Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din LETO T*** KftAKT, STtEDA. d. NOVEMBRA 1M0 ST. 133P IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK -9D1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »-GORENJSKI TISK* V, KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Za razpravo na zborih volivcev Nova^ kanalizacija v Škof ji Loki Pretekli petek so na ObLO v Škof ji Loki razpravljali o idejnem načrtu kanalizacije mesta Škofja Loka. Sestanka so se udeležili vidni gospodarski, kulturni in politični delavci v občini.t K« bo gladina zledenela, bo Bled spet oživel Foto: F. Perdan Napotila Konec oktobra in v začetku novembra so bili zbori volivcev po Vseh naših občinah. Z večjo ali Manjšo razliko zaradi krajevnih r«zmer in potreb, so na vseh teh ^orih razpravljali o gospodarje-"/« v prvih devetih mesecih, ozi-r°rna o izpolnjevanju postavljenih nacrtov gospodarskega razvoja poreznih komun. Ljudje so to pot *e'o živahno razpravljali, zlasti o K°rnnnalnik problemih, o gradbeni (ieJ^vnosti družbenega standarda in 0 drugih stvareh, ki neposredno vPlivajo na življenjsko raven pre-blvalstva. Da so bile razprave na zborih živahne, so v precejšnji fteri prispevale elastične oblike pričevanja teh zborov oziroma za-Wnivejše in razumljivejše poroča-nlc o teh dejavnostih, kot je bilo ^"sih v navadi. Zadnji zbor volivcev škofjeloške °i>c;ne je bil preteklo nedeljo v Ho- *l'ljah. Tudi tam, kakor povsod ,rfgod, so volivci zelo spraševali dko je s posameznimi problemi, ka- 0 so porabljena sredstva za to in °n° itd. Diskusije na zborih je zla-stl 'Zzvalo pq/očilo o tem, koliko s/edstev so prebivalci določenega /"i" prispevali v skupne sklade in *°Wo 50 iz teh skladov prejeli'. ja>no v trel, enotah z razvito in- ultr'Jo je bilo ugotovljeno, da so prispevali kot 'pa prejeli od *HPnosti, medtem ko so v vseh Ostalih krajih volivci iznenađeni bedeli, knliko več so prejeli kot ^ dali. Zato so z drugačnim ad- °som razpravljali o gospodarjenju, . s>notrnnsti posameznih izdatkov Podobno, kar prej ni bilo opa-1 na zborih volivcev, jj-j.i v bohinjskem kotu, kjer so j 7-adnji zbori volivcev v soboto, novembra, so ljudje zelo živahno **P*avljali o vodovodih, o stann- ?niski gradnji, o cestah in o dru-y problemih tamkajšnjega kraja. tako imenovani Gornji dolini j, tar<* Fužina, Srednja Vas, Češnji- Zel ln ('"riu*e)' ^'cr 'c živinoreja lr> Važna gospodarska dejavnost, a,so mnogo govorili o urejevanju *as>iiknv in o pridelovanju krmnih . in o drugih zadevah živinome. Y vseh občinah sedaj skrbno zbi-j. 1° vse pripombe in predloge vo~ leyev in ]ik bodo potem proučili ' v kolikor so dane možnosti, tu-J *P'oštevali kot napotila za na-ij >nJe delo, zlasti pa pri sestav-družbenega načrta za prihod-n'e 1961. leto. Vse večja vloga komun terja njihovo materialno In kadrovsko okrepitev Pred razpravo o združitvi nekaterih komun na Gorenjskem Problem ketniafliizacioe v Skofji Lcfci je iz leta. v leto bolj pereč. Sedanja kanalizacija je stara več krit 50 1°+ ;in ne ustreza mirti predpisom ni/ti potrebami naraščajočega. števJJa prebuv&Lstva* Tudi od-tek kanefliizaejje naravnost v Savo na več me-teh nikakor na v skladu s MgiteaTstoiimii predpisi, posebno odtok iiz rnestoe klavnice, kjer zakoljiajo precej goveje ki ostade živiine. Osnnrtefc načrta nove kacma-lizacije za mesto predvideva gradnjo novih kanalov oziiroma odtočnih cevi; vso nesnago bi po kana- lih odvajalli daleč izven mesta na pGsebein krao pri Suhi1 otb Savi. Ta rešitev je tudii iiz turističnih vidikov nujno potrebna., posebno ▼ poletnem času, ko pridejo kopeAei v Loko na Scro tuđu iz dtn»giih kraijev. Iz razprave je bido raav&dino, da bo za povsem novo kamiađizaoiljo potrebno ogromno denarnih sredstev iin dla bedo gradiiM v posameznih etapah. o novi kanaiMeadjd bodo spregovorili še vpMvci, ki bodo is svojima" predlogi marsika-tero stvair še dopolnili. V procesu demokratizacije naše oblasti in poglabljanja družbene samouprave, dobivajo komune vse večje pristojnosti. Vzporedno s tem pa se seveda povečuje tudi odgovornost občinskih ljudskih odborov in njihovih organov za pravilno delovanje vseh družbenih služb in za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja na vseh področjih. Okr. ljudski odbori morajo v tem procesu postajati vse bolj skupnost komun, ki vsklajajo delovanje občinskih ljudskih odborov na širšem področju, in drugostopni organi v upravnem postopku. V kranjskem okraju je trenutno devet občin, ki pa so tako glede obsega, števila prebivalcev, gospodarske moči in organizacije svojega upravnega aparata, zelo različne. Število prebivalstva v občinah se giblje od 3600 do 43 tisoč. Medtem ko so nekatere občine dobro organizirane, so druge iz objektivnih razlogov slabše. — Ponekod so poskrbeli za širok stik z državljani preko mreže krajevnih odborov, ki se vse bolj uveljavljajo kot družbeni organi samouprave, drugje so to zaradi mnogih drugih težav zanemarili. Tudi vplivi političnih in oblastnih organov na nadaljnji razvoj delavskega upravljanja so v posameznih občinah različni. Ponekod so v tej smeri že precej storili, drugje pa se občine še vedno pojavljajo kot izrazit administrativni organ, ki preko svoje fiskalne politike skrbi predvsem za zbira--n^e občinskih sredstev. Zaradi vsega tega je razumljivo, da je V zadnjem času prišlo do obširnih razprav o reorganizaciji nekaterih komun. Okrajni ljudski odbor bo namreč do kraja lahko vskladil svoje delo v smislu novih zahtev in predpisov samo tedaj, če bodo vse komune sposobne prevzeti in v redu opravljati vse posle, ki že sodijo v njihovo pristojnost in ki bodo v njihovo pristojnost z novimi predpisi prenesene. V drugi polovici tega tedna bodo začeli razpravljati o morebitni združitvi občinski ljudski odbori Prvi klub kulturnih delavcev Kranj, 8. novembra — Sinoči je bil v Delavskem domu ustanovni sestanek kluba kranjskih kulturnih delavcev. Na sestanku, ki so se ga udeležili prosvetni in kulturni delavci v nepričakovano velikem številu, je bilo največ govora o namenu kluba ln programu dela. Potrebo po ustanovitvi prvega tovrstnega kluba v kranjskem okraju so pokazali že nedavni kulturni večeri ob Tednu knjige. Vendar pa so se takratnim individualnim željam po ustanovitvi takšnega kluba kasneje pridružile tudi nekatere kranjske kul-tUT&e ustanove in organizacije, ki želijo preko kluba izvajati svoje širše kulturno poslanstvo. Program, ki je bil včeraj spre-)et, pa da upati, da si od Kluba kulturnih delavcev lahko precej nadejamo, saj vse kaže, da bo klub postal osrednja kulturna organizacija, tribuna vseh prizadevanj kranjskih kulturnikov, kulturnih ustanov in drugih ljubiteljev kulture, tribuna široke kulturne, humanistične in estetske vzgoje. In prav gotovo bomo lahko že v bližnji prihodnosti zabeležili upravičenost obstoja takšnega kluba, ki pa naj bi ne ostal edini v okraju, temveč naj bi o podobnih klubih začeli razmišljati tudi v drugih večjih središčih Gorenjske. n. n. Šk. Loka, Železniki in Žiri ter občinski ljudski odbori Radovljica, Bled in Bohinj. Tu ne gre za »odtujevanje« oblasti, marveč za proces poglabljanja družbene samouprave in sproščanja