Poštnina plačana v gotovini.
■BBSEOSKUMUl"
Maribor, toreV 39. decembra 1956
Stev. 296. Leto X. fXVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 l Tel. uredn. 2440. uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velia mesečno prejeraan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din < Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
t*
JUTRA'
99
Tufa fr&djeija
Evropa v vrtincu španskih zmešnjav
Jugoslavija je v marsikaterem pogledu še »deviška« zemlja. Nič ni čudnega, če se radi tega opaža naval tujih ljudi, tujih podjetnikov in tujega kapitala, ki želi izrabiti dobro konjunkturo. Naša država nudi še veliko možnosti izrabe in tvornosti zlasti v industriji in predvsem v rudarstvu. So pa nekateri pojavi, ki dajo misliti. To velja zlasti za Dalmacijo, kjer so se akcijam predstavnikov tujega kapitala in inozemski iniciativnosti priključili ugledni domačini ter s svojim imenom ustvarili možnosti navidezne nacionalizacije gotovih podjetij. Toda to je samo navidezno, dočim so nekatera takšna podjetja dejanski popolnoma tuja podjetja in v mnogih slučajih agenture tujih tvrdk. Tako so na primer v Dalmaciji važne industrijske panoge popolnoma v tujih rokah. Tujci imajo tamkaj monopol v proizvajanju elektriške sile, nadalje v kopanju premoga in bauksita, pa tudi v kemični in cementni industriji. Toda, kar velja za Dalmacijo, bi se utegnilo nanašati tudi na prilike v drugih delili naše države in tudi na Dravsko banovino ter nemara tudi na naše obmejno predele.
Ta pojav sega tako zelo v gospodarsko bitje in žitje našega naroda, da se v zadnjem času posveča temu problemu precejšnja pozornost. Vodilni zagrebški gospodarski dnevnik »Jugosloveitski Lloyd« naglasa ob razčlenjevanju ciljev, metod in poslovanja tujih podjetij v naši državi nekatere prav značilne in zanimive okoliščine, ki so tičejo nastopanja in delovanja teh tujih podjetij, ki dosezajo privilegije in prednosti, katerih bi morali biti deležni izključno naši državljani.
Sedeži teh družb so dejanski v mnogih slučajih izven meja Jugoslavije in se tudi stvarno knjigovodstvo vodi v inozemstvu, prav tako tudi bilanciranje. Navedeni list navaja, da so celo takšna tuja podjetja, ki delajo bodisi z minimalnim dobičkom in mestoma tudi z znatnimi bilančnimi »izgubami«, da so tako izognejo po zakonu odmerjenemu obdavčenju in morebitnim zahtevam po zvišanju mezd in plač. Na ta način prevaljujejo davčna bremena na domača podjetja in domače državljane. So pa pri nas tudi takšna tuja podjetja, katerih program je pretežno v tem. da ovira ona domača podjetja, ki producirajo takšne industrijske proizvode, ki bi utegnili njihovemu glavnemu podietju konkurirati. To čislajo z namero, da jih bodisi uničijo ali pa da kontrolirajo proizvodnjo. Nemalokrat so takšna podjetja predstraže raznih svetovnih kartelov in trustov, zlasti v agrar-' ni industriji in rudarstvu. In vendar se nahajajo še vedno domačini, ki intervenirajo in se s polno paro zavzemajo za ta tuja podjetja, ki so sicer deležni gotovih honorarjev in tantijem, ki so pa še vedno precej nižje od onih, ki jih prejemajo njihovi inozemski »tovariši«.
Važne so tudi socialne p o s 1 ed i-c e tega pojava. Pri teh tujih podjetjili se na naš račun zaposlujejo inozemski »specialisti« in »strokovnjaki« vseh mogočih kategorij in vrst. Ti so precej boljše plačani kakor eventualno domače moči morda še večjih sposobnosti in delavnosti v kolikor so takšna podjetja v danili slu -ajih primorana, da postavijo tudi te našo »nezaupljive« moči na koliko-toliko vodilna mesta. Slednji so sicer deležni vseh zakonskih in ostalih odgovornosti ter so izpostavlien' tudi nerazpolo-žeiiju delavstva, dočim nimajo dejanski nitj najmanjšega pooblastila da upravljajo z obratovamem tujega podjetja, dočim sediio dejanski direktorji in mnivodilneiši nameščenci v Spteljih luksuznih central v
• • •
LONDON, 29. decembra: Iz službenih krogov se doznava, da vztrajata Velika Britanija in Francija pri po!it'ki nevmešavanja napram Španiji. Istočasno se opozarja, da ne more b ti nikakšne odobritve izvestnih gospodarskih koncesij Nemčiji v tem smislu, kakor je poslednje dni pisalo svetovno časopisje. Vel ka Bntanja in Francija ne moreta dati Nemčiji nikakšnih gospodarskih koncesij, niti ji vrn'ti kakšne koloirje, ker ne gre tu samo za njune interese. Situacija je torej jasna, tako za Francijo kakor tudi za Veliko Britanijo: politika nevtralnosti v španskih zadevah se mora postreno nadaljevat5, da bi se preprečil tudi najmanjši odmev teh dogodkov na evropski mir. Vprašanje nemških gospodarskih koncesij spada pred drugi forum in tamkaj sta Velika Britanija in Francija vedno pripravljeni, da o tem razpravljata.
PARIZ, 29. decembra. Francova vlada objavlja, da je bilo v Španiji od pričetka državljanske vojne ubitih 17.000 katoliških duhovnikov in da je bilo razdejanih okoli 20.000 cerkva in samostanov.
BERLIN, 29. decembra. Nota, ki sta jo včeraj izročili nemški vladi francoski ter britanski poslanik, je bila napovedana že pred nekol!ko dnevi. — Okolnost, da nista niti kance'ar Hitler, niti zunanji minister von Neurath prekinila svojega dopusta, da bi proučila to noto, dokazuje, da se v tukajšnjih političnih krogih ne pripisuje tej noti kakšna posebna važnost. Po gotovih znakih je mogoče predvideti spremembo nemške politike glede Špairje. Navzlic vsej mržnji Nemčije do boljševizma, se zdi, da vendarle ne želi Hitler privesti Nemčijo v stvarno nevarnost, kar pa zopet ne pomeni, da bi se Nemčija odrekla dejanski pomoči generalu Francu.
LONDON, 29. decembra. V angleških krogih je izzvala veliko razburjenje vest, da je nemška vojna eskadra že pr'spe!a v luko Bi'bao.
LONDON, 29. decembra. Reuter poroča iz Berlina da se tamkaj trdi, da je general Fauppel, predstavnik Nemčije pri vladi generala Franca v Burgo-su, ki se je nedavno vrnil v Nemčijo, izjavil na pristojnem mestu, da bi general Franco za končno zmago potreboval 60 do 70.000 ljudi. Veruje se, da ne bodo merodajni nemški krogi pristali na to, da napotijo nove oborožene sile v Španijo, to pa radi tega, ker se predpostavlja, da bi v tem slučaju tudi sovjetska Rusija ne ostala pasivna. Nemčija ki se radi tega utegnila znajti v zelo resnem položaju brez ozira na akcijo, ki bi mogla nastati s strani drugih držav. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da je nemška vlada sklenila, da ne pošlje v Španijo nobene edinice več.
