že večkrat sem premišljeval o naših borcih iz NOB. Želela sem se spoznati z enim izmed njih, da mi opiše svoje dogodke. Tako sem spoznala prvoborca Alberta Kodriča, ki stanuje na Duplici.
Odločila sem se, da ga obiščem na domu. Bil je večer, ko sem pozvonila. Odpret mi je prišla njegova žena in me vprašala, kaj želim. Omenila sem ji namen mojega obiska, povabila me je v kuhinjo.
Albert Kodrič je bil najstarejši borec v dupliški grupi. Bilo mu je 39 let, ko je odšel v partizane. Po rodu je Primorec in se je kot zaveden Slovenec umaknil italijanskim fašistom v notranjost Slovenije, in sicer na kamniško območje. Po končani vojni je
edini od dupliške grupe ostal na Duplici, medtem ko so se ostali razkropili po različnih krajih naše domovine. Star je 77 let in čeprav ga že preko 20 let daje sladkorna bolezen, se rad spominja nesrečnih in srečnih dogodkov med NOB 'in po njej.
Vprašala sem ga: »Opišite srečen dogodek ob koncu vojne ali pa po vojni!« Nekaj minut je bilo vse tiho. Tovariš Kodrič je začel: »Konec 1945. leta sem prišel v domačo vas, ki je bila med vojno požgana. Naša domačija je bila edina, kjer so požgali tudi živino, vsi ostali so jo lahko odpeljali s seboj. Vzrok temu pa je bilo to, ker nas je bilo pet bratov v partizanski vojski.
Dnevi varstva okolja, čistoče in reda v prometu v občini KAMNIK
pomladi 1980
Gozdovi, zelenje, čist zrak, bistre vode, čistoča, vsepovsod so pogoji za obstoj človeštva!
Varujmo rastlinstvo in živalstvo!
Ne odmetavajmo smeti in odpadkov kjerkoli, temveč v za to določene smetnjake in kontejnerje!
Trgovske in gostinske organizacije naj skrbe za urejenost svojih lokalov, za kulturno postrežbo, kakovostno blago in storitve ter za higieno osebja in čistočo sanitarij!
Voznike motornih vozil prosimo, da se ravnajo po določilih odloka o cestnem prometu v mestu Kamnik in naseljih. Parkirajo naj le na za to določenih mestih; naj ne povzročajo nepotrebnega hrupa ter upoštevajo predpise o hitrosti!
Vsi, posebej mladina, bodimo zaščitniki narave, borimo se za čisto okolje in ga varujmo pred onesnaženjem!
Komisija za varstvo okolja v krajevnih skupnostih, zaselkih in vaseh sodelujte v akciji!
Varstvo okolja, čistoča In red v prometu naj bo naša skupna, trajna skrb! Turistična društva:
SO Kamnik- KAMNIK Komisija za varstvo okolja     KAMNIŠKA BISTRICA
MOTNIK
Ob koncu vojne smo vsi pris' domov živi in zdravi.«
»Ali se spominjate kakšnegi dogodka po vojni?«
»Vsekakor. Najlepši dogodef v svojem življenju sem doživeli mladino, in sicer je bilo to led 1950. Bil sem organizator in po budnik delovne akcije v Rudnik* pri Radomljah. Vas Rudnik ti, imela vodovodne napeljave. Zaj to sem spodbudil mladino, pred' vsem iz Kamnika, Duplice, Ra domelj in Ljubljane. Denar t cevi in vse potrebno za gradite' vodovoda sem naprosil pri tovarnah, denar pa so prispevali tuè mnogi posamezniki. Od obči skih mož sem dobil potrdilo i gradnjo. Šolska mladina je hodi la na delo po končanem šolskelt pouku. Nadzorovali so jih učite lji. Mladino iz Ljubljane so vozi1 z vlakom. Za mladino je bilo po' skrbljeno vse, imeli so malico il počitek. Nekaterim se ni ljubil' delati, nekateri pa so bili marlji' vi. Z lepo besedo sem uredil vse Prišel sem k njim in jim rekel:
»Če vam ni do dela, lahko odi dete, vedite pa, da vas je lahk' sram, da tako ravnate s sotova riši.«
Tako so s povešeno glavo odS na delo. Med akcijo se je zgodil' veliko dogodkov, ki pa se jih zt ne morem spomniti. Kadar sel šel po opravkih v Ljubljano, i me spraševali mladinci:
»Tovariš Kodrič, kdaj bo sp(i udarniška?«
Končno je napočil čas in voS je pritekla do posameznih doma čij. To nam je uspelo z udarnišk' akcijo. Pa še to. Da ne bi kd< izmed vas mislil, da so bile hiS skupaj: na vsakem hribu sta stal dve hiši ali celo samo ena. RaZ' dalje so bile velike tudi do K kilometrov. Še sedaj, ko priden v vas, sem dobro sprejet. Mladi na me večkrat povabi na sestan ke in zelo rad delam z mladimi.'
Še sva se pogovarjala, nato p! sem se poslovila in odšla domo* kajti zunaj je bila že dolgo trdn* tema.       Nada preiovšek, 8. '
OŠ Tomo Brej'
reprezentanci ji opremo priskrbi republiška zveza za telesno kulturo in tudi denar za tekmovanja pride od tod. V veliki meri pa jo financira tudi Tekaški klub iz Kamnika.