iniciative neposrednih proizvajalcev. — Zato bo treba največ razpravljati o možnostih in oblikah neposrednega soodločanja državljanov in vse večjega vključevanja ljudi v upravljanje komune,, manj palo prestižnih vprašanjih. Zagotoviti bo treba solidno funkcioniranje vseh služb v komuni, kar doslej iz objektivnih razlogov ni bilo vedno možno, čeprav so pozitivni rezultati dosedanjega dela vseh občinskih ljudskih odborov na dlani. -ik 1 Zaupanje v ljudi I Na Jesenicah so bili že pred več'leti ustanovljeni prvi s =§ obratni delavski sveti v državi. Tedaj seveda še niso jm j§ imeli nikakršne materialne osnove in zato praktično niso 3 H mogli izvajati samoupravnih funkcij. Zato so začeli raz- S m pravljati o njihovi ukinitvi in so jih pozneje tudi ukinili = = pa spet ustanovili. = Vendar tudi novim obratnim delavskim svetom niso 9 ^ dali zadostne materialne osnove. Iz skupnih tovarniških H H fondov so jim sicer dali več ali manj simbolično vsoto ■ H denarja, s katerim razpolagajo. O vseh ostalih problemih j§ S razpravlja centralni delavski svet. Celo o disciplinski od- §f H govornosti članov kolektiva odloča komisija pri central- 3 g nem delavskem svetu. Kljub določenim pomanjkljivostim, ki so se pokazale M H v dosedanjem delu obratnih delavskih svetov — te po- 9 j= manjkljivosti pa so v dobršni meri prav rezultat premajh- 3 S ne odgovornosti, ki jo ti sveti, spričo prevelike centrali- §§ H zacije upravljanja, še čutijo do upravljanja v svojem §j g obratu — bi bilo prav, če bi centralni delavski svet in §§ 5£ politične organizacije v podjetju, hitreje in resneje raz- B H mislili o doslednejšem prenosu pristojnosti na te organe S g delavskega upravljanja. S tem bi se močno razširil krog S H delavcev, ki neposredno sodelujejo v upravljanju podjetja. g S Edino tako bo tudi možno približati samoupravljanje*vsem M §§ članom tega velikega kolektiva. 3 H Naš sistem delavskega in družbenega samoupravljanja ■ H je , mo"' poglabljati in razvijati le na osnovi zaupanja M H v laudi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiM^ Iz aktiva komunistov - kmetov kranjske občine Kdo nai prevzema zemlio, ki io ponujajo privatni kmetovalci, ki odhajajo v industriio Kranj, 8. novembra — Včeraj je bilo v Kranju posebno posvetovanje aktiva komiuiniistov, ki so zaposleni v kmetijsrtvu oziiroma, ki se preživljajo s to dejavnostjo. PogovoriJd so »6 o nekaterih problemih razvoja kmetijstva v 1961. letu, kakor tudi v prihodnjih petih letih, kakor to predvidevajo prvi predlogi perspektivnih načrtov. Uvodinu govor je imel predsednik Okrajne zadružne zveze, tova-ritš Martin Košiir, ki je govorili o razvoju kmetijstva ter o konkretnih pogojih im potrebah v našem okraju in še ztosfa v kranjski občimi ter pojasnil posamezne varžne naloge. Pri tem je poudairil, da je končni uspeh odvisen od objektivnih možncisti iin sredstev, hkrati pa tudi od subjektuvnih sil, 6e pravi, od pripravi jienosrti Kamnih fcmetowQcev, da sodelujejo iin podpirajo težnje napredka. Udeleženci so precej govoriiLi o utrjevanje zadrug. Menili so, da bo združevanje utrdilo njihovo moč in jih usposobilo, da bodo kos vsem zsahtevcim. Precej so govorilli tudii o predvidenih spwit.itvah cen iin poudairjaili, da bodo proste cene kmotijskiiih pridelkov same od- pravile določene slabosti in pravilno usmerjale tiste kmetijske dejavnosti, ki imajo pni nas največ pogojev za raevoj. Zelo veliko pa so komunisti govorili o prevzemanju zemlje indd-vudiuailniih posestnikov, ki jo zaiou-ščajo im odhajajo v industrijo. Povedali so primere, ko je kmetijiska zadruga takega pomidntka nđjpo-tiila na kmetijtsko posestvo, tam so prav taiko povedadi. da nimajo za to sredstev iin motnosti ter ga na- potili do zadruge. Na posvetovanju so menili i, da bi bilo treba bolje uredii/ti prevzem te zemlje. Zavlačevali je tega procesa je samo v škodo skupnosti, zlasti kadar gre za. obdelovalno zemljo. Komunisti — kmetovalci so na koncu menili, da bi bilo koristno večkrat sklicevati take aktive in se tam pogovoriti o posameznih problemih itn so bili z včerajšnjim posvetovanjem zelo zadovoljni. t c. Letna konferenca aktiva LMS v Preddvoru Brez prostorov Preddvor - Preteklo nedeljo je bila v Preddvoru redna letna mladinska konferenca. Po vseh prebranih poročilih je bilo moč ugotoviti, da se je stanje v mladinski organizaciji v Preddvoru le nekoliko izboljšalo od prejšnjih let. Da pa ni aktivnih še več mladincev tega kraja, so tu tudi objektivni vzroki. Mladina nima ustreznih prostorov, da bi se sestajala. Prav zaradi tega ne morejo ustanoviti v Preddvoru TVD »Partizan«. Mladinci in mladinke so na konferenci obljubili, da bo-' do pomagali pri gradnji Zdravstvenega doma, razen tega so izrazili tudi željo po sodelovanju z ostalimi političnimi in množičnimi organizacijami tega kraja. V razpravi so govorili o idejno-vzgojnem in kulturnem delu aktiva. Tako bi radi zamenjali že zelo izrabljen ozkotračni kino projektor z novim in omogočili prebivalcem kino predstave. Govorili so tudi o dejavnosti dramske skupine. Pak OIRDZi I HI POJ d u i jo je učiteljica srednjih let. Ko so j vsi skupaj prišli prav do vogala, kjer sva bila midva, so^se ustavi- | li. 'Se v$d,no sva jih opazovala. I No, prav tam kjer zavijajo avtobusi, včasih tudi z naglico, je učiteljica skoraj začela, vpiti, take "i det jo nisva slišala samo midva. iOtirali so se tudi drugi. ,Marš domov!' p Ko sva stala s prijateljem na =j vogalu pred stavbo »Gorenjskega 1 tiska*, tam kjer zavije cesta na 2 avtobusno postajo, sva bila priča I kaj nenavadnemu prizoru. Hj Iz mesta je prišla skupina (raz-■ red) otrok neke kranjske osem-M letke, in sicer nižji razred. Vodila »MARS DOMOV*, so bile besede učiteljice. Spogledala iva se s prijateljem in kaj neobiiajno se nama je zdelo, da lahko vzgojitelj tako zavpije nad otroci, ki so komaj dobro prestopili šolski prag. 'Menimo, da ima naš jezik tudi lepše izraze. Vsi, ki so bili tedaj v bližini, so dobili kaj slab vtis o vzgojiteljih naših najmlajših. Otroci so se začeli razhajati, vsak proti svojemu domu. Bila jih je polna cesta. Kaj bi bilo, če bi prav v tem času z naglico pripeljal avtobus. Prepričani smo, da ne bi imel nobeden izmed otrok toliko refleksa, da bi skočil v stran, prav tako bi bil lahko voznik avtobusa brez moči. Ali ne bi bilo lepše, če bi učiteljica peljala otroke vsaj v Park svobode fred Delavskim domom in se tam od njih lepše^po-slovila, ne pa med mestnim vrvežem, kjer je'na ozkem pločniku vedno precej ljudi, na cesti pa^av-tomnbilov. Le srečnemu naključju se imamo tokrat zahvaliti, da ni prišlo do neljube nesreče. Prepričani smo, da je tak prizor redek pojav. Vendar kaže ob zgoraj opisanem dogodku pribiti tole: vzgojitelj naj tudi na cesti i vzgojno vpliva na otroke. M. 2. \ Kranjski kultuiuu P»«MvCttt! ucUvti »o v ponedeljek u»Uuvvili kvoj klub 2 STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA RODA, 1 KOVTMBRA Pl te oni po su&Tu ZDRAVICE PREMIERA HRUŠCEVA Na velikem Rdečem trgu v Moskvi je bila v ponedeljek, 7. novembra, velika vojaška parada ob 43. obletnici Oktobrske revolucije. Na svečani tribuni so se zbrali najvišji državni in