LONDON, 29. decembra. Havas poroča: »Kakšna bo Hitlerjeva odločitev
v	zvezi s španskimi dogodki?« To je glavno vprašanje, s katerim se peča tukajšnje časopisje. »Times« pišejo, da je ni francoske vlade, ki bi ostala ravnodušna spričo tega, ako bi Nemčija v neomejenem obsegu organizirala svojo vojsko v Španijo. »News Cronicle« pa smatra, da je Nemčija pripravljena spremeniti svoje zadržanje proti primernim koncesijam.
toda ptaditi veMtc mutitifska hotnico s oMuskrn kojutotoHi
PMetki
DUNAJ, 29. decembra.' Havas poroča: Po pisanju lista »Der Morgen« je pristala nemška vlada na ustanovitev tvornice streljiva v Hamburgu ob sodelovanju konzorcija »Grace« iz Newyorka, ki ima svojo podružnico v Hamburgu. Delniška
glavnica tega podjetja bi znašala 30 milijonov mark. Eksploatacija bo za časa prvih treh let razdeljena 50% za konzorcij »Grace« in 50% za Nemško državno banko. Z gradnjo navedene tvornice bodo pričeli 1. avgusta 1937.
y fkakdžutiii ftmU HuuUumv
TOKI J O, 29. decembra: V severoza-padnem delu Mandžurije se širi upor Hunhuzov, ki so ga po mišljenju tukajšnjih krosov organizirali komunistični agitatorji tretje internacionale. S tem uporom naj bi se onemogočila konsoli-
dacija prilik v novi mandž. državi. Japonske vojaške silo so krenile iz Cici-karja v področje Hunhuzov, da skupno z mandurskimi četami vstajo čimpreje potlačijo. Vstaški Hunliuzi so do poslednjega moža pobili neki mandžurski odred
USA, UatnuHtjap f&tizk&ie aneksija Aiesitaje
RIM, 29. decembra. Tukajšnji ameriški poslanec Phillips je dal uredniku »Messagera« izjavo, v kateri je v zvezi z ukinitvijo ameriškega poslaništva v Addis Abebi povdarjal. da je. kolikor mu je znano, generalni konzul USA za Addis Abebo že imenovan in da se nahaja na potu v Abesinijo. Tako bodo imele sedaj Zedinjene države ameriške tudi svoj generalni konzulat v Addis Abebi,
in ne več diplomatičnega zastopnika.
RIM, 29. decembra. Po informacijah tukajšnjih listov je romunska vlada sklenila, da ustanovi v Addis Abebi svoj kon zulat.
ATENE, 29. decembra. Grško diplomatsko zastopstvo v Addis Abebi se je ukinilo in so je zamenjalo z generalnim konzulatom.
inozemstvu. Dočim se pri nas priznavajo čim močno manjše plače in mezdo, pa so tl vodilni uradniki in direktorji v inozemstvu silno mastno plačani.
Tozadevno obstojajo sicer pri nas za-
ščitni zakoni, vendar pa bi bilo treba zakonskih poostritev ter energičnega onemogočenja raznih znanih ovinkarskih iz-begavanj.
POLITIČNE BELEŽKE.
Te dni je posetil dr. Mačka v Zagrebu vodja levičarskega dela bivše srbske zemljoradniške stranke dr. Dragoljub Jovanovič. Dr. Jovanovič je izjavil, da je združena opozicija danes bolj složna kakor kedajkoli. — Predvčerajšnjim je proslavil Ljuba Davidovič svoj 74. rojstni dan. Ob tej priliki so ga posetili številni njegovi prijatelji in čestilci.
DR. STOJADINOVIČEV POVRATEK.
Včeraj se je vrnil iz Romunije v Beograd predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinovič. Prebil je dva dni v okolici Resice, kjer je imel važne razgovore s predsednikom romunske vlade Tatare-scom in zunanjim ministrom Antone-scom. Včeraj dopoldne so si vsi trije mini stri ogledali velike železarske tvornice
v Režici.
KAMENJE NA LJOTICEVCE.
Zagrebški »Obozor« poroča: »Pred 20 dnevi je hotel vodja »Zbora« Dimitrije Ljotič imeti zborovanje v Kraljeva, ki se pa ni moglo vršiti radi hrupa; ki je nastal. Radi tega hrupa je bilo kaznovanih več oseb na tri dni zapora, nekateri dijaki samoupravnih gimnazij pa so bili izključeni na eno, oziroma dve leti, ker so prisostvovali političnemu sestanku. Predvčerajšnjim je imel Ljotič v Kra-ljevu svojo drugo zborovanje, na katero so prispeli njegovi pristaši tudi iz drugih mest. Zborovanje je vodil arhijerej Aleksa Todorovič. Navzoči so pozdravili Ljo-tiča z vzkliki »Živijo« in z dvigom rok po vzoru fašističnega pozdrava. Ko je Todorovič zaključil svoj govor je' hotel spregovoriti nasprotnik »Zbora« odvetnik Vladimir Radičevič. Nato so Ljotiče-
vi pristaši začeli vpiti in so s stolicami navalili na Radičeviča, nakar se je razvil pretep. Policija je zatem vpostavila red. Zatem je spregovoril bivši direktor »Vremena« Stanislav Krakov, ki je v svojem govoru ostro napadal Žide in komuniste. Nato je govoril Dimitrije Ljotič, ki je tudi napadal Žide in komuniste. Govoril je o potrebi ustanovitve stanovske države. Po političnem shodu so se Ljotičevi pristaši razvrstil v povorko in se napotili proti železniškemu kolodvoru. Na čelu povorke sta korakala Ljotič in Krakov. Nasprotniki so jih pričakali z vzkliki:	»Doli fašizem, sram vas bilo!« Neka skupina je pričela celo na udeležence sprevoda metati kamenje. Nato so intervenirali orožniki, ki so napadalce razgnali.«
POLITIČNI LOVI.
Madjarski regent Horthy je prispel skupno z dunajskim nemškim poslanikom von Papenom na dvorec GoJdllo«. kjer se bosta udeležila lova.
GANDI SE JE UMAKNIL.
Maliatma Gandi se je, kakor se zdi, vendarle odločil, da se umakne iz političnega življenja. Na pravkar zasedajo-četn nacionalnem indijskem kongresu ni navzoč Mahatma Gandi, ampak vodi kongres Nehru, ki je razglašal borbo proti sedanji indijski ustavi in ki je poslal čestitke »španskemu narodu v njegovi borbi za svobodo«.
NOVA AMERIKANIADA.
V	neki bolnišnici v državi Florida je umrl neki Stilman Howan, ki je neprekinjeno govoril 18 dni. Zdravniki mislijo, da se mu je v možganih nekaj zavrtelo.
PRINC ClČIBU.
Kronanju novega britanskega vladarja kralja Jurija VI. bo kot zastopnik japonskega cesarja prisostvoval cesarjev na.i mlajši brat princ Cičibu.
B MBMMH
KSE li^I5I3EBE®2iJ6^T43iSrTrr^.^S22XS3SI
Radio Maribor — nujna državna potreba
Poročali smo na kratko o sestanku predstavnikov mariborskih kulturnih, nacionalnih, narodno-obrajnbnih in znanstvenih organizacij, ki se je vršil 17. t. m. v mestni posvetovalnici v zadevi mariborske relejne odnosno radijske oddajne postaje. Ker so skoro vsa časopisna poročila izzvenela tako, kakor da je to samo »stara mariborska želja«, smatramo za potrebno, podčrtati zahtevo po radijski postaji v Mariboru kot nacionalni in državni potrebi. Najbolj utemeljena, pre-gnantna in prec'zna je nedvomno spomenica mariborske Zveze kulturnih društev, ki jo je njen predstavnik na omenjenem sestanku, g. tajnik Golež, pročital ob splošnem odobravanju vseh navzočih. Objavljamo jo v informacijo naši javnosti in merodajnim činiteljem.