/
. Ni še minilo mnogo časa od Balkaniade v Romuniji, katere se je tudi Tatjana udeležila. In rezultati: »Z rezultati smo bila dekleta zadovoljna, saj smo v štafeti dosegle drugo mesto.«
Poleg te uvrstitve Tatjani veliko pomeni tudi prvo mesto v solo teku na državnem prvenstvu v Sarajevu, v tujini pa enajsto mesto, ki ga je dosegla v Franciji na tekmovanju za mladinski kriterij srednje Evrope. Zadnja leta Tatjana veliko preživi v športu, zato me je zanimalo, kakšen poklic si bo izbrala: »Tega pa še ne vem. Tudi o VŠTK sem premišljevala, vendar ne verjamem, da bo tudi moja delovna obleka trenirka.« In kaj pravijo doma, ko jim hči namesto posodo pobriše ven na sneg in na smuči? »V začetku so bili kar malo hudi. Ptosebej oče je bil v začetku bolj strog, potem pa mi je rekel, da lahko smučam, dokler v šoli ne bo cvekov. Marni pa je bila že v začetku navdušena.«
Ponavadi nas na koncu vedno zanima, kakšni so človekovi upi za prihodnost, njegovi cilji: »Če bodo moji teki tudi v prihodnje tako dobri ali celo boljši kot doslej, se bom udeležila tudi Olimpiade, ki bo čez štiri leta v Sara-
jevu.«
To je zdaj Tatjanina največja želja in tudi mi vsi želimo, da bi bila čimbolj uspešna še naprej.
Če bo odšla na Olimpiado v Sa rajevo, bomo mi vsi še poseW. držali pesti.
MATEJA GRILJ(
Tatjana na startu (IIS) v Franciji
TZOZZZTZZZZZZZZZZZk
Mesečna kronika
Majska (ne) idila
Nič kaj preveč pomladanski maj je z vidika dogodkov na področju javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč potekel precej bolj umirjeno, kot meseci pred njim. Kje so vzroki takemu stanju, je težko ugotoviti, ostaja pa želja, da bi bili primeri kršitev javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč vedno redkejši in tako varnost občanov in delovnih ljudi, njihovega in skupnega premoženja ter počutja nasploh vedno večja.
JAVNI RED IN MIR
Kljub prejšnjim ugotovitvam je bilo v mesecu maju še vedno zabeleženih enain-. dvajset (21) prekrškov zoper javni red in mir. Med tovrstnimi prekrški so na prvem mestu še vedno pretepi - 8 po številu, sledi 5 primerov razgrajanja, 3 primeri razbijanja itd. Ljudje so se pred dežjem zatekali v gostilne, zato je bilo verjetno zopet največ prekrškov storjenih v hramih, kjer točijo žlahtno kapljico. V preteklem mesecu je bil za razliko od aprila v stanovanju zabeležen le en primer kršitve
javnega reda in miru. Morda so k temu pripomogli tudi ledeni možje in Zofka?
4. 5. je ob 20.55 pred Pla-ninko razgrajal in razbijal steklenino Raso A. s Cankarjeve. Maja se na majavih nogah ni mogel umiriti, pa je jutro dočakal v prostorih za pridržanje na PM.
11. 5. so ob 23.10 uri deli nered po Maistrovi ulici okajeni Peter M., Juro M. in Peter A. s Cankarjeve. Motila jih je nočna tišina, zato so se lotili koles, na katera so naleteli, pa tudi prometni znaki so jim bili napoti. Do sodnika za prekrške bodo morali brez koles, pa tudi prometnih znakov.
15. 5. je ob 12.30 uri v Planinki razgrajal Amir Š. iz Lok. Precej vinjen in tik po kosilu je moral v prostore za treznjenje na PM, vendar sam, brez Zofke.
17. 5. so se ob 19.10 vozili v osebnem avtomobilu Andrej M. iz Bele in maligani. Andrej je oviral postopek miličnikov in se nesramno vedel, zato je moral z maligani v »ohlajevalnico«, iz nje pa je šel brez njih.
24. 5. je ob 17.30 uri v trgovini na Duplici za zaključek tedna razgrajal in razbijal Pavle/L. iz Duplice. Razbil je tudi steklo na vhodnih vratih in razmetal nekaj posod za .smeti, čeprav ni v službi pri Komunalnem podjetju. Račun bo kar precejšen.
30. 5. sta se za kosilo ob 12.25 pred Planinko z rokami »prijateljsko« prepričevala vinjena Rifet R. in Abdija D. s Cankarjeve. Namesto me-nuja udarci, za sladico pa bo poskrbel sodnik za prekrške.
TATVINE IN VLOMI
Česa vsega se v preteklem mesecu niso lotili tisti, ki jih rade »srbijo« roke. Seznam stvari, ki so dobile noge, je kar precej obsežen. Začnimo s kolesi, ki so sploh iskano blago v času reklam za zdravo telo. Energetska kriza tudi še traja, zato ni čudno, da zopet zmanjkuje bencina iz nekaterih avtomobilov pred bloki, pa tudi nafta na deloviščih ni varna pred zmikavti. Iz osebnih avtomobilov zaklenjenih in nezaklenjenih, so izginjali dokumenti, orodje, razni deli pa tudi avtoradio. Zabeležen
je bil en poskus odvzema osebnega avtomobila na Duplici, pa k sreči možakarju niso šli kabli skupaj. Poskus vloma je bil zabeležen v Izobraževalnem centru. Ni še znano, ali so storilci prišli po znanje ali kaj drugega, ker so bili prepodeni. V planinskem svetu je bilo vlomljeno v dve koči. V Tihi dolini so neznanci odnesli iz koče orodje, iz koče na Veliki planini pa nekaj steklenic pijače.