partijski voditelji Sovjetske zveze kot tudi voditelji partijskih in vladnih delegacij vzhodnoevropskih držav in delegacij komunističnih in delavskih partij, ki so prispeli v Moskvo na proslavo obletnice. ) ZDA VOLIJO f Po treh mesecih kampanje, v kateri oba predsedniška kandidata iz dneva v dan govorita, 180 milijonov Američanov pa posluša in tehta, je napočil dan, ki sicer ne bo vrgel iz tira ne sveta ne Amerike, ki pa bo vendarle prinesel morda važno odločitev za ZDA. V torek od devetih do devetih so Američani stODali v majhne kabine in vlekli za ročice volilnih strojev, ali — če država, v kateri žive, še ni uvedla avtomatizacije — na stari način oddajali svoj glas za »kolegij volivcev«. I ADMINISTRATIVNA VOJNA 1 Občinski »vet mesteca Auboue Je v severovzhodni Franciji napovedal malo »administrativno vojno« prefektu departmaja Meurethe et Moselle. Gre za enote Bundesu-ehra. ki so na podlagi francosko-zahodnonemškega sporazuma prišle v oporišči Mourmelon In Sissone na vežban.Je, ki pa jim je občinski svet mesteca Auboue nedavno prepovedal prehod in nastanitev na območju te občine. ZDA: 2619 MILIJONOV DOLARJEV ZA ATOMSKO OROŽJE V letnem poročilu ameriške komisije za atomsko energijo j« rečeno, da so se izdatki ZDA za atomsko orožje letos povečali v primerjavi z lanskimi za nekaj nad pol milijarde dolarjev. Poročilo govori tudi o drugih dejavnostih komisije kot so razvoj atomskih reaktorjev v vojaške in miroljubne namene, itd. Tako so skupno porabili 2619 milijonov dolarjev. V POLITIČNEM ODBORU OZN RAZPRAVA O RAZOROŽITVI Politični odbor Generalne skupščine je nadaljeval razpravo o razorožitvi. Delegat Malaje Ahmed Kamil je opozoril na nujnost sodelovanja ljudske republike Kitajske v razgovorih, ki naj privedejo do razorožitve v svetu. Ljtidjt in d g od ti V ponedeljek zvečer je Generalna skupščina ZN spet začela razpravljati o položaju v Kongu. Povod za to novo razpravo je dejstvo, da se položaj v tej afriški državi zaradi očitne«'* vmešava-nja bi vdih koloni allstov, vse bolj zaostruje. Vojaški udar polkovnika Mobutuja, ki ni bil pripravljen niti izveden zaradi notranjih potreb in z domačimi sredstvi in silami, je onemogočil normalno življenje in delo edinih zakonitih predstavniških teles: parlamenta iin vlade. Razni samozvane! kot Coambe iin Kolondži so položaj v deželi še bolj zamotali in ustvarili še boljše pogoje za postopno vračanje starih kolonialnih izkoriščevalcev na svoje položaje. Tak položaj onemogoča nadaljnji samostojni razvoj države in postaja stalni izvor nevarnosti za Kongo in za vso Afriko. Nič čudnega torej, da vlada za izid te razprave veliko zanimanje po vsem svetu. Se, posebej zato, ker se sile Združenih narodov v Kongu v zadnjem času odločneje prizadevajo, da bi se branje normaliziralo,čeprav še vedno niso uresničeni tisti smotri in cilji, ki jih je sprejel Varnostni svet v svojih resolucijah. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo generalnega sekretarja Daga Ham-marskjolda — oziroma njegovega zastopnika v Leopoldvilllu Dajala — v katerem ostro obsoja poizkuse ponovne Infiltracije Belgijcev v Kongo in njihove poizkuse, da bi s pod žig a njem separatizma in z direktnim vojaVkim vmešavanjem, obdržali stare pozicije. To poročilo je naletelo zlasti na hud odpor v ZDA. Medtem ko so ZDA podpirale akcijo ZN vse dotlej, dokler je bila očitno popust- ljiva do vseh tistih sil, ki so želele in še želijo Kongoško republiko od njene samostojne poti, jo sedaj vse močneje osporava jo. U radini predstavniki ZDA izjavljajo, da imajo v Belgijo popolno zaupanje in da ne dvomijo v dobrohotnost beltrijsk^h pesteitVcov v Kongu. Spričo takih stališč se zna razprava zavleoi in zaostriti. Zlasti zato, ker so mnoge delegacije, predvsem delegacije azijsko-afriških držav, odpravljene tudi za ceno ma življenje med mladino dovolj veliko, bo klub lahko odprt visak večer. Z otvoritvijo mladinskega kluba je storjen prvi korak. V tem prostoru se bedo mladinci in mladinke bolje spoznavali in si bodo kaj kmalu lahko omislili lastno igralsko družino, šahovsko sekcijo, folklorno skupino itd. Skratka, mladini v Železnikih je zopet dana neka možnost, kri jo lahko koristno izrabi. M. T. aa f--Mf*f-*oq tm ekipnem tekmovanju z malokalibersko puško je dosegla prvo mesto ekipa osnovne organizacije Šenčur Z redne letne skupščine ZROPJ Kranj Vidnejše mesta izobraževani« Zaradi velikega obrambnega pomena oficirjev in podoficirjev- boljše pogoje dela Pretekli ponedeljek zvečer Je Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev in podoflcirjev občine Kranj sklical redno letno skupščino Združenja. Skupščini so prisostvovali predsedniki in tajniki krajevnih osnovnih organizacij kranjske občine, nekateri vidni politični predstavniki in zastopniki JLA. Mladina Vajenske šale za razne stroke v tekmevanlu z drugimi šolami Mladina Vajenske šole za razne stroke je te dni razdelila vsem podobnim šolam na območju kranjskega okraja posebne programe za tekmovanje med šolami. Program ni preobširen pa tudi ne pretežak, tako da ga bo zmogla vsaka izmed obveščenih ioi. Glavne točke ▼ tem programu naj bi obsegale naslednje: Predvsem izboljšanje učnih uspehov, razna predavanja, obiske kulturnih in političnih delavcev, ureditev šolskega albuma, v katerem bi bila razvidna dejavnost vajencev, lepo vedenje na šoli in izven nje, obiske gledališča in opere, izlete v razne partizanske kraje, lepo pripraviti proslavo za Dan republike, 29. novembra ln ob drugih drž. praznikih, okrasitev učilnic, sodelovanje z JLA, razen tega pa naj bi vsaka šola naštudiral* še po dve dramski deli. Pobuda vajenske mladine iz Kranja zasluži vse priznanje. Se posebej zato, ker je mladinska organizacije na vajenski šoli doslej veljala za eno najslabših organizacij v občini. S tekmovanjem pa imajo mladinci na soli — ob pomoči pedagogov — najboljši namen popraviti dosedanje napake. Po obzirnem poročilu predsednika Združenja tovariša Sifrerja in poročilih tajnika in člana nadzorne komisije, so podelili priznanja ekipam in posameznikom, ki »o se najbolj Izkazali v strelskih tekmovanjih, nato pa se je razvila živahna razprava o delu in problemih Združenja. Delo občinskega odbora je bilo usmerjeno k utrjevanju osnovnih organizacij in vsestranskemu izpopolnjevanju nje- nih članov. Iz poročila predsednika Je bilo razvidno, da je v kranjski občini 13 osnovnih organizacij, od katerih pa so imele nekatere precej začetnih težav, marsikateri odbor pa Je svoje naloge tudi neodgovorno opravljal. To bo vsekakor treba odpraviti, saj mora imeti ZROP ZRradi izrednega obrambnega pomena vidno mesto med org:m izaći jami. ZROP občine Kranj dela v precej neugodnih po- S seje muzejskega sveta v Loki Obširni nacrti Poleneeva hiša del muzeja — Priprave za Teden arhivov V preteklem tednu je bila v Skofji Loki redna seja muzejskega sveta, na kateri so razpravljali predvsem o proračunu za 1. 