Zveza kulturnih društev v Mariboru je ponovno povdarjala važnost radia v kulturnem, prosvetnem, gospodarskem, osobito pa v nacionalnem oziru. Povdarjala je pa tudi, da more vršiti svoje poslanstvo edino slovenski radio, last vsega naroda.
Opetovano je bilo povdarjeno, da radio Ljubljana ne more priti v poštev v severnem predelu dravske banovine, ker se tukaj sploh ne, ali pa v nočnih urah prav slabo sliši. Znanstveno je namreč ugotovljeno, da leži Maribor za ljubljanski radio v takozvanem mrtvem pasu, enako njegova bližnja tn daljna okolica. Zato tudi pojačanje ljubljanske radijske postaje .ne bi za nas pomenilo nobenega zboljšanja radijskega sprejemanja. Ker prebivalstvo severnega dela naše banovine, zlasti pa obmejno prebivalstvo, ne more poslušati slovenskega radia iz Ljubljane, je navezano izključno na tuje, inozemske postaje. Radi tega poslušajo, deloma z največjo slastjo, Dunaj, Budimpešto, razne nemške postaje in tudi Moskvo. Obmejno prebivalstvo ne posluša samo nemške in madžarske pesmi im godbe, temveč na žalost predvsem razne avstrijske in nemške nacionalne prireditve, šovinistične, hujskajoče, fašistične in boljševiške propagandne govore. Kako kvarno to vpliva na nacionalno vzgojo našega, zlasti obmejnega ljudstva, ki v nacionalnem oziru ponajveč še ni tako trdno, kakor bi moralo biti, to vedo samo tisti, ki med tem ljudstvom delujejo in imajo stike z njim. Kvarno delo tujih radijskih postaj bi lahko parali-zirai le slovenski radio v Mariboru.
Znano je, kako druge država pojmujejo nacionalno-vzgojni pomen radia. To dokazuje predvsem dejstvo, da so te države, med njimi posebno Češkoslovaška, Italija, Madjarska, Nemčija, Francija in druge zgradile svoje največje in najmočnejše oddajne postaje baš na periferiji države, t. j, v obmejnem ozemlju. Le pri nas tega še ne pojmujemo. Zato ni čuda, da imatno le v notranjosti, države tri oddajne postaie, katerih skupna oddajna energija ne doseza majhne stranske inozemske postaje kakor je n. pr. graška. Zato je tudi naša država glede števila radijski naročnikov skoraj na najnižjem mestu, kar je žalosten rekord, ki nam ne
more biti v čast in ne more služiti ugledu naše države v svetu. Precejšen del našega prebivalstva se zato ne more okoriščati z radijem, to najmodernejšo kulturno institucijo, ki danes ni več luksus, ampak kulturna potreba vsakega človeka, ki stremi količkaj po napredku. Drugemu delu prebivalstva, t. j. našemu obmejnemu prebivalstvu, pa je v sedanjih okoliščinah radio le v kvar, ker inozemski radio naše narodno manj zavedno ljudstvo le še bolj odtujuje narodu in državi.
O vsem tem je Zveza kulturnih društev razmotrivala na raznih svojih sejah itn sestankih. Dne 12. avg, 1934 se je vršila anketa zastopnikov društev, kateri je prisostvoval tudi zastopnik ljubljanske ZlviJ. Konferirali smo z g. prof. Zalokarjem iz Ljubljane, korespondirali smo z voditeljem in očetom ljubljanske radijske postaje g. inž. Osano. Opozarjali smo javnost in merodajne kroge potom časopisja na nuj.no potrebo radijske postaje v Mariboru.
Finančni zakon za tekoče leto je sicer dal g. ministru za pošte pooblastilo za zgraditev relejne postaje v Mariboru. Načrt finančnega zakona za prihodnje leto vsebuje zopet enako pooblastilo, a kljub temu se nam zopet lahko pripeti, da ostanemo brez radijske postaje, ako se sedaj ob 12. uri ne zganemo in povzdignemo skupno svoje glasove ter energično ne zahtevamo tega, kar nam po vsej pravici gre, namreč radijsko oddajno postajo v Mariboru, Mestni svet, prejšnji kakor sedanji, je vedno kazal za to pereče vprašanje našega nacionalnega živ-
w-VP-~
]ja svoje globoko razumevanje, saj je celo sklenil dati brezplačen prostor za zgraditev radijske oddajne postaje na razpolago. Gotovo sc tudi ne bo zbal kakih morebitnih denarnih žrtev, treba je le, da dobi od strani kulturnih in nacionalnih organizacij moralno podporo pri svojih prizadevanjih.
Zato predlaga Zveza kulturnih društev sledeče:
1. Mestno poglavarstvo naj predloži g. ministru pošte z vsemi argumenti podprto spomenico, v kateri dokaže nujno potrebo radijske postaje v Mariboru. Posebno naj bo dokazano v tej spomenici, da zahtevajo predvsem državni interesi, da dobi Maribor svojo radijsko oddajno postajo.
2. Enako spomenico naj. skupno predložijo vse večje mariborske kulturne in nacionalne organizacije^kakor: Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev, Sokolska župa, Narodna odbrana, Slovenska straža, Ciril-Metodova družba, Ipavčeva pevska župa, Narodna strokovna zveza, Društvo Nanos in učiteljske organizacije.
3. Narodne poslance in senatorje, zlasti one iz bivše mariborske oblasti treba naprositi, da se za mariborski radio zavzamejo v parlamentu kakor tudi na drugih merodajnih mestih.
4. Pri g. ministrskem predsedniku, ministru notranjih del, ministru prosvete in ministru pošte naj se zglasi deputacija pod vodstvom g. predsednika mestne občine, sestoječa iz članov obč. sveta in predstavnikov najvažnejših kulturnih in nacionalnih organizacij ter jim predoči
nujno potrebo po zgraditvi radijske postaje v Mariboru.
Dokažimo merodajnim činiteljem, da radio Maribor ni potreba samo Maribora in njegove okolice ali samo potreba Slovenije, ampak radio Maribor je življenjska potreba vse naše države.
Maršborčsriii SpisbiteiH živali
 ------------—— ™ ,:im
iHJiTOiiiai
ot; las atahs
TVV' J
■ i,
V lem poslopju je sedež Francovih ialangistov v Pampeluui
Romunski zunanji minister M. Antonescu zapušča elizejsko palačo, kjer je bil gost pri prezidentu francoske republike Le-'brunu. Kakor znano je imel Antonescu razgovore tudi z vodilnimi franc, vojaškimi krogi.
H0& jrtšdoti&fc
Visokost pleše
«€
t*
I.