8. 5. je bilo preko noči vlomljeno v barako Kuriva. Neznanci so odnesli manjšo ročno blagajno z nekaj drobiža. Dobavnic za premog ni bilo poleg.
17. 5 je bilo vlomljeno v Drogerijo. Zmanjkal je fotoaparat z bliskavico.
30. 5. so že v jutranjih urah miličniki izsledili Štefana Š. iz Murske Sobote, ki je preko noči vlomil v stanovanjsko hišo Janeza M. iz Motnika. Na seznamu ukradenih predmetov zasledimo tranzistor, oblačila, zlato verižico, rezervno gumo, pa tudi rože, samo ne s travnika, temveč izpred stanovanjskega bloka in z balkonov.
PROMETNE NESREČE
V trinajstih prometnih nesrečah, ki so se pripetile maja, je bilo udeleženih 13 osebnih avtomobilov, 2 kom-bija, 2 tovorna avtomobila, 1
traktor, 1 konjska vprega, 2 pešca in 1 kolesar. Dve osebi sta bili težje telesno poškodovan, 8 oseb je zadobilo lažje telesne poškodbe, v 5 primerih pa je nastala le materialna škoda. Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, sledijo pa vinjenost, nepravilno prehitevanje itd. Tri prometne nesreče so se pripetile na cesti skozi Duplico in tri v križišču Ljubljanske in Kranjske ceste. Kar pet prometnih nesreč je bilo v času med 19. in 21. uro, dve pa med 01.in 03. uro.
2. 5. je ob 02.30 zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v Cirkušah voznik osebnega avtomobila Ciril J. z Velikega hriba in se huje telesno poškodoval.
3. 5. je ob 02.40 zapeljal s ceste, ki vodi s Starega gradu, voznik osebnega avtomobila Zoran H. iz Moravč. Voznik in en sopotnk sta zadobila lažje, en sopotnik pa težje telesne poškodbe.
25. 5. je ob 18.20 na Ljubljanski cesti voznik osebnega avtomobila Jože H. iz Mengša zadel otroka. K sreči se je nesreča končala brez hujših posledic.
POSEBEJ
24. 5. sta ob 14. uri pristali v Podgorju dve jadralni letali. Ni šlo za otvoritev novega le-
tališča, pač pa sta letali zasilno pristali zaradi neugodnih vremenskih razmer. Letali sta i bili udeleženi v tekmovanju za državno prvenstvo. Pilota sta ostala nepoškovodana, pa tudi radovedneži ob in na cesti.
POHVALNO
Janez Jeras iz Godiča in Anton Galin iz Vrhpolja sta prinesla na PM žensko torbico z dokumenti in denarnico z dokumenti in 200 dinarji.
OPOZORILO
Bliža se čas sobotnih in nedeljskih izletov v naravo. Spet se bo kadilo izza vsakega grma in dišalo po »kranjskih« specialitetah - čevapči-čih in ražnjičih ter še marsičem. Kjer je dim je tudi ogenj, ogenj pa je nevaren, naj ne bo odveč opozorilo na previdno ravnanje z ognjem, odmetavanjem cigaretnih ogorkov itd. Storimo vse, da ne bomo povzročitelji gozdnih požarov, pa tudi vse, da za nami ne bodo ostajala smetišča in uničena narava. Obrežje Kamniške Bistrice in drugih voda niso mesto za sobotna in nedeljska družinska pranja jeklenih konjičkov.
Kjer se... valja, dlako pusti - ni pa nujno!
MAJ
Planinci smo taborili
Prvomajske praznike je kljub slabšemu vremenu veliko ljudi preživelo v naravi. Kamniški planinci smo si - kot vsako leto -postavili v Beli svoj tabor, ki ga je organiziral mladinski odsek PD Kamnik.
Kljub težkim nahrbtnikom, šotorom in zabojem hrane, je bil tabor še istega večera nared za štiridnevno bivanje. Postavili smo šest šotorov (četverčkov) in skromen prostor, ki nam je služil za dnevno sobo, jedilnico in še kuhinjo. Hrana je bila bolj vojaška. Največkrat smo lakoto preganjali s pasuljem, pa tudi polente s prelivom in makaronov se nismo branili. Zjutraj smo se sladkali z marmelado, kruhom in P'li šipkov čaj. Naša najboljša pijača poleg gorskega potoka Bele P3 je bilo mleko, ki smo ga še posebej zadnji dan koristno uporabili, ko smo kuhali puding. Ko smo vanj stresli vsebino vseh pudingov, kar jih je bilo v taboru, je bila naša neučakanost prevelika. Vsi smo se dre nj ali z žlicami pred loncem in kmalu so bile že tako umazane pumparice še »lepše«.
Vreme nam jo je v četrtek pošteno zagodlo, zato smo jo na turo mahnili šele v petek. Iz doline Bele smo kmalu dosegli asfaltno cesto, od tod pa smo se napotili po gozdni cesti, ki pelje Proti Krvavcu. Ves čas nas je Pozdravljalo sonce in opazovali smo naravo, kjer se je prebujala Pomlad. Želeli smo doseči vsaj Medvedove jame pod Mokrico, ker na vrh zaradi snežnih plazov n'smo nameravali. Nenadoma pa Je naša želja postala neuresničlji-ya, ker so sonce zakrili oblaki. Ustavili smo se pri lovskih opazovalnicah, sedli na tla gozdne Jase in spremljali gibanje oblakov na nebu. Vračali smo se čez Brsnike, odkoder je eden najlepših pogledov na Kamniške planine. Mimogrede smo z drevesa ob
cesti potegnili kolo prijatelja, ki je šel z nami in obesili nanj kolo našega kuharja, ki je bil v taboru.