1061. Med drugim so sklenili, da bodo škofjeloškemu muzeju dodelili nekaj denarja za obnovo in ohranitev sedanje Polončeve hiše v Janez na seji ljudskega odbora Med t»v«rai M* raa^are Pustalu. To je ena najbolj ohranjenih kmečkih hiš v starem stilu zidanja iz polpretekle dobe, ki ima v svoji notranjosti Se ohranjene redke prvine pristne gorenjske hiše. Cez nekaj let bo Polenčeva hiša spremenjena v ogledno postojanko Škofjeloškega muzeja. Ker pa dosedanji oskrbnik, ki Je pokazni veliko razumevanja za ohranitev stavbe, nima dovolj denarnih sredstev za obnovo te zgodovinske redkosti, mu bo priskočilo na pomoč še Muzejsko društvo v Skofji Loki. Muzejeki svet je razpravljal tudi o denarnih sredstvih, ki jih muzej potrebuje za izkopavanje arheoloških najdbišč. Načrt dela Muzeja za prihodnje leto Je zelo obsežen. Razen preurejanja geološke zbirke in nadaljnjega zbiranja ostalega gradiva in predmetov, bo muzej organiziral razstavo v počastitev 20-letnire vfctaje Jugoslovanskih narodov. Prav tako pa numeravajo odpreti razstavo slikarskih del škofjeloškega slikarja Rlralle, ob 80-letnl(i njegovega rojstva. V času od 14. do 20. novembra bo arhiv pri škofjelotkem Muzeju odprl zgodovinsko razstavo o nastanku ln kolonizaciji loškega ozemlju. To bo vseknkor zelo po-memhna prireditev v Skofji Loki ▼ »Tednu arhivov«. gojih, ker nima svojih ln finančnih sredstev za širšega delovnega programa, r primer je predsednik navedel j so za tekmovanje v Dražgo58. morali po celi Gorenjski zbirte rekvizite za opremo smučars ekipe. Zato pa je tudi težko ffi dobiti člane za taka tekmoval Poseben problem Združenja J udeležba članov na strokovnih P1^ davanjih, ki morajo biti t&K. pomembnih nalog oficirjev oficirjev nepogrešljiv činitelj B formiranju njihove osebnosti- {V žalost so ugotovili, da se je PreT*j vanj udeleževalo povprečno le ^ odstotka članov. Na skupščin' ,t razpravljali o tcmK da bi rn°rfi»l biti strokovna predavanja obv^* za vse člane. Na strelskih tekmovanjih, k'^ Je Združenje organiziralo, "° J doseženi še kar dobri rezul^ vendar so žal to le uspehi P° fl meznikov. Pri tekmovanjih »° ' najbolj izkazale osnovne organ''j cije: Vodovodni stolp, S^gj-l Primskovo, Center in Gorenj* 1 va. Na skupščini so razpravljaj' J o nalogah, ki jih bodo im«» .„ prihodnjem letu, ki bo v znam^ proslav 20. ohlelnico vstaje P okupatorju in ustanovitve 3W* \ SKOPJA LOKA - Tu so P1*^1 nji teden ustanovili nov ml** ]y nki aktiv imvrta. Ob »večan* j*1 drinski kontVienei. ki ji i*' ^ m stvevalo preko 80 mladince* Q)y mbtdink. Je govoril hi^ri'^[u.it> činskega mladinskega koii*l tovariš Vido J apel J. Člani y mladinske organizacije so 7 # slemd v trgovskih, gouliii>k'h i rn.in.jiMh gradbenih pedJ^'Lfi ftkofjl Laki iii so bili dm^xVt*\!f bo skrbelo za vključitev M^'^t. ga števila Alanov v delovne **c ^ iJk gradnjo otroških Utri"''' *** i dograditev športnega 8812 GOSPODARSTVO Sadovi nepremišljenega projektiranja o plačal škodo? Pomanjkljivi načrti povzročajo veliko gospodarsko škodo - Modernizacija naj ne bo več enostranska Smo v obdobju intenzivne stanovanjske izgradnje, ki se bo v prihodnjih letih glede na perspektivni načrt še povečala, ne glede na to, da so še precej nejasni viri finansiranja teh gradenj. Zaradi velike stanovanjske stiske v vseh naših industrijskih središčih, je razumljivo, da se ljudje za te gradnje močno zanimajo in da jih komentirajo na zborih volivcev, sestankih SZDL, doma in drugod. Nič čudnega torej, da so v Tr-*iču prebivalci kaj hitro opazili, đa je pri gradnji 20-stanovanjske-8* bloka ^Tovarne kos in srpov« Skoda je torej očitna, čeprav nekateri strokovnjaki sodijo, da se o njej ne izplača govoriti. V tem primeru se pač moramo pri- Pušč ica kaže na del škode, ki je nastala zaradi pomanjkljivega projekta družiti mnenju nestrokovnjakov ln dopustiti, da tudi oni kaj vedo. Vprašanje je sedaj, kdo bo pokril nastalo škodo. Doslej je namreč zaradi pomanjkljive družbene kontrole že večkrat prihajalo do podobnih napak, pa še ni bil noben projektant kaznovan, niti ni moral povrniti škode. V tem primeru pa kaže, da bo krivec vendarle moral odgovarjati. Nikjer ni namreč zapisano, da mora delovni kolektiv »Tovarne kos in srpov« utrpeli škodo, ki je nastala zaradi pomanjkljivih načrtov. Ta prjmer naj bi bil samo spodbuda za vse doslednejše uvajanje družbene kontrole tudi v projektiranje in gradbeništvo. Tej kontroli se sicer mnogi skušajo izogniti s pripombami, da nestrokovnjak na noben način ne more ocenjevati dela strokovnjaka. S strokovnega stališča je sicer to res, z družbenega stališča pa je treba vendarle tako kontrolo dopustiti in podpirati. 0 Zaključek gospodarskih pogajanj x Gvinejo. V Beogradu so bili pred kratkim končani gospodarski razgovori med našo državo in Gvinejo. $ Nova tovarna za proizvodnjo perlonskih in nylonskih vlaken. — V Priizremu bodo v kratkem pričeli graditi novo tovarno za' proizvodnjo nyloriski;h iin perlcnskih vlaken, ki bo imela zmogljivost 3300 ton vlaken, letno. £ Avtomobilska cesta v Hrvatskem Zagorju. Letos bodo začeli graditi avtomobilske ceste Zapre-žič — Gubačevo — Zabok — Kra- P'itna — Ptuj, ki bo povezovala av-tetmobiilisiko cetsto Ljiuif'sma — Zagreb s cestnim omrežjem v severozahodni Sloveniji. 0 Rekonstrukcija Ča/teških Toplic. Prod kratkim ©o bili izdelani načrti za rekonstrukcijo zdraviM-šča v Cateških Toplicah. Po teh načrtih naj bi zgradili štiri velike bazene, novo hotelsko poslopje za prehodne goste s 170 sobami, — zdrarvstveno ordinacijo, restavracijo za prehodne goste s 1500 sedeži ter restavracijo za stalne goste s 500 sedeži. fiMi izvaža tretjino proizvodnje. — Letošnji izvoz »Industrije traktora i mašina« bo dosegel virednost okrog 8 miiiMjard dan, kar pomeni tretjino proizvodnje tega podjetja. Največ bodo izvozili traktorjev (1500), priključnih orodij (3500) in traktorskega orodja (3000 kosov). Preskrba naših delavskih središč Na Jesenicah la 29. november dve novi samopostrežni trgovini Pred novo jeseniško tržnico smo pred dnevi srečali mlado ženico, mamico dveh otrok iz Nove vasi, ki je zaskrbljena iskala, kje bo ceneje in smotrneje kupila, kar ja' je bilo potrebno za dom. Pome-nek je bil kratek in jedrnat. — V zadnjem času, zlasti letos, kot je povedala, se je na Jesenicah preskrba precej izboljšala. Sicer ona malokrat išče na trgu solato, sadje in drugo sočivje, ker ima doma primeren vrt. Zato je več govorila o ostadi preskrbi,; o preskrbi z me-' som in drugimi živilskimi potnob-šcinatmd. Letos je meso dokaj laže dobiti kot prej. Tudi rifbe imiajo na razpolago skorajda redno vsak teden. Na razpolago • so zmeraj tudd piščanci, toda teh kupuje manj, ker metni, da bi ji to precej povečalo izdatke za hrano. Tako približno Na Bledu in na ah ■amo po ena kmetijska zadruga, ki pa bo sposobna prevzeti tudi dolžnosti, ne samo pravice, do gozdov in kmetijstva sploh Jesenice, 8. novembra. Tu je bilo že več posvetovanj o delu kmetijskih zadrug in o dolžnostih, ki jih te organizacije imajo v razvoju kmetijstva. Dosedanje zadruge, kot je ugotovljeno, so ekonomsko prešibke, nimajo ustrezne mehanizacije niti kadra, da bi prevzele razne obveznosti, ki so v korist članom zadrug in v interesu skupnosti. Zato prevladuje predlog, da bi iz sedanjih treh kmetijskih zadrug iz območja jeseniške občine bila v prihodnje samo ena zadruge.. Le-ta pa naj hi imela svoje sekcije oziroma podružnice na raenih