N« prvi božični praznik so uprizorili v Narodnem gledališču opereto Leva Ascherja »Visokost pleše«. Pravzaprav je polni naslov navedene Ascherjeve operete »Visokost pleše valček«. Ascher je tvorec nežnih melodij in lahkotne glasbe. Poleg operete »Marijin vojak« je ta opereta »Visokost pleše« njegovo najbolj znano operetno delo. V njej je precej popularnih valčkov in spevov, tako na primer z,nana pesem o »škrjančku« v drugem dejanju, samospev »Takšna je pri nas navada« itd. Naš dirigent Lojze 11 e r-zog je zajemal i/. polnosti parta in je verodostojno tolmačil njega prisrčno toploto in mehkobo povezujoč vse sestavne dele godbeno in pevsko sodelujočih v skrbno izvežbano ter živahno izvajajočo enoto. Režijski in koreografski del up/i-zoritve je slonel na Antonu Harasto-
v i č u, ki je svojo nalogo izvedel v okviru danih možnosti ter znanih operetnih prijemov. Morda bi 'bilo želeti nekoliko bolj modernizirane priredbe.
II.
V	izvedbi operetne premiere so sodelovali vsi člani operetnega ter številni člani dramskega ansambla. V ospredju podajanja so bili Jelka Igli če v a kot princesa Marija, Elza Barbič e v a kot Liza in Belizar Sancin kot učitelj glasbe Pepček Kalin.
Igličev a je znova pokazala svoje odlične pevske, pa tudi igralske talente ter je zlasti v prešerno veselem drugem dejanju žela lep uspeh. Ob znanem spevu o »Škrjančku« so se zvonki odmevi njenega odlično razvitega soprana zlivali v prijetno zveneče sozvočje s tenorjem Bclizarja Sancina* ki ic kot Pepček
izkazal toliko ubrane razgibanosti, poskočnosti in vigranosti, da lahko smatramo to njegovo stvaritev kot eno najboljših na našem odru. Lahkotno, iskreno se je priključevala njuni igri ter petju Elza Bar bičeva kot Liza ter si je zlasti s samospevom Oh. očka« v prvem dejanju priborila novo, pozitivno postavko.
P. Kovičevemu bibliotekarju Dominiku Veselku so pripadle zlasti v prvem dejanju važne naloge. Gorinškov krčmar Ropotar je žel pri smehaželjni publiki precej oplavza, bil pa je v maski in prirejenosti morda vendarle za spoznanje pregrob in prenašemljen. Prav navihan in razigran je bil pikolo Ciine .1 u-tr Sni ko v e. V ostalih vlogah so še sodelovali Anton H a r a s t o v i č kot Bacek, Slava Gorinškov a kot Malči oziroma Marta, Z a k r a j š k o v a kot dvorna dama pl. Rožemcvet, Tovornikov a kot Janja, Košuta kot uradnik Orešček, C r n o b o r i kot natakar, Blaž kot Picek. Na kr st kot Pacek, ' Danilo Turk kot lovec in dvorni stražnik, V er doni k kot ceremoniar grof
Božičnica Cankarjeve dekliške šole pticam
Mariborčani so znani ljubitelji živali, zlasti ptic. Te so v vseh letnih časih deležne njih dobrotljivosti in usmiljenja. [ Na oknih zasebnih stanovanj in javnih mestih srečamo krmilnice, kamor devajo prijatelji ptičjega zbora raznovrstno ptičjo hrano. Zelo hvalevredno in vzgojno je uvajanje dece v sodelovanje. Parkratni primer postane deci navada, oziroma prijetna dolžnost, ko ji proži izredno veliko zadoščenje v dvojnem pravcu: v onem samostojne aktivnosti in jačanju plemenitega čuvstva.
Kar pa nas je letos tako prijetno presenetilo, je vredno nele priznanja, ampak še bolj posnemanja. Cankarjeva dekliška šela je letos pripravila božičnico pticam.
V	paviljon mestnega parka je postavila božično drevo, polno lojevih obeskov z zrnjem, kar je privabilo velik ptičji zbor, pred vsem sinice, prve naše neumorne sodelavke, ki tako razposajeno obirajo božični dar. Če pomislimo, da ena sama sinica pogoltne do 75 kg gosenic (jajčec ali ličink) na leto, je lahek zaključek, da je ta neugnana požeruhinja vredna naše podpore.
Vse priznanje tako smiselni božičnici, ki je velikega vzgojnega in praktičnega pomena. Prepričani smo, da bo našel ta primer posnemalce v učiteljstvu, ki ima za taka udejstvovanja mladine veliko ‘razumevanje, prav tako tudi v stariših, ki so pretežno gostitelji naših ptičjih sodelavcev v gospodinjstvu.
Visoški in Košič kot komorni sluga Baptist. Toplega priznanja sta bila deležna radi ljubkega pevskega in plesnega nastopa v tretjem dejanju mali Boris Mohor kot princ Viktor in Štefka Erni a n o v a kot princeska Krescencija.
Opereta »Visokost pleše«, za katero sta napisala besedilo znana libretista J* Brammer in A. Griimvald, je po libretu in okoliščinah romantična zgodba iz prve polovice preteklega stoletja. Ustrežei«111 operetnim pričakovanjem ter tradicija™ je le delno ustreženo, ker ni v zaključku podan popoln operetno šablonski happy and. Toda navzlic temu je naše mariborsko operetno občinstvo, ki je gledališče docela zasedlo, sprejelo opereto z veseljem in se je tudi dobro zabavalo, kar se je pokazalo zlasti ob nekaterih prizorih drugega dejanja. Sedaj Pa čakamo operete, ki bi bila na višji stopnji poda-javnih ter uprizoritvenih možnosti in ki bi naj bila morebiti čimbolj primaknjena opernemu stilu in okusu.	—ec
V M a ribo r u, dne 29. XII. 1936.
MarHiorsfil »V e c e r n i tf« Jutra
Sfraft 3.
UtotHotsItt
asizu
Cenjene naročnike »Večernika«
no-
novno opozarjamo na zaključek leta ter jih vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da se poslužijo položnic, ki so bile priložene začetkom meseca decembra In poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaljno dostavo lista ukiniti.
Uprava »VEČERNIKA«.
mmmmmmmmmmmm®®
Abrahamovo. Na Silvestrovo obhaja 50 letnico rojstva obče priljubljeni ter v vseh mariborskih kr-ogih znani narodnjak vpokojeni policijski nameščenec Tone Tomažič. Slavljencu, ki je vrl nacionalni ter društveni delavec in ki je bil med ustanovitelji tukajšnjega »Jadrana«, katerega ugledni član je, želimo ob »petem križu«, ki se je znašel na njegovih še vedno mladostno krepkih ramenih, da bi v sreči, veselju in zadovoljstvu obhajal še več takšnih »križev«.
Grob pri grobu. V Spodnjem Radva-. nju št. 72 je preminil v častitljivi starosti 89 let zasebnik Rot Alojz. V Smetanovi ulici 54 pa je izdihnil 48 letni brivski mojster Farič Karol. Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje!
Napredovanje v sodni službi. V IV. skupino prve stopnje je napredoval starešina sreskega sodišča v Rogatcu Fran Stefancioza.
Pošta Maribor 11. v novem licu. Že nekaj časa sem so se vršila adaptacijska dela v prostorih tukajšnje pošte Maribor II. na glavnem kolodvoru. Po praznikih sc je poslovanje pričelo v novih, okusno ter smiselno preurejenih prostorih, ki so prirejeni za čil ekspeditivnejše poslovanje. Mariborčani bodo to hvalevredno pobudo nedvomno toplo pozdravili, zlasti pa še novo urejeno javno telefouično govorilnico.
niki aretirali ter ga oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Putnikoy izlet v Graz bo doc .31. decembra. Odhod iz Maribora ob 16. uri izpred hotela »Orel«.