V sobotnem večeru smo zakurili velik kres, in da smo lažje prepevali, smo se »uglaševali« s kompotom, ki ga je kmalu zmanjkalo. Naše petje je spremljalo šumenje potoka, pokanje vej na ognju in skoraj neslišno bobnenje oddaljenih plazov. Pogovarjali smo se o našem življenju v gorah, se spominjali domačih. Naslednji dan smo podrli šotore, sežgali smeti, nato pa smo natovorjeni kot šerpe odhajali iz doline Bele proti Kamniški Bistrici.
Vsak dan, ki ga preživiš v planinah, ti pusti drugačne spomine. Tudi letos se bomo spominjali raznih šal in drugih lepih doživetij, ki jih ne bo manjkalo tudi na naših prihodnjih planinskih popotovanjih.
Novice iz pionirske sekcije v Stranjah
Maja smolse navdušeni planinci spet odpravili na potep, tokrat na Vremščico. Vlak iz Ljubljane proti Sežani je bil zaseden do zadnjega kotička, kar pa nas ni preveč motilo, saj imamo vzdržljive noge. Mimo so bežali novi kraji, tudi Postojna in Pivka. V vasi Vreme smo izstopili. V daljavi nas je vabila lepotica Vrem-ščica, znana po potonkah, ki cveto tak čas po travnatem pobočju. Dobro označena pot se je vijugala med slabimi gozdovi, od koder se je oglašala kukavica. Pozdravile so nas poljane z dišečimi narcisami, gorskimi velikonočnicami in malimi encijani - kako lepo! S pogledi smo iskali potonke. Zakasnela pomlad jim še ni mogla dopreti cvetov, za kar nam je bilo res žal. Na vrhu smo se razgledovali po okolici in se greli na soncu. Tu smo tudi vadili recitacije za nastop na 10. planinskem taboru v Kamniški Bistrici. Tedaj nam je teman oblak zakril sonce,
zato smo jo popihali navzdol, da so nas redke kaplje dežja komaj ujele. Do odhoda vlaka smo imeli še uro časa. Prijazni načelnik postaje nam je razkazal vse naprave, celo njegovo rdečo kapo smo pomerjali in z loparčkom v roki smo bili v mislih pravi odpravniki vlaka. Tedaj je ta zares priropotal. Mimogrede smo bili v Ljubljani - vsaj tako se nam je zdelo. Tu pa smo kot kraška burja dirjali na avtobus za Stranje. Voznik je na prošnjo našega vodje počakal še toliko, da je pri-kolovratil še zadnji, trideseti. Nekomu je gredoč - najbrž od veselja - skočila termovka iz torbe in se razbila. Malemu nesrečniku se je na obrazu poznala skrb - kaj bo doma! Očka in mamica, ne štejta mu tega v zlo, saj jih še prodajajo!
Petindvajsetega maja pa smo se mladi Stranjani sešli v Kamni-_ ški Bistrici na 10. planinskem taboru s posebno nalogo. Sodelovali smo v kulturnem programu z recitalom TITO-DOMOVINA! Naš petdesetglavi zbor je zapel tudi dve pesmi. Bilo je lepo! Za popestritev je poskrbela folklorna skupina Kamniška Bistrica. Prireditev je bila posvečena 35. obletnici osvoboditve in mesecu mladosti.
Kako lepo bi bilo, če bi naš ljubljeni voditelj TITO še z nami praznoval DAN MLADOSTI... Odšel je od nas, a le telesno, v svojih delih in v naših srcih bo živel večno!
Živeli in delali bomo tako, kot je ON želel!
Mladi planinci šole Kamniškega bataljona v Stranjah
' Popravek
V zadnji številki Kamniškega občana nam je pri razpisu štipendij in učnih mest v delovnih organizacijah in v samoupravnih interesnih skupnostih ponagajal tiskarski škrat. Tako je bilo pomotoma objavljeno, da bodo v Arboretumu Volčji potok potrebovali parkovnega vratarja, v resnici pa potrebujejo parkovnega vrtnarja.
Znane in neznane
tarče
Začela se je pomlad in lokostrelci smo se iz dvoran preselili na prosto. V letnem času so v ospredju FITA in HUNTER and FIELD turnirji.
Aprila smo se udeležili prvega spomladanskega HUNTER and FIELD turnirja v Novi vasi pri Radovljici, ki ga je organiziral lokostrelski klub Eksoterm. iz Kranja.
HUNTER and FIELD traja dva dni. Slovenski izraz za ta turnir naj bi bil »lovsko kolo« in »poljsko kolo«.
Po gozdu je razporejenih osemindvajset oštevilčenih tarč na približno 8 kilometrov dolgi progi.
Tekmovalne skupine po štiri strelce iz različnih klubov začno streljati vse naenkrat, a na različnih tarčah, in se pomikajo od ene tarče do druge. Strelec ustreli na vsako tarčo štiri puščice z različnih razdalj. Tekmovalci si sami sodijo in beležijo zadetke.
Prvi dan tekmovanja poteka Hunter (»lovsko kolo«). Tu se strelja na neznane razdalje - vsak tekmovalec mora s prostim očesom oceniti razdaljo, ki meri od pet do petdeset metrov, tarče imajo premer od petnajst do šestdeset centimetrov.