krgjih, tako da bo operativno kos vsem naiogam. Prav podobno je na Bledu. Tudi tam je bilo že več posvetovanj o tem, kako bi okrepili kmetijske zadruge. I »oblikovalo se je prepričanje, da je treba sedanje štiri zadruge, ki so na Bohinjski Beli, v Ribnem, na Bledu in v Gorjah združiti v enotno zadrugo. Taka zadruga, kot ugotavljajo, bo vsaj v perspektivi kos prevzeti vse naloge pri nadaljnjem razvoju kmetijstva in še posebno v racionalnem gospodarjenju z gozdovi privatnega lastništva. Sploh bi se bilo treba v razpravah o reorganizaciji gozdarske službe bolj opreti ■a kmetijske zadruge in jih' strokovno usposobiti za ta posel. nam je povedala ženica v razgovoru. Več pa smo zvedeli še pri cfečinsMh organih in ob ogledu nekaterih trgovskih lokalov. Gospodinje so na mnogih zborih volivcev in tudi na drugih krajih po Jesenicah rekle že marsikatero pikro na račun preskrbe tega največjega delavskega središča na Gorenjskem. Ta problem se vleče že malone vsa povojna leta. Zlasti je bilo v zadnjih letih precej kritike o preskrbi z zelenjavo in sadjem. Toda sedaj se stvar bistveno izboljšuje in v tržnici , kjer imajo na razpolago sadje in zelenjavo, ni nobene gneče. Morda je res upravičena pripomba posameznih gospodinj, da so cene previsoke, toda glavni problem je precej rešen,. Vse to pa je plod mnogih razprav in odkocniih zahtev volivcev in prebivalstva sploh, ki so v zadnjem času prisilili odgovorne organe, da so bolje uredili preskrbo prebivalstva. Letos so odprli že več novih lokalov v raznih krajih mesta in okolice ter s tem izbcdj-šsili preskrbo, zlasti z živiiM. Te dini pa končujejo, še dva lokala, iin sicer oba za samopostrežno tr- govino, ki ju bodo odprl za praznik republike — 29. november. — Prvi najvažnejši samopostrežni lokal pripravljajo v povsem novi stavbi na Javorniku. Ta trgovina bo trenutno najmodernejša in največja terVrsite pri nas na Gorenjskem; z ustreznim sfclaidiščem, hladilnimi napravami in vsemi dirugimi pritiikldnami. Drugo tako samopostrežno trgovino bodo .odprlo, na. Plavžu ob glavni cesti. Hkrati urejujejo potrebno za. sistematično enTibalina-nje in pripravo živil za samopostrežno trgovino. Ze po sedanjem načinu poslovanja je imela ta trgovina letos predvidenih 6 milijonov diinarjev prometa. Z razširitvijo na samopostrežbo in z velikim povečanijem zmogljivosti sploh, in še posebno z novimi stanovanjskimi gradnjami v tem delu mesta, pa je predvideno, da bo ta trgovima že zmaitno razširila svojo dejavnost. Ta dva lokala, kakor tudi modernizacija drugih trgovskih lokalov, zagotavlja, da bodo tudi potrošniki na Jesenicah v prihodnjih letih deležni znatno boljše in kuituimejše preskrbe. -i. e. ?ekaj narobe. Blok je bil namreč c zdavnaj dograjen, stanovanja e Prepleskana in praktično prijavljena za vselitev, le v kuhi-Jfth še ni bilo omar. Ko pa so *>nare končno prišle, se je pokazali so bili načrti pomanjkljivi, *jti pri najboljši volji omar ni 1,0 mogoče vzidati. Da so končna J^are prišle tja kamor sodijo, so '*raH najprej s tla dvigniti po-1 . 0 Prevleko in razbiti beton, 1 čemer so seveda precej poško-°vali že prepleskani zid. Razen 8* so morali poza gat i vse oken-Police in jih po montaži omar Dct popraviti. Sele tedaj so tudi ^Rotovili, da električna napeljava ^ kuhinjah ni pravilno napeljana. *at» so morali razbiti zid in jo Bremakniti 30 cm navzgor. Na desnem bregu Save Samo ena kmetijska zadruga V nedeljo, 6. novembra, je bilo v Podnartu izredno zasedanje Zadružnega sveta Kmetijske zadruge Podnart. — Razpravljali so o združitvi KZ Podnart, Lancovo in Ribno. Med živahno razpravo je bilo postavljeno tudi vprašanje o združitvi vseh kmetijskih zadrug v radovljiški občini. Na zaključku so se člani sveta sporazumeli in potrdili predlog skupne seje UO KZ Podnart, Lancovo in Ribno, ki so jo imeli v zvezi s tem problemom pretekli teden, da se strinjajo z združitvijo omenjenih treh kmetijskih zadrug v eno. — Ce bodo zadružniki na občnih zborih potrdili sklep zadružnega sveta v Podnartu, se bodo združili vsi kmetje na desnem bregu Save v občini Radovljica v eno kmetijsko zadrugo, ki bo prav gotovo dovolj močna gospodarska enota za uvajanje naprednega kmetijstva na tem področju. C. R. Nova stavba samopostrežne trgovine na Javorniku, ki jo bodo odprli ob letošnjem Dnevu republike Ob novem odloku o redu in miru v kranjski občini Dne 27. oktobra tega leta sta oba zbora ObLO Kranj sprejela n°» odlok o redu ln miru v kranjski občini, kt bo začel veljati na đ»n objave v Uradnem vestnlku okraja Kranj. Ta dan bo prenehal VelJatl stari odlok o prekrških zoper javni red In mir. ^ Novi odlok o redu in miru v ^af,jski občini vsebuje nekatera ze-5° v*ina določila, zato je nujno, da ^ Prebivalci z njim seznanijo. Ob °'lr« lanskega leta je izšel nov rt-f*T"}ki Zakon o prekrških zoper yVn' red in mir, ki mu je bilo tre-(f, Prilagoditi tudi dosedanji občin-f ' odlok o prekrških /oper javni 0''(* 'n mir iz leta 1956. Ta stari ^ "' i'uhoval nekatere določbe, y *° urejene z novim republiškim f*o«o«, ali so ie v drugih ob-kih predpisih, zato jih je bilo +l>a v novem odloku opustiti. Po-j"" pa a- tudi bilo, da se odlok „"j""'* naglega družbenega in komu-ž "e#n verižica. To Je Izredno neprijetna ženska t malj-mi> kamnitosivimi očmi, ki gledajo v svet zmeraj Preračunlji vo, pa naj zvenijo njene besede še tako navdušeno. Stopil sem jI naproti in stisnil njeno koleno roko, polno prstanov. Potem je začela naglo K°voriti. Ali že vem za Florino zaroko? Kako prl-lnerna je v vsakem ozirn! Ljuba mlada človeka sta na prvi pogled zaljubila drug v drugega. Tako dovršen par, on tako temen in ona pa plavolasa! "Nfi morem vam povedati, dragi dr. Sheppard, **kŠno veselje je to za materino srce.« Gospa Ackroyd je zavzdihnila - davek, ki ga je đ»l& svojemu materinskemu srcu — medtem pa so 1,16 njene oči ostro opazovale. *Roger In vi sta stara prijatelja. Vemo, da mu n dosti do vašega mnenja. Y mojem položaju - kot vdova ubogega Ceclla - ml je tako težko. Treba je urediti toliko neprijetnih stvari — balo in vse ostalo. Prepričana sem, da namerava Roger Flori nekaj darovati, toda kot vam je znano, je v denarnih zadevah precej sebičen. AH ne bi mogli v tem pogledu malo potipati? Flora vas ima tako rada. Cenimo vas kot našega starejšega prijatelja, čeprav vas poznamo šele dve leti.« Poplavo njenih besed Je kratkomalo prekinil nekdo, ki je odprl sobna vrata. Tega sem se razveselil, kajti sovražim, da bi me kdo vlačil v zadeve drugih ljudi. »Gotovo poznate majorja Blunta, kajne, dragi doktor?« »Seveda.« Mnogi ljudje poznajo Hektorja Blunta, vsaj po Imenu. V najbolj neverjetnih krajih je pe^trelil več divjih živali kot katerikoli drugi smrtnik. Ce ga kdo omeni, rečejo ljudje: »Blunt — pa vendar ne mislite slavnega potnika In lovca na veliko zverjad?