Zahvala. Kakor je bilo v včerajšnji številki objavljeno, so bili šoloobvezni o-troci občine Studenci potom Rdečega križa obdarovani z blagom, perilom in čevlji. K teinu so pripomogle tvrdke: Hutter in drug, Jugosvila, Kosi Viktor iz Maribora, Bren iz Studencev v blagu, Društvo hišnih posestnikov v Studencih z gotovino Din 200. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala v imenu najrev nejših. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem nabiralne akcije v Studencih.
Družina iz goriških Brd, ki bi hotela prevzeti zaposlitev v Sloveniji, naj se čimprej zglasi v pisarni društva »Nanos«.
Občni zbor pevskega odseka društva »Nanos« se vrši v sredo dne 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Vabljeni so vsi člani pevskega odseka in ljubitelji petja.
Razrezana plahta. V noči od 20. na 21. decembra so neznani zlikovci razrezali: na Glavnem trgu ge. Debelakovi in g.
Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za Silvestrovo, in Novo leto posebne vožnje na Pohorje, in sicer dne 31. XII. odhod Gl. trg ob 14. in 19. uri, dne 1. 1. ob 7. zjutraj, povratek 1. 1. ob 18. uri Interesenti za vožnje naj se prijavijo čimpreje v prometni pisarni avtobusnega prometa na Gl. trgu. Vožnje se vršijo ob zadostnem številu udeležencev. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave se sprejemajo dnevno do 18. ure v prometni pisarni na Gl. trgu, telefon 22-75. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista.
Kavarna „Jadran“
priredi tudi letos v svojih udobnih in priznano okusno opremljenih prostorih
prijeten Silvestrov večer
s pestrim vsporedom. godbo in šaljivimi nastopi	6593
Za Silvestrovo vsi v Narodni dom!
PESEM MARIBORSKIH GASILCEV.
Ga nima lepšega ves Maribor, imamo mi največjega Silvestra, imamo mi za Njega dekoriran dvor, vočni ples gasilskega orkestra.
Nemčija se umika
BERLIN. 29. decembra. Deutsche Diplomatenkorrespondenz« sc peča z inozemskimi vestmi glede posebne nemške politike v Španiji ter odločno odklanja takšne očitke. Nemška politika je bila, tako navaja ta list, v španskem vprašanju od vsega početka brez vsakršne imperialistične ali egoistične tendence. V interesu Nemčije je samo to, da ostane Španija neodvisna in da ohrani svojo popolno teritorialno neodvisnost. Samo radi tega je Nemčija vstala proti mahinacijam tretje internacionale. Radi tega je Berlin od vsega početka strogo zasledoval politiko nevinešavanja in to v času, ko položaj še ni bil razčiščen. Velike važnosti je tudi razmerje, med Italijo in Veliko Britanijo, ki se je znatno izboljšalo in pripomoglo k leniu. da se je evropski položaj razčistil.
Ferdu Postržinu plahto. Za zlikovci poizvedujejo. Dotičnemu, ki bi jih izsledil, obljublja g. Postržin, stanujoč v Kolodvorski ul. 3, nagrado v znesku 400 Din.
Vse kradejo. Služkinja Neža Skrbin-škova je prijavila policiji, da ji je doslej še neznani tat izmaknil iz stanovanja na Frankopanovi cesti 29 ročno torbico z 230 dinarji. V neki trgovini v Vetrinjski ulici je izginila služkinji Neži Šekovi ročna torbica s 40 dinarji gotovine. Starinarju Bogdanu Lukežu v Vetrinjski ulici 10 so odpeljali neznani zlikovci 150 Din vredni ročni voziček, posestniku Antonu Berglezu iz Jelovca pa dvovprežni. voz. vreden 500 dinarjev. Za tatovi poizveduje policija.
Silvester strašne žeje — apetitu, prešičjih glav in svinjskih rilcev. Meščanska klanja se elita:
Prelep Silvester slavnostnih gasilcev.
In po Magirusovi lestvi gor, le gor. ves Maribor, naš Maribor, naprej za mariborsko, za gasilsko četo, naprej z nami v Novo leto!
Hma
Črtamo trgovske knjige po Vaši želji
V. WEBXL, MARIBOR
V šoli kralja Ujedinitelja se prične pouk po končanih božičnih praznikih dn 10. januarja 1937.
Iz poštne službe. Za dnevničarja zva-uičnika je imenovan pri pošti Rogatec Franc Duh iz Maribora.
Glas iz Tattenbachove ulice. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Žc nekaj dni sem je Tattenbachova ulica polna prahu, ki se kar v oblakih dviga za vsakim vozilom. Ker v sedanjem zimskem času cest menda res ni mogoče škropiti, ker bi voda poledenela, bi bilo umestno in potrebno, da sc ta prah vsaj pomete s ceste in prepreči tako nepotrebno in škodljivo prašenje.« — Mariborski meščan in davkoplačevalec.
Mestna podjetja, avtobusni promet. Cenj. občinstvo se opozarja, da vozi 31. t- m. mestni avtobus na progah Selnica, *v. Martin in Ruše kakor ob sobotah.
Gori! Posestnici Kunigundi Domadenikovi na Cretni pri Slivnici je ogenj Vpepelil gospodarsko poslopje. Škoda znaša okoli 5000 dinarjev.
Nočne stražo proti kurjim tatovom. V okolici Brengove v Slov. goricah so v zadnjem času več posestnikom izginile številne pitane kokoši in purani. Tatvine so pred božičnimi prazniki dosegle takšen obseg, da so tamošnji posestniki bili primorani postaviti celo nočne straže, da ne bi kurniki bili popolnoma izpraznjeni. Medtem pa so orožniki doznali. da ponuja neki trgovce s perutnino po zelo "jzki ceni perutnino, kar je seveda zbudilo sum, da prodaja dotični trgovce pe-jntuino, ki bi utegnila biti ukradena. Poizvedbe so dognale, da je trgovec zares kupil <)ti pekega posestnika v Brengovi Perutnino po zelo nizki ceni. Ko so do-hčnemu posestniku izpraševali vest, je prišla vsa zadeva na dan. Posestnik se ie namreč ponoči podal na »pohode« tujih kum/kov ter ukradel na ta način sosedom in drugim posestnikom okoli 60 kokoši in puranov. Posestnika so orož-
K«no Union. Do vključno srede >V carstvu lutk« (Štajerska srca). Magda Schneider, WoIf Albach Retty. Paul Hor-biger.
Papeževo zdravstveno stanje se resno slabša
RIM. 29. decembra. Kakor poročajo v Vatikanu blizu stoječih krogih, je zdravstveno^ stanje papeža Pija XI. zelo resno. Zdravniki opozarjajo, da je treba računati na vse možnosti, ki hi utegnile nastopiti. Papež si je položaja sam v sve-sti ter je v soboto izjavil svojemu nečaku, da hoče rajši umreti, kakor pa da ne bi kot bolnik mogel koristiti katoliškim vernikom. Po zadnjih poročilih se slabšanje zdravstvenega stanja zelo stopnjuje in zavživa papež še samo tekočo hrano, ki mu jo vlivajo. V papeževi okolici so zbrani najboljši zdravniki specialisti, ki ga skušajo ohraniti pri življenju.
Izrazite svoje	¥©Š£i	ilO64	strankam,	prija
ieljem in znancem v
sifoesteovi Merniki
Voščila kakor tudi druge oglase sprejema uprava lista v CsOS©©“
skB ulici 11, na dvorišču, do četrtke 31. decembra 1.1, do 9. ure zjutraj.