Drugi dan je Field (»poljsko kolo«). Tu so razdalje znane in sicer od pet do šestdeset metrov, tarče pa so prav tako premera petnajst do šestdeset centimetrov.
Prvi spomladanski Hunter and Field turnir je trajal samo en dan, streljali pa smo le na štirinajst tarč v vsakem kolesu. Kamničani smo se kar dobro odrezali. Pri članih (instinktivno) je Dušan Letnar zasedel drugo, Vojc Čolnar pa četrto mesto.
Mladinci Miro Čolnar, Brane Lukan in Mile Desnica so zasedli prva tri mesta, Dragan Desnica je bil peti.
Pri mladinkah je bila prva Marjana Drobnič pred Mirjano Vinšek. Ta turnir je bila nekakšna predpriprava za naslednje, saj je sezona tu. Pripišem naj le še lokostrelsko geslo - vse v zlato! MARJANA DROBNIČ
m v m
Kamničani zmagovalci prvomajskega turnirja
V počastitev praznika dela je nogometni klub Usnjar iz Šoštanja, ki letos slavi 60-letnico, organiziral mladinski turnir, na katerem sta sodelovali poleg domačinov še mladinski moštvi Prole-tarec iz Zagorja in Kamnik iz Kamnika.
Kamničani so premagali oba svoja nasprotnika. V odločilni tekmi za prvo mesto so odpravili Proletarca kar z 11:1 (5:1). V tekmi, ki je navdušila vse prisotne, se je izkazal predvsem Jeglič s prodorno in učinkovito igro.
Predhodno so Kamničani premagali tudi Usnjarja z rezultatom 4:2 (3:1) V borbi za drugo
mesto je domačin premagal Proletarca z enakim rezultatom.
Za Kamnik so igrali: Leban, Mandekič M. Mandekič J. Modrijan B. Juršič, Švajger, Vugri-nec A. Vugrinec F. Jeglič, Želez-nik, Rak in Vlainič.
Najboljši strelec je bil Jeglič s 6 goli, 3 gole je dosegel Vugrinec F. po dva Vugrinec A. in Želez-nik, ter Modrijan in Juršič po enega.
Mladi varovanci trenerja Kneze viča so osvojili pokal v trajno last. Uspeh so dosegli brez svojih treh najboljših igralcev, saj so ti v istem času nastopali za slovensko reprezentanco v Ajdovščini.
/
Jamarji so nas popeljali v svojo deželo
Včasu našega taborjenja, so nam nekateri planinci, ki so tudi člani JAMARSKEGA KLUBA v Kamniku, predlagali turo v Kamniško jamo. V sivem, oblačnem jutru, smo se iznad Orglic vzpenjali v smeri proti Zeleniškim špicam. Hitro smo se vzdigovali, med pršenjem dežja smo sredi gozda kmalu zagledali veliko votlino. Opremili smo se z baterijami, karbidovkami, jamarji pa so s seboj ponesli nekaj merilnih naprav. Sprva smo se plazili po kamnitih tleh v vedno manjši rov, ki nas je prvi pozdravil v srečanju z jamskimi skrivnostmi. Rov se je naenkrat povečal in
pred nami se je pojavila velika dvorana in nato še prostor, kjer jamarji bivakirajo, kadar se odpravijo na svoja večdnevna raziskovanja. Tu smo se ločili in dva jamarja sta odšla na raziskovanje v bližino Marxovega kabineta. Ostali smo nadaljevali približno triurno hojo skozi skalnato, hladno in temno pokrajino, ki skrbno čuva - kot vsak košček naše zemlje-svoje lepote. Ponekod smo plezali, drugje smo se plazili po trebuhih, sproti občudovali mogočne dvorane, dvoje slapov, in nekako začarani smo dosegli cilj. Tu smo ugasnili baterije in kot je pri jamarjih običaj, v temi prepevali. Vračali smo se počasi in jamarji so nam pripovedovali o značilnostih Kamniške jame.
Ko smo po sedmih urah zopet zagledali dnevno svetlobo, smo opazili, da nam je čas sredi brezštevilnega in le navidez nezanimivega skalovja minil izredno hitro, zato sem tudi sama povabilo, da nas jamarji zopet popeljejo v to deželo brez sonca, rada sprejela. MATEJA GRIUC
Vsi na kolo za zdravo telo
Ae je za nami maj, ta vsako leto težko pričakovni mesec, ki nam prinaša spomladansko opojnost narave, ljubiteljem rekreacije pa tudi možnosti, da se sprostijo, obnovijo in naberejo novih moči za delovni vsakdan. Nam. ljubiteljem kolesarjenja mesec maj naznanja čas »prave kolesarske sezone«. Radi imamo vožnje s kolesi, saj se pri tem gibljemo spontano, mislimo s svojo glavo in čutimo s svojim srcem.
Za nami so pusti zimski in deževni spomladanski dnevi, pa vendar tudi v teh »mrtvih«, za kolesarjenje neprimernih mesecih, nismo povsem mirovali. Odpravili smo se na marsikateri pohod v bližnje planine, v lepih sončnih dnevih pa smo sedli na naše jeklene konjičke, čeprav nas je nemalokrat na poti prehitel dež in nas tako spomnil, da je bil naš zanos le pretiran.
Zadnjo soboto v aprilu smo se kamniški kolesarji udeležili kolesarske prireditve v Ljubljani pod Urhom, ki je bila organizirana v
Športno srečanje invalidov
Gojenci zavoda za usposabljanje invalidne mladine smo se maja srečali z gojenci podobnega zavoda iz Zagreba.