« On ln Ackroyd sta bila popolnoma različna. Hek-tor Blunt je mogel biti kakih pet let mlajši od Ackrovda. V mlajših letih sta sklenila prijateljstvo in čeprav sta se njuni poti ločili, je to prijateljstvo še zmeraj držalo... Vsaki dve leti enkrat prebije Blunt štirinajst dni v Fernlyju in potem spominja vedno kaka nova nagačena živalska glava z mnogimi rogovi In steklenimi očmi v veži na njegov obisk. Blunt je stopil v sobo s premišljenimi, vendar prožnimi koraki. Srednje velik je bil, krepak ln precej zastaven. Njegov skoraj mahagonijevo rjav obraz ie čudno brezizrazen. Njegove sive oči vzbujajo občutek, da nekaj opazujejo v veliki daljavi. Malo govori ,čc pa kaj pove, pride njegov glas sunkovito iz grla, kot da bi moral šiloma spraviti besede iz sebe. Pozdravil me je v svojem navadnem odrezavem tonu: »Dober večer, Sheppard,« ln šel h kaminu. Takrat pa ga je Flora nenadoma poklicala. »Major Blunt, ali nam ne bi pojasnili teh afrl-kansklh stvari? Nisem prepričana, da točno veste, kaj pomenijo.« Ljudje so ml pravili, da je Heklnr Blunt sovražnik ieosk, vendar Mm osjanU, te Je stopil ■ naj- večjo pripravljenostjo — drugače tega ne morem imenovati — k Flori, ki je stala ob vitrini. Oba sta se nagnila nad njo. Zdaj sta prišla Ackrovd in njegov tajnik ln Parker je povabil vse k mizi. Sedel sem med gospo Ackrovd In Floro. Blunt na drugI strani gospe Ackroyd, poleg njega pa Geoffrey Raymond. Večerja je tekla brez večjih Izpodbud. Ackroyd je bil vidno raztresen. Zdel se ml Je usmiljenja vreden ln skoraj nič ni jedel. Gospa Ackroyd, Ray-mond in jaz smo vzdrževali pogovor. Zdelo se je, da Flora trpi zaradi nerazooloženja svojega strica, Blunt pa se je spet umaknil v svojo običajno molčečnost. Takoj po večerji me ie prijel Ackroyd pod roko ln me odvedel v svojo delovno sobo. »Po kavi naju ne bo nihče več motil,« je pojasnil. »Prosil sem Raymonda, naj poskrbi za to.« Neopazno, toda zelo natančno sem ga opazoval. Jasno je bilo, da Je bil pod doimnm nekega velikega razburjenja. Za trenutek je hodil po sobi gor ln dol, ko pa je prišel Parker s kavo, je sedel v naslonjač pred kaminom. Deldvna soba je bila udoben prostor. Celo steno so zavzemale knjižne police. Udobni stoli so bili prevlečeni s temnomodrim usnjem. Nedaleč od okna je stala velika pisalna miza, na njej so bili zloženi napiril. Na okrogli mizici so ležali športni In ostali časniki. »Pred kratkim sem imel po jedi spet napad tistih bolečin,« je brezbrižno pripomnil Ackrovd, ko si je nalival kavo. »Prinesite mi spet vaše tablete.« »To sem si mislil. Zato sem jih prinesel nekaj s seboj.« »Zelo prijazni ste. Prosim, dajte mi jih.« »V moji torbi so, v veži. Prinesel jih bom. Poj-đem ponje.« Ackroyd me je zadržal. »Ne trudite se! Parker, ali bi prinesli doktorjevo torbo? »Takoj, gospod.« Parker je Izginil. Ko sem hotel govoriti, ml Je Ackroyd mahnil z roko. »Se ne. Počakajte malo. V takšnem razpoloženju sem, da se le komaj premagujem.« Te sem Jasne viiieL Bito ml Je neprijetne in ob- hajale so me razne slutnje. »Prosim, prepričajte se, aH je okno zaprto,« me je prosil. Vstal sem In mu Izpolnil željo. To nI bilo balkonsko okno, temveč navadno premično okno. Bilo je odprto, toda zagrnjeno s težko* modro zaveso. Medtem, ko sem stal pri oknu, se je vrnil Parker z mojo torbo. »Zaprto je,« sem dejal in stopil spet v sobo. »Ste ga zapahnili?« »Da. Toda, kaj vam je, Ackroyd?« Parker je pravkar zaprl vrata za seboj, sicer ne bi postavil tega vprašanja. Prešlo je precej časa, preden se je Ackroyd odločil za odgovor. »Peklenske muke trpim,« je tiho dejal. »Ne, ne trudite se s temi prekletimi tabletami. To je veljalo Parkerju. Sluge so dandanes tako radovedni. Sedite k meni. So vrata zaprta?« »Da. Nihče ne more prisluškovati. Bodite brez skrbi!« »Sheppard, nihče ne ve, čemu trpim zadnjih štiriindvajset ur. Ce se je komu podrl svet, potem se je meni. Toda to nI zadeva z Ralphom. O tem zdaj ne bova govorila. Tisto drugo, tisto drugo ... čimprej moram nekaj ukreniti.« »Kaj se je zgodilo?« Ackroyd je več minut molčal, ke da mu govorjenje povzroča težave. Ko je končno začel, me je nepričakovano zadelo njegovo vprašanje. »Kajne, Sheppard, vi ste zdravili Ashleya Fer-rarsa pri njegovi poslednji bolezni?« »Da.« Naslednje vprašanje mu je povzročalo še vefl težav. »Ali niste morda sumili, da — no, da so ga za* strupili?« Nekaj minut sem molčal, da bi premislil odgovor. Roger Ackroyd nI bil Karolina. »Povedal vam bom resnico,« sem odvrnil. »Takrat nisem sumil, toda potem — potem mi je dalo najprej misliti govoričenje moje sestre. Od takrat se ne morem znebit! suma. Toda verjemite mi, tega suma ne morem podkrepiti z dokazi.« »Zastrupili so ga,« je odvrnil Aekroyd. Govoril Je i lamolkUm, težkim glasom. STRAN GLAS SREDA, 9. NOVEMBRA K ZAKLADOM 39. S Silverjem sva zavila proti gostilni, kjer sta naju čakala mr. Trelawney in dr. Livesey. Dolgi John jima je povedal, kako sem spoznal Črnega psa in bilo jima je zelo žal, da je ušel. Dolgega Johna sta še pohvalila in ko je odhajal je mr. Trelawney zaklical za njim: »Danes popoldne ob štirih vsi mornarji na krov!« In doktor je še dejal: »Ta Silver je pravi biser. Zdaj pa vzemi Jim svoj klobuk, skupaj si bomo ogledali ladjo.« Ni čudno, da sem ob tem povabilu pozabil na vse drugo. 40. »Hispaniola« je ležala precej daleč zunaj. Odrinili smo s čolnom. Na krovu nas je sprejel kapitan Smolett, odločen in strog mož. Na prvi pogled se je videlo, da mu marsikaj ni všeč na krovu. To je tudi odkrito povedal: »Sprejel sem službo za zapečatenimi povelji, zdaj pa sem se prepričal, da vedo vsi mornarji več kakor jaz. Mornarji mi niso všeč, gospoda, moral bi jih sam izbrati. Zato sem ukazal prenesti orožje in smodnik na varno in da nam bo pri roki.« Mr. Trelawney se je našobil. milili: ■Tiiiiiiiiii: TELESNA KULTURA Nogometni komentar Ha irh urumela V nedeljo se je zgodilo to, kar smo napovedali v prejšnjem komentarju. Sobota se je »umaknila« s prvega mesta SCL na tretje, primat pa je pripadel zmagovalcu nad njo — Ljubljani. Obe moštvi imata 10 točk, prav toliko pa jih imata tudi Maribor in Rudar, ki si v nedeljo nista pustila zatresti mreže. Triglava se je v nedeljskem sedmem kolu spet držala smola. Prvotno razpoloženi napadalci so spet zgubili voljo, ker po tolikih možnostih na začetku tekme niso dosegli gola, saj je žoga kar obstala v blatu. Spet se je pokazalo, da Kranjčani le potrebujejo novo nogometno igrišče, če hočemo, da bodo spet lahko normalno igrali nogomet. Slovan se utrjuje na lestvici in kaže, da bo moral Triglav »prezimiti« na predzadnjem mestu, ki ga bo opozarjal na izpad iz lige. V nedeljo se bo Triglav srečal z Ilirijo v Ljubljani, tam pa bosta še tekmi Slovan : Rudar in Krim : Sobota. - V Celju bosta med seboj »obračunala« novinca v ligi Olimp in Nafta, v Mariboru pa nekdanja favorita (!?) Maribor in Kladivar. Vodeča Ljubljana pa potuje v Novo Gorico. nOŠ ROZGOUOR Sjj Splošni gospodarski in družbe-H ni napredek, ki je bil dosežen v M letu 1960 se močno odraža tudi v H gostinstvu. Razvoj gostinstva pa 8 ni potreben samo zaradi povečali nega turističnega prometa, am-S pak tudi zaradi še vedno pereče j§ družbene prehrane spričo nagle-j|j ga razvoja industrije in nara- ■ ščanja prebivalstva v mestih in l| industrijskih središčih. H Ko smo se te dni mudili na ■ Jesenicah, smo se ustavili v ho-H telu Pošta. Zanimalo nas je, ka-Sj ko poteka njihovo poslovanje in H smo zato direktorju, tov. Koroš-H cu, v zvezi s tem zastavili nekaj S vprašanj. = m »Zvedeli smo, da ste šele 10 =§ dni na novem službenem mestu, = vendar so vam prav gotovo kljub S temu znani rezultati letošnje seli zone, prav tako pa nas zanimajo = vaši prvi vtisi, ki ste jih dobili 5= glede obiska vaših gostov.