V Unionu bo v soboto 9. januarja 1937 1. Veliki Sokolski ples, a silvestrovanje bo v Narodnem domu.
Radvanjska ponarejevalna afera zavzema vedno večji obseg. Oblastva vršijo intenzivne, poizvedbe s ciljem, da bi se zadeva popolnoma razjasnila. V zvezi s ponarejevalno afero so tezenski orožniki aretirali 40 letnega čevljarskega mojs-tra Franca Majcena, stanujočega na Pobrežju, Aleksandrova cesta 56. ki .ie osumljen, da je bil v zvezi s ponarejevalci in da je morda kaj vedel o falzifikator-ski aferi. Orožniki so namreč doznali, da se je pri Majcnu nekajkrat oglasil Rupnik oz. njegovi pomagači. Majcna so oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča in bo preiskava dognala, ali je Majcen kriv ali ne. Majcen taji krivdo.
Uprava Združenja pekov v Mariboru, naznanja občinstvu, da bo delo v pekarnah na Novega leta dan počivalo, ter naj se cenjeni odjemalci že na Silvestrov dan preskrbijo s svežim pecivom.
Mestna podjetja, avtobusni promet. Cenjeno občinstvo sc opozarja, da vozi dne 31. t. m. mestni avtobus na progi Selnica, Sv. Martin in Ruše kakor ob sobotah.
Rezervirajte si prostore za Silvestrovo večerjo v Veliki Kavarni.
Priljubljeni Silvestrov večer Sokola bo
Uidi letos privabil mlado in staro v Narodni dom. Pester spored, renomirana Slamičeva godba, neprisiljeno veselo raz položenje, zmerne in vsakemu dostopno cene, ta obetanja so najboljša reklama za Sokolovo silvestrovanje, ki si je tekom let pridobilo sloves najbolj družabne ir> zdravega humorja polne novoletne prireditve. Nabavite si vstopnice še pravočasno v predprodaji pri Burešu. V predprodaji Din H) pri večerni blagajni 12 Din.
Na Pobrež;u gori!
Sinoči okrog V\ na 10. uro je nenadoma izbruhnil v gospodarskem poslopju v Nasipni ulici 55 ogenj, ki je bliskovito naglo zajel vse poslopje. Na mesto požara so prispeli gasilci mariborske in pobrežke gasilske čete, katerim se je z naporom posrečilo ogenj preprečiti, da sc ni razširil fudi na stanovanjsko hišo in sosednje objekte. Gasilei so črpali vodo po 800 metrov dolgih ceveh iz hidranta na 1 ržaški cesti in je bilo gašenje znatno otežkočeno. Zgorel je srednji del gospodarskega poslopja, v katerem so bili hlevi za konje in prešiče, medtem ko se jc ostalo zidovje po razdejanju ognjenega elementa zrušilo. Živina in gospodarsko orodje jc bilo še pravočasno rešeno. Požar jc bil poga-šen šele ob pol eni uri zjutraj. Lastnik poslopja g. Uhler Vincenc, trpi 55.000 Din škode. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
tiji Madeleine Jelka I gliče v a. Letos se bodo ob 24. uri izžrebala kar tri novoletna darila (prašiček, zajec in gos). — Vsakdo, ki kupi za .silvestrsko predstavo vstopnico za sedež, dobi srečko, ki ga u-praviči do žrebanja.
»Visokost pleše« — novoletna popoldanska predstava. Na Novo leto popoldne ponovc o božiču zelo uspelo in nad vse zabavno opreto »Visokost pleše«. Opozarjamo zlasti obiskovalce gledališča iz mariborske okolice na to veselo in melodično delo.
Gostovanje dive Matilde Kraljeve v »Baronu Trenku«. Na Novo leto zvečer gostuje v partiji komtese Lidije v Albi-nijevi divni opereti »Baron Trenk« operetna diva Matilda Kraljeva. Kraljeva, ki je po poreklu Slovenka, je bivša diva o-siješke, banjahtške in beograjske operete. Znižane cene.
v* Al t
REPERTOAR:
Torek, 29. decembra ob 20. uri »Božji človek«. Znižane cene. Zadnjič.
Sreda, 30. decembra. Zaprto.
Četrtek, 31. decembra ob 2J. uri »Ples v Savoyu«.
Petek, |. januarja ob 15. uri: »Visokost pleše«. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene. Gostuje Matilda Kraljeva.
Silvestrova predstava in tri novoletna darila v gledališču. Z začetkom ob 21. (9.) uri zvečer uprizore letos na Silvestrovo Abrahamov »šlager« »Ples v Sa-voyu«. V tej opereti nastopi prvič v par-
KLUB P E TI NŠT1R11) ESET L ETN IKOV V AMERIKI.
Amerika je zopet bogatejša za novo senzacijo. Vsi moški, ki so prekoračili štirideseto leto svoje starosti, so si ustanovili namreč »Klub 451etnih«. Ustanovitelji tega kluba, ki imajo svoj sedež v Portlandu, trdijo, da začne za vsakega moškega prava moška doba šele s 45. letom. Po dolgih razmotrivanjih sestavljena pravila onemogočujejo vstop v ta klub vsem onim, ki niso še prekoračili 45. leta. Nadalje predvidevajo pravila, da mora nositi vsak njihov član v gumb nici belo cvetlico. To naj bo znak, da 'je včlanjen v društvu »451etnih mož«. Bela roža pa naj izpričuje njegovo mladost. Nadalje predvidevajo pravila teh mož, da mora vsakdo izmed njih n j manj en-krat tedensko krokati in si privoščiti v*e-selja z ženskami, izvzemši one, ki so poročeni. Za vse člane pa velja pravilo, da ne sme biti med njimi nobenega abstinenta. Pravila so tako širokogrudna, da dovoljujejo^ tudi ženskam, da se na isti način združujejo v posebnih odsekih. Niso pa še točno ugotovili, s katerim letom more postati ženska članica tega udruženja. Mnenja, ki jih zastopajo dosedanji predstavniki gibanja »451etnih«, so doslej ostala zelo različna. Nekateri mi-45 let stare, med tem ko so drugi mne-slijo, da morajo biti'tudi ženske najmanj nja, da bi starost včlanjenih žena ne smela presegati 35. leta starosti.
fkmfo&ske vesti
Ža Pomožno akcijo so prispevali: Rei-ser Ana Din 300, Umek Mihael 300, Banka »Slavija« 300, Kottas Levin 300, dr. Kukovec Klara 300, dr. Vraber Maks 250, Ašič Ivan 250, Hitzel Karol 250, Gottlich Ivan 250, dr. Lipold Franjo 250, dr. Blanke & dr. B-randsfatter 200, dr. Cukala Fr 200, Koter Štefan 200, Martinz & Strauss 200, Schenker & Go. 200, Paš Anton 200, Remm Pavla 200, Vrhunc Marica 200, Kos Adolf 200, Janežič Rudolf 200, Feh-renbach Ana 200, dr. Kovač Mila 200, Mr. Ph. Vidmar Ivan 200, Perhavec Jakob 200, Gradivo — prej Pickel 200, Ma-ričrič Marija 200, dr. Windischer Franc 200, dr. Stamol Fran 200, Pirchan Franc 200, Zadružna gospodarska banka 200, Lampe Franc 200, dr. Kristan Boris 150, dr. Kraus Herman 150 Din.