Zaradi zapletov pri prevozu so gostje iz Zagreba prispeli v Kamnik z zamudo, zato smo morali program tekmovanj nekoliko skrčiti. Ekipi sta se pomerili v malem nogometu in košarki. Košarkarsko tekmo so odigrali v telovadnici doma in v zelo lepi igri so Kamničani premagali goste z rezultatom 62:48 (28:20).
Tekma v malem nogometu je bila na štadionu za Bistrico. Tudi v tej so zmagali domačini z rezultatom 3:2 (2:0), V domačem taboru se je posebej izkazal najmlajši igralec Dušan Gotar, ki je dal vse tri zadetke za domače moštvo. V nasprotni ekipi pa je bil najboljši vratar Maric, ki je rešil svoje moštvo pred še hujšim porazom.
Na prijateljskem srečanju so se mladi invalidi pobliže spoznali in sklenili nova prijateljstva.
1VICA VUKADIN
spomin padlim borcem - kolesarjem. Vreme nam je bilo tokrat naklonjeno, saj nas je ves dan spremljalo toplo sonce. Prijetno preživetemu dnevu na prireditvi, kjer smo se kot novo ustanovljeno društvo prvikrat predstavili širšemu občinstvu, je svojevrsten pečat sreče in ponosa dalo podarjeno dirkalno kolo, ki ga je naše mlado društvo prejelo od Kolesarskega kluba ROG-FRA-NEK za prizadevno delo. Prepričali smo se, da je marsikatero društvo zavidalo kolesarjem Kamnika v modro rumenih majicah, ki smo jih, mimogrede povedano, ta dan prvič s ponosom oblekli.
A to ni bila prva in zadnja prireditev kolesarjev, ki smo se je Kamničani udeležili, saj skoraj ne mine sobota ali nedelja, ko se odpravimo na to ali ono prireditev, ki jo organizirajo razna kolesarska društva.
Ker želimo pridobiti čimveč ljubiteljev kolesarjenja, smo se odločili za organizacijo akcije VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. V okviru te bodo organizirane tri vožnje; prva od teh je bila že 17. maja letos, pokroviteljstvo je prevzela delovna organizacija STOL Kamnik. Kljub temu, da je bilo vreme bolj kislo in da smo pred prireditvijo zaskrbljeno gledali v oblačno nebo, je akcija zelo uspela, saj so vsi ljubitelji koles vseh vrst odšli in prispeli na cilj vedro razpoloženi. Te vožnje, dolge 30 km, se je udeležilo 120 kolesarjev in vsakdo je prejel posebno izkaznico, v kateri je bila zabeležena njihova
udeležba; vanjo bodo vpisane tudi naslednje vožnje in udeleženci vseh treh prireditev bodo na zaključku akcije prejeli lično priznanje.
Druga vožnja naše akcije bo 21. junija 1980 ob 16. url, zbirališče bo pred trgovino Interier na Duplici. Pokroviteljstvo te vožnje bo prevzelo Združenje obrtnikov Kamnik, prireditelj akcije pa bo kot prvič ZTKO Kamnik -Odbor za rekreacijo. Vožnja bo dolga 30 km s povprečno hitrostjo 15 km na uro in bo zato primerna za udeležence z navadnimi in dirkalnimi kolesi.
Vsi ljubitelji kolesarjenja prisrčno vabljeni na organizirano drugo vožnjo 21. junija.
Želimo v^s še obvestiti, da naše društvo vsak teden organizira skupinske vožnje s kolesi in sicer ob torkih ob 17. uri in ob četrtkih ob 16. uri, zbirališče pred tovarno SVIT - obrat na Bukovniku. Veseli bomo, če se nam boste pridružili!
Ne le s to načrtovano akcijo, ampak že z mnogimi drugimi želimo prispevati k množični rekreaciji, ki ima v našem družbenem sistemu širši družbeni pomen. Ne gre samo zato, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost in da zdravimo posamezniku in družbi škodljive pojave, ampak tudi za to, da bi bil človek v življenjskem okolju takrat, ko ne dela, srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi aktiven član družbe.
• Meddružinsko lovsko strelsko srečanje
Najboljši Motnik
V nedeljo, 1. junija, je lovska družina Stahovica organizirala meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje v Kamniški Bistrici. Tekmovanje, na katerem izberejo tudi ekipo najboljših strelcev za nastop na medobčinskem prvenstvu v Ljubljani, vsako leto organizira druga lovska družina v občini.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 11 tričlanskih ekip iz vseh šestih lovskih družin v občini in Zavoda KOZOROG.
V streljanju na glinaste golobe, vsak tekmovalec je imel na voljo 20 golobov, so prva tri mesta zasedli: 1. Marjan KOZLA -KAR - Tuhinj 19, 2. Ciril RO-PRET - Motnik 19 in 3. Srečo IVANČIČ - Motnik 19 golobov. Ekipe pa so se razvrstile takole:
I. Motnik I; 54; 2. Motnik II., 51; 3. KOZOROG 50 golobov.
V streljanju na tarčo srnjaka (50 m) z malokalibersko puško so se na najboljša mesta uvrstili (od 300 možnih krogov):
1. Motnik I., 235, 2. Komenda
II. , 213, 3. Motnik II., 211 krogov.
Najboljši posameznik je bil Ivan PODGORNIK Motnik, ki je dosegel 84 krogov od 100 možnih.
V kombinaciji je prvo mesto zasedel Marjan KOŽLAR Tuhinj s 178 točkami, 2. Ludvik
STARE Tuhinj 176 točk. 3. Ciril ROPRET Motnik, 175 točk.