« ■ »Hetel Pošta na Jesenicah je podjetje s priznana gusiinsko postrežbo in imamo zato tudi vedno dovolj gostov. Zaradi gotovih razmer v upravljanju samega podjetja so se morda razmere v tem pogledu v zadnjem času nekoliko poslabšale. K temu je pripomoglo tuđi renoviranje lokalov, toda sedaj, ko so dela v največji meri opravljena, upamo, da se bo z vsestransko prizadevnostjo vseh stanje v marsičem izboljšalo. V okviru podjetja je tudi »Dom pod Golico«, gostilna »Gorenje«, buffet v Kinu in mlečna restavracija. Zlasti v slednji je promet veliko premajhen. Vsekakor gre to na račun postrežbe in sl?,be reklame, saj je restavracija šele po enoletnih prerekanjih in prigovarjanjih dobila nad vhodnimi vrati reklamni napis, ki pa je tako skromen in pomanjkljiv, da ga bomo morali zamenjati z novim.« »In kako je s strokovnim kadrom?« »Vsega skupaj imamo zaposlenih 40 ljudi. Zelo težko je glede njihovih stanovanj, zato koristijo naše gostinske sobe. Kar zadeva postrežbo menim, da je to najobčutljivejši del gostinstva. Priznati moramo, da je odnos med gosli in strežnim osebjem v več primerih zelo hlađen in brezbrižen. Človek velikokrat pogreša tisto prijateljsko zanimanje, ki ga je treba imeti do gostov. To bo treba vsekakor popraviti, predvsem pa gledati na strokovnost in rast mladega kadra. Stremeti je treba tudi, da vsi upoštevajo splošne družbene koristi.« »Kako pa se v vašem podjetju uveljavljajo samoupravni organi?« »To je šibka točka našega podjetja. Imamo 15-članski delavski svet, ki pa še nima nikakršnih komisij, tako da posamezni člani kolektiva niso seznanjeni niti s svojimi najosnovnejšimi pra- g vicami in dolžnostmi. O vsem || tem bomo razpravljali na prvi M seji delavskega sveta, ki bo v M prihodnjih dneh.« §§ V razgovoru nam je tovariš S Korošec povedal tudi o skrbi, ki M jo imajo, da bi njihovo gostišče s zaslovelo po priznanih speciali- M tetah, nadalje smo izvedeli, da H nameravajo uvesti menjalnico, || ki bo posebno sedaj, ko je vzpo- M stavljen maloobmejni promet, s velikega pomena, prav tako pa p niso pozabili tudi na razvedri- M lo svojih gostov, saj imajo v re- a stavraciji dvakrat tedensko ples. = V spodnjih prostorih smo si pred B odhodom ogledali še novo ure- g jen lokal. To je gostilniški pro- M stor, ki so ga odprli pred 14 dne- || vi in je bilo v njem za 1. no- I vember več prometa, kot so ga S imeli v minuli sezoni v vseh j| prostorih restavracije tudi ob g največjih praznikih. S M. F. I Lestvica po sedmem kolu: Ljubljana Maribor Sobota a Rudar Ilirija Krim ' Kladivar Olimp N. Gorica Slovan Triglav Nafta 19:6 23:9 15:8 14:10 11:6 19:9 19:16 14:20 13:19 13:12 13:20 2:40 O Iz pisarne Gorenjske nogometne podzveze so nam sporočili, da je bila z rezultatom 3:0 registrirana tekma Šenčur : Planika (v korist Planike) in ne Mladost : Jesenice, kot smo to pomotoma zapisali v zadnjem komentarju. O tej tekmi še razpravljajo za »zeleno mizo«. Položaj pred zadnjim kolom je naslednji: Sk. Loka 8 6 2 0 41:12 14 Tržič 8 6 1 1 42:9 13 Jesenice 8 5 2 1 47:14 12 Mladost 8 5 2 1 28:14 12 Planika 8 4 1 3 19:24 9 Tržič B 8 1 4 3 13:19 6 Triglav B 8 2 1 5 20:36 5 Naklo 8 2 0 6 23:34 4 Prešeren 8 2 0 6 26:41 4 Šenčur 8 2 0 6 4:60 1 Jože Zontar Izbirno tekmovanje gorenjskih kegljačev Prednost jc zadoščala V Kranju in na Jesenicah se je v nedeljo nadaljevalo in zaključilo izbirno tekmovanje 56 gorenjskih kegljačev za sestavo okrajne reprezentance, ki bo nastopila na reviji kegljačev Slovenije. V Kranju so vodečega špec; prehiteli kar 3 tekmovalci, vendar mu je prednost iz 1. kola zadoščala za osvojitev 1. mesta v končni razvrstitvi. Rezultati v Kranju: Slibar (J) 833, Martelanc (T) 827, Jeglič (g) 824, Spec (J) 815, Stare (T) 806, Debeljak (T) 804 itd.; na Jesenicah: Pečar (Kg) 850. Turk (T) 840, Bre-gar (T) 834, Crv (J) 832, Korošec (J) 829, Rogelj (T) 821 itd. Končni vrstni red: Spec (J) 1701, Slibar (J) 1693, Pečar (Kg) 1681, Martelanc (T) 1669, Bregar (T)' 1666, Rogelj (T) 1666, Turk. (T) 1661, Stare (T) 1661, Jeglič (g) 1646 kegljev itd. L. S. KULTURNI RAZGLEDI PREMIERA V BESNICI Ce gremo mimo živahnih priprav v zadnjih tednih, je dramska družina KUD »Jože Papler« iz Bcsnice imela v soboto, 5. novembra, otvoritev letošnje sezone. — Domači igralci so se predstavili z dramo »Sveti plamen«, pri čemer so skupno z režiserjem Ančko Lombarjevo in scenografom Sa-•Som Kumpom (oba iz Kranja) na skromnem odru dosegli prav lep uspeh. Uprizoritev je res zadovoljila številne gledalce, zato jc pričakovati, da Besni čani ne bodo nastopali le na domačem odru — temveč bodo imeli tudi nekaj gostovanj. Ko že piišemo, čeprav kratko notico, o delu KUD »Jože Papler«, je prav, da omenimo tudi nedavno nabavo kinoprojektorja, s katerim je društvo tamkajšnjemu prebivalstvu posredovalo že več filmov. — S filmskimi predstavami in prvo uprizoritvijo dramske sekcije je društvo vneslo v vas precej zabavnega življenja, Id so ga doslej Besraičani in okoličani močno pogrešali. VEČERNA OSEMLETKA V vaseh Njivice, Nemil je, Pod-blica in Jarnmiik prebivalci nekdaj niso imeli možnosti niti za osnovnošolsko izobraževanje. Zatorej so tamkajšnji prebivalci ustanovitev večerne osemletke sprejeli z velikim zadovoljstvom. — Solo sedaj obiskuje kar 25 članov in svojcev ZB. PRVA ODDAJA V petek dopoldne (11. t. m.) ob 9.30 bo RTV Ljubljana imela prvo oddajo iz ciklusa »Življenje glasbenih šol in skladateljev«. Za prvo oddajo je bMa izbrana kranjska Glasbena šola in skladatelj Pavel Sivic. JESENIŠKE ŠOLE SKRBE ZA KULTURNO VZGOJO SVOJIH UČENCEV Vodstva jeseniških šol so poskrbela, da prireja j ko gledališče Tone Cnfar za mladino šolske predstave svojih vzgojno važnejših dramskih del. Poleg del domačega gledališča, ki jih učenci obiskujejo, organizirajo vodstva šol poučne ekskurzije v Ljubljano, kjer učenci obiskujejo predvsem operne predstave. — V preteklem tednu so si učenci osnovnih šol ogledali opero »Ma-dame Butterflev«, minuli petek pa so si ogledali isto opero še dijaki jeseniške gimnazije in jeseniške tehnične srednje šole. — Kakor vodstvom šol, so učenci in dijaki jeseniških šol hvaležni tudi železniški direkciji, ki jim omogoči ugoden prevoz. 