Rabuka v Dravski ulici. Na Štefanovo okoli 21. ure je nastal v neki hiši v Dravski ulici med stanovalci hud prepir, ki se je končal s pravcatim razdejanjem. Neki 30 letni delavec Franc P. je prišel precej natrkan domov ter zahteval od svoje stanodajalke večerjo. Večerja pa mu očivid-no ni prijala, pa jo je zagnal na tla. Nastalo je prerivanje in pretep ter so kuhinjski stoli frčali po kuhinji. Pri 'tem spo padu so Franc P., njegova stanodajalka ter njerj mož zadobili lažje peškodbe. — Krik in vik je alarmiral vso okolico, prišel je tudi stražnik, ki je napravil rabuki energičen konec. Stražnik je zadevo prijavil oblastem in se bo zadeva najbrže končala pred sodniki.
Razdejanje. Ponočnjaki so danes zjutraj okoli pol 4. ure razbili šipe na oknu zasebnice Marije Hetzlove na Frankopa-novi cesti 16. Hetzlova trpi radi razbitih šip okoli 100 dinarjev škode. Za storilci poizveduje policija.
Naš novi roman
Obljubljenega romana »Pod Borgi jci« s I. januarjem 1937 ne moremo objaviti. Radi tega pričnemo v ponedeljek, dne 4. januarja 1937 z objavljanjem novega romana, ki je prepoln dinamičnih elementov in napetih dogajanj. Novi roman nosi naslov
Don Juan
V	njegovem središču sta visoki ruski častnik, pravi Don Juan, ki vrši v času rusko-turške vojne, ki se zaključi leta 1878 s svetoštefunskim mirom, važno spionažno in propagandno službo v prid Rusije, in angleški mornariški častnik, ki ima tudi važno špionsko nalogo, da prepreči gotove diplomatične uspehe Rusije na škodo poražene Turčije. Ta neugnani ruski Don Juan nujde v me-tein in obilici dramatičnih dogodkov, potem ko sr reši iz diha smrti, svoje spomirjenje. Angleški častnilc-špijon pa se /> slikoviti carigrajski druščini znajde v okolju, ki ga vodi v življenjsko srečo.
Novi roman, v. katerem se razodeva ves globoki riziko živčno napetih špion-gkih poslov, preveva prisrčna toplota src, iz katerih plamti mržnja in ljubezen, priznanje in zavračanje. Citateljem našega lista priporočamo, da se naročijo na >Večernik«, da si potem lahko izrezujejo posamezna nadaljevanja romana, ki ga bomo po možnosti opremili s slikami.
Temtske Mmtite
Sokol svoji revni deci. Po zaslugi starešine br. Fr. Špesa ml. je priredil Sokol 24. dec. svoji revni deci božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih 104 otrok i obleko, toplini perilom, pecivom in šolskimi potrebščinami. Denarne prispevke so zlasti prispevale naše tovarne in sicer tovarno Splošna z ravnateljem gosp. Babičem in cenj. uradništvom Din 506, tovarna Kovina Din 250, Teksta Din 200, Posojilnica Narodni dom Din 100, veletrgovina Rakuš Din 50, Zadruga drž. nameščencev Rotovški trg in tovarna Doktor in drug pa blago. Primerne darove v blagu in pecivo pa so prispevali razni mariborski trgovci in obrtniki, večjo vsoto še je votiral Sokol iz svoje blagajne. Vsem darovalcem in prirediteljem najlepša hvala. Zdravo!
Zahvala. Sokolsko društvo izreka vsem darovalcem, zlasti g. ravnateljem naših tovarn in cenj. uradništvu, kakor vsem drugim dobrotnikom, ki so prispevali za božičnico naši deci, najlepšo zahvalo!
VoLotske kovice
Sv. Primož na Poli. Tukajšnja šola je slavila 23. XII. običajno božičnico. Prireditev je bila za kraj pomembna zato, ker so domačini povečini zelo siromašni, pa je vsak šolar prejel kakšno praktično da-'rilo, ki bi mu naj olajšalo šolski obisk ter starišem oskrbo dece. Prireditev je bila prisrčna; harmonično je združila čustva dece in obenem razveselila stariše trpine, vajene le grobega dela in pomanjkanja. Da je bilo možno obdariti vseh 90 učencev, je predvsem zasluga uvidevnih podpornikov šol. dece in to: marib. podr. CMD, ljubljanski centrali CMD družbe, g. Verčku Ant. iz Varaždina, g. Pugelu iz Maribora, ge. Lipold Iv., tvornici Doctor in drug, tvornici Hutter, g. Macunu A., ter g. Friedfeldu iz Vuzenice. Vsem darovalcem iskrena zahvala. Učitelj-uprav.
fcsfiodatske fateSke
Hercegovina — dežela tobaka. V Hercegovini je bilo letos nasajenih okoli 170 milijonov rastlin, od katerih nam vsaka da približno 32 gramov suhega tobaka. Po tem računu nam bo dala letošnja tobačna trgatev okrog 500 vagonov tobaka. Odkup duhana se je pričel 25. novembra, pri katerem posluje 32 komisij, ki sprejemajo tobak v imenu monopolske uprave. Vsaka komisija odkupi dnevno do 2.800 kg tobaka, kar znači skupno 90 tisoč kg, odnosno 9 vagonov. Letošnji tobak ima vsa svojstva dobrega tobaka in je povečini svetlorumen, dobrega duha in dobro gorljiv. Doslej je odkupila 1110-nop. uprava v Hercegovini okoli 150 vagonov. Ker je letošnja ocena tobaka slabša nego v prošlih letih, bo morala mono-polska uprava posvetiti veliko pažnjo pri odkupu, da spozna in oceni pravilno vse stroške in trud, ki ga imajo gojitelji tobačnih rastlin. Povprečna nakupna cena je bila Din 16 po kg. Ocena posameznih vrst tobaka je bila pretirana in gojitelji niso prejeli za tobak tiste osne, ki jim je bila obljubljena.
Veliko povpraševanje po pšenici' Z
velikim zanimanjem zasledujejo gospodarski in žitni krogi rezultat letošnje pšenične žetve. Kakor znano, so letošnji izgledi v Južni Ameriki izredno dobri, v severni pa nekoliko slabši. Argentina upa na pr. na skupen pridelek 6750 milijonov, ton, to je trikrat toliko, kakor v prejšnjih letih. Tudi v Avstraliji se napoveduje povoljna žetev. Evropske države že danes živo povprašujejo po pšenici in je Italija medtem že kupila 250.000 ton argentinske pšenice. Anglija, ki je dose-daj stalno kupovala avstralsko in kanadsko pšenico, se Jetos zanima tudi za balkansko pšenico. Francija se je na osnovi novega trgov, dogovora obvezala kupiti v Jugoslaviji 150.000 ton. medtem ko se je poslednje dni pojavila na balkanskem tržišču kot kupec za pšenico tudi Nemčija, ki je kupila medtem v Bolgariji o-krog 150.000 ton žita dočim je za enako količino sklenila dogovor z Jugoslavijo.
Dobro ga pozna.