Med ekipami sta prvi dve mesti pripadli LD Motnik in sicer 1. Motnik I. 505 točk, 2. Motnik II.
466 točk, 3. Komenda I. 457 točk.
Čeprav je tekmovanje nekoliko motilo deževno vreme, so bili tekmovalci z organizacijo zelo zadovoljni, zato se je na koncu 30 lovcev pomerilo še v streljanju na glinaste golobe na izpadanje, seveda za kar privlačne nagrade, za pečeno šunko in svinjsko glavo. F. S.
ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH
»RTV« Ljubljana: »STOL« Kamnik 2,5:4,5
Radiotelevizija Ljubljana slavi letos že 51 let svojega delovanja. Za svoj praznik pa so si izbrali 14. maj in ga tudi imenujejo Dan radia. V okviru te slovesnosti so nas šahisti radijske hiše povabili, da se pomerimo z njimi na osmih deskah. Žal je imel zadnji mož njihove ekipe službeno potovanje in smo zato igrali le na sedmih deskah. Letos je šahovska ekipa RTV prepričljivo opravila z vsemi ekipami na prvenstvu Ljubljana, kar dokazuje, da imajo poleg mojstra Bajca tudi ostali šahisti veliko šahovskega znanja, saj so med njimi še štirje mojstri kandidati.
Po podzravnem govoru Iva Bajca smo z nestrpnostjo sedli za mize in začeli ogorčen boj. Na-koncu smo zmagali s prednostjo dveh točk. Posamezni rezultati:
Bajec Ivo : Marjan Kamer 0,5:0,5, Janko Saradjen : Boris
Taborniški kotiček
Taborniški mnogoboji
Saj si predstavljate, kako se počuti riba, ko jo vržete nazaj v reko, ali pa vrabec, ko vzleti iz kletke: ravno tako se počutijo taborniki spomladi.
Na prvih pomladnih sestankih so najmlajši taborniki, medvedki in čebelice, ponovili tekmovalne panoge na taborniških mnogobo-jih.
Ta še vedno ne zna zavezati pravilnega vozla pri šotoru iz šo-torskih kril, drugemu medvedku se ogenj noče in noče razgoreti, mala čebelica pa obupava, ker pri premagovanju ovir vedno naredi kakšno napako; vsi skupaj pa so pošteno iz »lanske forme«.
Da bi preverili znanje svojih članov, so v družini Pedenjpedov v odredu Bistriških gamsov iz Kamnika aprila organizirali taborniški mnogoboj. Medvedki in čebelice so tekmovali v lovu na lisico (orientaciski pohod s pomočjo potnih znakov), postavljanju šotora iz šotorskih kril, lokostrelstvu, kurjenju ognjev in v igri med dvema ognjema.
Člani vodov Čmrlji, Pikapolonice, Sončki in Viki Viking so se prav športno (oziroma taborniško) borili. Enkrat je vodila ta ekipa, drugič druga, na koncu pa
so imeli vsi približno enako število točk. Kdo je zmagal, pa tako ali tako ni važno. Za konec so se vsi skupaj: medvedki, čebelice, vodniki in sodniki na mnogoboju pomerili v skavtbalu. Zmagala je boljša ekipa.
ANDREJA DROBNIČ
»Jakob reče«
Igre imajo v vseh taborniških programih pomembno vlogo. Vendar s tem ne mislim na domino ali človek ne jezi se. Ne, mislim na taborniške igre. S prijetno igro se da popestriti taborniški sestanek ali zapolniti prosto urico na taboru. Igre so lahko poučne, lahko si z njimi bistrimo spomin (Kimove igre), lahko pa so čisto običajne igre. Važno je le to, da so zabavne in da v družbi ne povzročajo prepirov.
Izrazito taborniška igra je skavtbal, to je nekakšen taborniški rugdbey. V tej igri lahko sodeluje poljubno število igralcev, ki se razdelijo na dve ekipi in začrtajo gole. Dovoljeni so vsi prijemi rugdbeva, le eno pravilo naredi igro bolj nežno (skavtbal igrajo tudi tabornice). Vsak igralec ima za pasom zataknjeno ruto in če mu jo nekdo v trenutku, ko ima žogo, potegne izza pasu, mora za minuto zapustiti igro. Gol se doseže tako, da igralec med nogami pošlje žogo v gol.
Zelo priljubljena je tudi igra »svečo pihat«. Njen čar je v tem, da se lahko odvija le ponoči. Potrebujemo le nekaj sveč. Vodja igre določi stražarje, ki v gozdu prižgejo sveče. Ostali se morajo čimbolj tiho in oprezno približati stražarju in upihniti svečo. Če se ga stražar dotakne, preden je to storil, potem on postane stražar. Ta igra se izvaja predvsem na taborih.
Morda poznate igro »J^kob reče«? Ta igra je primerna za zimske sestanke vodov, ker se jo lahko igramo v zaprtem prostoru. Taborniki se postavijo v vrsto ali posedejo v krog. Jakob pa poveljuje: mirno, sedite, bodite tiho... Sodelujoči v igri morajo narediti ravno nasprotno, kakor reče Jakob. V primeru, da se kdo zmoti, mora zapeti pesmico.
Igre so tudi šaljiva tekmovanja, skeči (igrane šale), družabni večeri ob tabornem ognju; igra je vse, ob čemer se človek zabava.
ANDREJA DROBNIČ
Praznično taborjenje
Taborjenja so za mnoge najlepše akcije. Tudi za letošnje prvomajske praznike smo taborniki odreda Bistriških gamsov taborili v Predaslju pri Kamniški Bistrici.
Koliščarji se tabor postavili v sredo, ostali taboreči so prišli v Predaselj v četrtek zjutraj, ko je
zagorel večni ogenj in smo ob zvokih pesmi Dviga plamen dvignili zastavo.
Naslednje štiri dni smo vstajali ob sedmih, se hudovali na zoprno jutranjo telovadbo, ko bi z užitkom spali, ne pa tekali do ceste in tam izvajali neke neumne vaje. Ampak le tako se končno prebudiš. In potem zbor, nabiranje drv in težko pričakovano kosilo. Po kosilu fantje po vodo, dežurna dvojica pa pomivat posodo (najbolj zoprna stvar pri tabore-nju). Zatem naj bi bil uradno počitek, vendar smo igrali obdoj-ko, skavtbol, ali celo spali. Po večerji zbor za spuščanje zastave in večer ob tabornem ognju ali nočne igre. Čeprav je ves čas po malem deževalo, ni to nikogar motilo, saj smo sedeli v kuhinji in se po svoje zabavali.
V četrtek smo zaradi pičle zaloge hrane, sklenili, da bodo za večerjo polži. Rečeno, storjeno. Fantje so jih nabrali 247, dekleta pa 79, vendar so našle opravičilo, češ, nekaj jih je tako teklo, da jih nismo mogle ujeti. Preden smo polže začeli pripravljati, smo organizirali polžji sprint na 50 cm. Zmagal je polž Miki pred Dule-tom. Za nagrado nista pristala v loncu. Ko smo polže skuhali, je vsa stvar grozno smrdela, pa tudi izgledala ni prav nič simpatično, zato so polži pristali v jami za odpadke. Komentar, da smo bili zvečer lačni, je verjetno odveč.
Na taboru je nastalo tudi nekaj krutih domislic. Enkrat je straža ob pol šestih zjutraj vsakemu posebej povedala, da bo vstajanje čez uro in pol.
V nedeljo je taborni ogenj ugasnil, pospravili smo šotore in počistili za seboj. Ob odhodu s tabornega prostora smo vsi skupaj peli: Lepo nam je tukaj, še bomo prišli. Zapojmo vsi skupaj, naj Predaselj živi!
ANDREJA DROBNIČ
Kotiček v gozdu
Pričelo se je lepo vreme in taborniki iz voda Planik iz Stranj smo se odločili, da prve spomladanske žarke izkoristimo za delo v naravi - v gozdu. Poiskali smo si primeren kraj za vodov kotiček. Tu bi imeli ob lepem vremenu tudi sestanke, na katerih bi pokazali spretnosti, ki smo si jih nabrali v zimskem času. Kotiček leži med drevesi in bo ob poletni vročini prav prijetno hladil vroče glave naših tabornikov. Z vejami in grabljami smo očistili okolico, narediti pa smo morali tudi vhod, ker smo prostor tudi ogradili. Sedaj nas čaka še delo s sedišči, potem bomo z urejanjem vodo-vega kotička končali. Upamo, da nam nadobudni lovci ali gozdarji ne bodo »slučajno« uničili naš kotiček, ker bi bil potem ves trud zaman.
SABINA BARAKOVIČ
Bavčar 0:1, Zaim Šeremet : Tone Trebušak 0:1, Jože Skok : Slavko Bergant 1:0, Borut Mencinger : Lojze Jagodic 1:0, Milan Lakovič : Cveto Lanišek 0:1, Jože Rotar : Edo Bremec 0:1.
Povratni dvoboj bomo verjetno odigrali jeseni, na dan Stola.
»Prvomajski turnir »Virtusa«
Tudi letos je obveljala večletna tradicija, da šahisti počastijo delavski praznik za šahovnico. Tako smo se zbrali v nedeljo 4. maja zjutraj v mali dvorani kina Duplica, skoraj vsi aktivni šahisti šahovske sekcije Virtus, da malo pokramljamo, se ponovno včlanimo v sekcijo in seveda odigramo turnir v počastitev delavskega praznika. Brzoturnir nima tekmovalnega značaja, ker so nagrajeni vsi šahisti za svoje prizadevanje v sekciji.
Med 18 nastopajočimi je Kar-nar znova dokazal, da mu letos ni enakovrednega in je znova zmagal s 15. točkami.
Drugo do tretje mesto sta zasedla Boris Bavčar in Milan Oso' lin s 14 točkami, sledili so: 4. do 5. mesto Tone Trebušak in Slavko Bergant 12 točk, 6. do 7. Mirko Semeja in Žare Bračič 9,5 točke, 8. do 9. Cveto Lanišek in Edo Bremec z 9 točkami itd.
Na rednem brzoturnirju v aprilu je že tretjič zapored zmagal Marjan Karnar, katerega sta vse do konca turnirja ogrožala Boris Bavčar in Djordje Kuksa-novič, ki je Karnarja tudi premagal. To je bil šele drugi poraz zmagovalca na Duplici v letošnjem letu. Vrstni red je bil naslednji: 1. Karnar, 12 točk; 2. do 3. Bavčar in Buksanovič, 11. točk; 4. do 5. Žare Bračič in Peter Zupančič, 9 točk; 6. Ravnikar, 8 točk; 7. Mirko Troha, 7 točk itd. Nastopilo je 15 igralcev iz 5 klubov.
TONE TREBUŠAK
KAMNIŠKI OBČAM
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovprna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava- Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.