2E TRETJIČ razgovor O FILMU V letošnji sezoni je uvedla jeseniška Svoboda večere pod naslovom »Tribuna naših dni«. Na prvem takem večeru so govorili o filmu. Ker je bila prireditev zelo skrbno pripravljena in predvsem vzgojna, so se poslušalci zanjo tako zanimali, da jo je društvo v sredo ponovilo. Prihodnjo sredo bodo isti večer priredil! v šolski dvorani na Koroški Beli. Večer, ki v prijetni obliki seznanja poslušalce z zgodovino filma, njegovim vzgojnim in kvarnim vplivom na mladino, s filmskim repertoarjem in filmsko kritiko, je priporočljiv predvsem za starše. Lepo ga je dopolnjeval instrumentalni sekstet Svobode Jesenice. TUDI V TRBOVLJAH VEČER »IZPOD OČAKA TRIGLAVA« z večerom »Izpod očaka Triglava«, ki prikazuje lepoto Gorenjske v nekaj 100 barvnih diapozitivih, je jeseniška Svoboda že nastopila v nekaterih krajih Gorenjske. Za tako prireditev pa se je med drugimi navdušila tudi Svobode Center v Trbovljah, kjer bodo gostovali Jeseničani v soboto, 19. novembra. S prekrasnimi posnetki gorenjskih gora in krajev, ki bodo demonstrirani z recitacijami, pesmimi, glasbo in narodnimi plesi, bodo prav gotovo navdušili trboveljske rudarje, ki bodo s podobno skupino vrnili obisk Jeseničanom. O delu namiznoteniške podzveze za Gorenjsko Lepi črti Namiznotemška podzveza za Gorenjsko je imela pred nedavnim svojo redno sejo, na kateri je bilo sprejetih precej sklepov, ki bodo poživili namiznoteniško dejavnost na Gorenjskem. V prvem delu svoje seje so odborniki predvsem sprejeli ukrepe za čim plodnejše sodelovanje z novoformirano okrajno športno zvezo, katere sestavni del je tudi NTPG, oziroma odbor za namizni tenis, kakor se bo po plenumu imenoval organ za namiznotoni-ški šport na Gorenjskem. Ugotovili so med drugim, da odbor potrebuje do konca letošnjega leta še 100.000 dinarjev, da bodo lahko izpolnjeni vsi načrti, ki so bdi sprejeti na tej seji. Glavna skrb bo veljala v bodoče tekmovanjem, vzgoji novih kadrov in formiranju novih na-miznoteniških organizacij. Letos bodo na snoredu še naslednja tekmovanja: 6. novembra na Jcnonicah posamezno prvenstvo Gorenjske; 13. novembra v Kranju ekipno prvenstvo Gorenjske za moške; 27. novembra v Kranju ekipno prvenstvo za ženske, mladinke in pionirke; 4. decembra na Jesenicah enako prvenstvo za pionirje, in 11. decembra v Skofji Loki za mladince. V času od dne 4. decembra do 31. marca 1961 bo na sporedu še finale Gorenjske za jugoslovanski namiznoteniški pokal, v katerem nastopa še preoostalih 8 ekip. Vsak mesec bo na sporedu po eno kolo tega finala. Program tekmovanj za drugi del letošnje sezone, še ni podrobno določen, na sporedu pa bodo predvsem okrajni turnirji, kjer boelo nastopali v glavnem igralci manjših klubov in začetniki. Končno so bili sorejeti tudi sklepi o obisku fvnkeionariev odbora vseh tistih kraiev, kjer so namizni tenis že igrali in kjer so pogoji za ponovno poživitev. Zato pozivamo vse iz raznih krajev Gorenjske, kjer žele. da bi se formirale namiznoteniške organizacije, da se javijo na namiznoteniško podzvezo za Gorenjsko v Kranju, ki bo vsem nudila vso možno pomoč. Ce bodo vsi sprejeti sklepi izvedeni, potem bo namizni tenis na Gorenjskem postal spet eden najbolj razširjenih športov, kar tudi po svojih odlikah zasluži. r. S. II KAKO JE Z IZVEN-DRUŠTVENO TELESNO VZGOJO? Razen organizirane telesne vzgo-je po društvih, vemo da obstaja tudi izvendruštvena telesna vzgoja, vendar je to za sedaj opaziti samo po delovnih kolektivih, kjer je razmeroma že precej dobro razviti. Posebno prednjačijo v tem nekatere tovarne, kot Iskra, Planika, Ti-skanina, Železarna in dru?e. Toda pri vsem tem se še zelo malo vseh prebivalcev ukvarja s telesno vzgojo. Če pa hočemo ljudi pravočasno in množično zainteresirati za telesno vzgojo izven naših športnih društev, potem moramo preiti nt gradnjo javnih odprtih igrišč v parkih, pri šolah in stanovanjskih skupnostih. Tako bi odprta »" splošna uporaba igrišča zajeli predšolsko, šolsko, izvenšolsko mladino in hkrati tudi odrasle, ki hi gojili šport za razvedrilo. Z uvedbo takih igrišč bi tudi odpadlo fr~" canje žog po cestah in ulicah, ki se navadno zaključi z raznimi nezgodami, ali celo s prometnimi nesrečami. Z graditvijo športnih par-kov bi nedvo^nno dosegli večji dotok v organizirana športna društva, ker bi jih že v predšolski dobi osposobili za prenašanje telesnih in duševnih naporov. Na podeželja na i bi v te namene uporabili kat šolska igrišča. Tako bi v Krani* razen šolskih igrišč zgradili športni park v Savskem logu v stanovanjskih naseljih na Zlatem polju, Pla-nini in Stražišču. Po delovnih kolektivih pa st ponekod že razgovarjajo, da bi me» odmori pri delu organizirali razne tekme, kjer bi sodelovali vsi in bt tako skrbeli za rekreacijo. Tu bi prav gotovo imela precejšnjo korist tudi športna društva in klubi, ki bi iz množice športnikov, ki se ukvarjajo s športom po raznih terenih, pridobila zase najboljše in bi se tako izboljšala tudi kvaliteta nastopajočih ekip v ligah. M. t. Pred dnevi smo že v dopoldanskih urah srečali na drsališču Mežakljo tov. Bruma, člana jeseniške hokejske reprezentance, ki je kar sam treniral na ledeni plašči. Njegovi športni tovariši so bili namreč v tem času zaposleni« Povedal pa nam jc, da se celo««1* hokejska reprezentanca pridno pri* pravlja na letošnjo sezono. Prvi« se bodo Jeseničani pomerili z nasprotniki v četrtek, 10. novesribr* zvečer, in sicer v mednarodni Pr'* jateljski tekmi s priznadim švicarskih hokejskim klubom iz Langnaua. NESREČA ZARADI VINJENOSTI A. A. je stal pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa. V marcu letos je v večernih urah peljal z osebnim avtomobilom, last nekega podjetja v Ljubljani, čez Suški mest v Skofji Loki. V avtomobilu je imel še nekega sopotnika. Ugotovili so, da je A. Af vozil precej vinjen in to zelo^ neprevidno, pa še s preveliko hitrostjo. Z desne strani ceste je zavozil na levo stran coste, se zaletel v mt no ograjo, podrl k M. i h 8 metrov ograje, pii čemer se mu je del ograje - tram zabil v notranjost avtomobila za njegovim sedežem. Tako je peljal še kakih 40 metrov do konca moštu. Na ograji je povzročil za okrog 35.000 dinarjev škode, na osebnem avtomobilu pa je nastalo za okrog 230.000 dinarjev škode. Sodišče je obtoženca obsodilo na 3 mesece zapora. Kot obtežilno je upoštevalo, da je bil že kaznovan, vinjenost in pa to, da jc vzel avlo, ne da bi imel za to dovoljenje. Razen trimesečna kazni bo moral povrniti vso storjeno škodo Upravi za ceste in Drž. zavarovalnemu zavodu. Se štirinajst dni I za premislek I Pohitite z odgovori na našo anketo: »IZBERITE I NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE/. Vaše sode- J lovanje ne bo zaman. Za desetorico najboljših šport- f nikov Gorenjske, ki jih boste predlagali, se vam lahko J nasmehne sreča v obliki mikavnih nagrad. Pet anke- | tirancev, katerih desetorice bodo najbliže končnemu % 1 rezultatu ankete, bo dobilo nagrade uredništva I I »Glasa«: g 1. nagrada: I ogled mednarodne nogometne tekme med Mad- % žarsko in Jugoslavijo, ki bo 7. maja 1961 1 2. nagrada: ogled evropskega prvenstva v košarki, ki bo v g Beogradu ali Zagrebu E 3. nagrada: ogled državnega prvenstva v smučarskih skokih j I 4. nagrada: ogled tekme v zvezni hokejski ligi na Jesenicah i i 5. nagrada: g . ogled plavalnega dvoboja nekje ob morju, kjer bo j nastopil kranjski Triglav Najboljši športnik Gorenjske za leto 1960 pa bo 1 g za »Dan republike« prejel prehodni pokal »Glasa«. Letos bo prvič uredništvo »Glasa :< objavilo tudi 1 i »strokovno; lestvico desetih nujbo'jših športnikov | r Gorenjske, ki bo sestavljena iz predlogov, ki jih bodo % da!i športni dopisniki »Glasa; in ne'ateri gorenjski | portni strokovnjaki. iiiiirhiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiii.....hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiihiiiiiHiiihiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiil'1