— »Sijajen uspeli! Veš, koliko bom s tem zaslužil?«
— »Vem, prav dobro vem, polovico tega, kar mi boš povedal!«
Mali oglasi
Razno
»PLZENSKI DVOR« A. SI NICA
jutri, sreda, divji zajci v omaki s cmoki. Na pipi prvovrstni Schmitzberger. Cenjeni gosti vljudno vabljeni. 6585
Službo dobi
Kupujte svoi«. potrebščine pri naših inserentih 1
(•MttMMMMMM«
{3atanten»a
pletenine, nooavce, čipke, Darfumer ja, papir itd., dežniki, naramnice, kravate
Siatian
Maritoo
Ribarič
Glavni irc 14
Ptujske uouUe
PF',rMnai" jr.. *laragramrm
Tečaj za pletarstvo v Ptuju. V Ptuju
se vrši v prostorih državne moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju tečaj ple-tarstva za sinove kmetovalcev. Temu tečaju je priključeni poseben tečaj za učiteljstvo, v katerem se praktično in teoretično podajajo osnovni pojmi pletar stva, v kolikor pride to v upoštev za rokotvorni pouk na nardnih šolah. Ker je še nekaj mest za učitelje in učiteljice v tem brezplačnem tečaju na razpolago, se interesentje vabijo, da se nemudoma prijavijo upraviteljstvu državne moške o-brtne šole za pletarstvo v Ptuju. Tečaj se prične 28. t. m. ter se zaključi v soboto 9. januarja 1937.
Kino. V sredo 30. t. m. ob 18.30 111 20.30 se predvaja film »Boccacio«. V petek L I. 1937 ob 18.30 in 20.30, pa je na vrsti »Mala Katarina«. V soboto, dne 2. 1. in v nedeljo 3. 1. pa sledi film »Grof Monte Cristo«.
ŠIVILJO
sprejmem takoj. Naslov v up rav i____________6593
Prvovrstno PLAČILNO NATAKARICO in kletarja sprejmem takoj. Naslov v upravi lista. 6596
Stanovanje
Dialog.
Naš Tone se ženi. Katero pa vzame? Potočnikovo!
Iz ljubezni?
Kaj še, iz Ljubljane!
Oddam trisobno parketirano STANOVANJE
s kuhinjo in vrtom, v I. nadstropju. Betnavska 23.	o594
Na stanovanja sprejmem GOSPODA.
Koroščeva 6-II. vrata 8.
6597
Sobo išče
Iščem opremljeno SOBO
s strogo separiranim vhodom. Ponudbe na upravo pod »Stalni in mirili dom«. 6586
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova 28, priti , desno.	6595
ZAHVAL
Za v sc dokaze iskrenega sočutja povodom težke .izgube naše nepozabljene soproge, oz. matere gospe
H^urko
izrekamo vsem tem potom našo naj toplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gosp. Dr. Pavlicu za požrtvovalnost in gosp. precast. župniku patru Va- 'id lerijanu za tolažila.
Nadalje 6e zahvaljujemo a;. podžupanu Žebotu, ženski zvezi stolne župnije, kakor vsem sosedom, zastopnikom raznih uradov in vsem poklicnim lova* rižem za častno spremstvo.
Končno se zahvaljujemo vsem darovalccm vencev in cvctja, sploh vsem, ki so našo nepozabno spremili na njeni zadnji poti.
V Maribor u, dne 29. XII. 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
DiiaH
DIJAKA
sprejmem na zdravo hrano in lepo stanovanjc. Naslov v upravi	6486
Zgublieno
Zgubila sem na Ptujski cesti CRN MUF.
Najditelj naj ga odda na orožniški postaji na Teznem. (>588
Razila
V	smislu člena 28 zadružnih pravil pozivamo vse svoje dolžnike, obsežene z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, da pošljejo Privilegirani agrarni banki v Beogradu takoj in neposredno svojo prvo anuiteto po čl. 28, 29 in 30 uredbe, in to v izogib posledicam iz člena 48. uredbe.
Posojilnica v Mariboru
r. z. z o. p.
6599
Uspeh
Stisnil je mnoge prožene roke. med katerimi so bile najtoplejše roke včerajšnjih sovražnikov, danes že navdušenih za njegovo zmago, odgovoril je. v kratkih besedah na topk čestitke, pod katerimi jc deloma že čutil prošnjo za vplivna posredovanje, potem jc pa odSel Andre Dau-glade na ulico in s e vol v avto.
»Domov!« je naročil šoferju.
Razkošni avto je vozil mehko proti Ikiis. Bil je sani in sproščene njegove poteze so ispremenile izraz: krinka mirne hladne in obenem vljudne prijaznosti, ki ie tvorila oficialni izraz njegovega trdnega obraza, vlastelinskili oči in nežnih ust, se je razblinila in prešinila jo je zmagoslavna iskrenost ponosnega in radostnega nasmeha. Užival je polno radost po svojem uspehu. Prižgal -si je cigareto, skozi
odprto okno je prihajala božajoča mehko- j težko nalogo. Izpolnil jo je uspešno. Potem pa je šel od uspeha do uspeha, izkazalo se je, da je sijajen organizator, čudovit finančni talent, bistroumen, trezen in pogumen ... Poznali so ga ministri, veliki ffnančniki, vplivni novinarji, občudovali so emako globoko njegovo bistroumnost kakor tudi presenetljivo lahkoto pri 'lelu. Kmalu si je pridobil sloves in premoženje. Vedno častihlepucjši, kadar je bila njegova častihlepnost nasičena, se je vzpenjal kvišku na višja mesta javnega življenja, stal je vedno trdneje, bil je oseb nost, s katero je bilo treba računati. Neizmerno, osebno zadoščenje njegove zmagovite častihlepnosti se je podvojilo s čustveno radostjo, da dviga s seboj zvesto družico skromnih začetkov, da ji daje del svojega razkošja, svoje moči, svoje slave. V vrtincu nujnih dolžnosti svojega izčrpujočega življenja je ohranil za njo
ba svežega, tihega večera.
Andre Danglade se je udobno zleknil v ■blazinice avtomobila Zdaj je mislil na svo je življenje, na življensko pot,’ prehojeno v petindvajsetih letih... Videl se je znova v času, ko je brez kakršnekoli družabne opore, samo z dekretom o končanih juridičnih študijah životaril kot ubog tirad nik v neki upravni stroki. Oženil se je zelo mlad iz ljubezni z mladenko brez premoženja ... Njuno življenj« je bilo trdo ... Draga Antonietta, kako junaška je bila vedno... Videl jo jc v duhu v skromnem, tesnem stanovanju v Ternesu in ker nista mogla plačevati služkinje, je delala vse sama marljiva, udana, vesela, dražestna. Potem se jima jc rodila hčerka in to je bil začetek njune sreče ali bolje rečeno pravičnosti: tovariš iz kolegija, ki je bil bogat in ki ga je prav ocenil, mu je poveril
vedno enako globoko, nekoliko pokroviteljsko naklonjenost; in skupaj z naklonjenostjo do hčerke Maric Louise sta bili to edini čustvi, ki ju ni zatrla njegova brezmejna častihlepnost.
Pred majhno, elegantno hišo, blizu La Muette, ki jo je bil Danglade kupil pred tremi leti, se je avto ustavil. Danglade P izstopil in odšel v hišo.
»Je gospa doma?« jc vprašal slugo.
»Da gospod, in gospa je naročila, naj jo takoj obvestim o gospodovem prihodu.«
Čez dve minuti je bil Andre Danglade v svojem kabinetu s svojo ženo. Krepko jo je objel in poljubil.
»Mila moja Antonietta. Je že gotovo, po stal sem predsednik uprivvega sveta.«
(Dalje.)
Darujte za azilni sklad Pl L!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru