Narkomani med nami
Tudi o drogi bo treba spregovoriti
Narkamanije (teseda je za-menjana z novo: zasvojenost z drogo) kot socialno-iliedi-cinski problem, postajajo tu-di v našem prostoru realnost. Govorimo te o valu uživanja drog, zaskrbljujote ]e, ker je epidemični val zajel prav mlade.
Na II. jugoslovanskem sim-poziju o preprečevanju in zdravljenju narkomanij, kl je bil v Beogradu aprila letos, je dr. A. Novakova iz Zagre-ba v svojem referatu naved-la, da ima približno 5 od-stotkov srednješolske mladi-ne v glavnem mestu SRH kontakt z drogo. Vedno pogo-steje srečamo med uživalci mlade ljudi, v starosti med 16. in 22. letom. Sestajajo se v veCjih all manjšfli skupi-nah, njihov negativnl vpliv na ožje socialno okolje je po-memben. Vsak, kl je že za-svojen z drogo, je po mne-nju strokovnjakov vir tnfek-cije in nekaterl menijo, da vpelje v narkomanijo priiblaž-no šest novih ljudi.
Z besedo droga poimenuje-mo kemična sredstva, ki ob uživanju povzročijo spreme-njeno doživljanje sveta okrog sebe in samega sebe, povzro-čajo pa tudi spremembe v človekovem razpoioženju. Droge lahko delimo na de-presorje, stimulanse in halu-cinogene.
Omenimo naj, da zasvoje-nosti z opijem in njegovuni preparati (morfin, kodein, herodn) pri nas ne beležimo pogosto, dokaj množtčno pa se že uporabljajo razna po-mirjevalna sredstva, sredstva proti bolečinam in uspavalna sredstva (sedativl, anaigetiki, narkotiki). Nekatera izmed njih je moč dobitl brez recep-ta, ali pa jih posamezni zdra-vniki precej neodgovorao predpisujejo pacientom.
Ta vrsta narkomanij je pre-cej razširjena, posveča pa se jd  premalo  pozornosti.
Predvsem v povojnem času je na voljo vse več poživll (stimulansi). Začasno poživi-jo človekovo intelektualno ak-tivnost, mišljenje je pospeše-no, zmanjša se občutje utru-jenosti, človeka začasno na-pravijo bolj budnega. Zasvo-
jenost pa je tudi tu »Izrazita, dokaj trdovratna in ima sla-bo prognozo«. Naj povemo, da je lahko že prva doza, če-prav je vzeta zgolj iz rado-vednostl, usodni. Cloveka vo-di t telesni, duševni ln social-ni propad.
Pogosteje je pri nas, tako kot v zahodnem svetu, razšir-jena med mladimi uporaba halucinogenov, kot hašiš, LSD, meskalin ... Po tej po-ti rešujejo mladi svoje emo-cionalne probleme in svetov-ni nazor. Skušajo dose6i no-tranji mir in ravnovesje. Ne-kateri so mnenja, da te dro ge ne ustvarjajo odvisnosti v takem pomenu kot zgoraj na vedene (zgolj psihično odvis-nost), da pa lahko njihovo uživanje utirja poseganja po nevarnejših drogah (npr he-roinu). Uporaba teh drog po-vzroča motnje v zasnavanju, pod njihovim vplivotn priha-ja do fantastičnih doživeUj, kl so značilna za psihoze. Javlja-jo se tudl psihiatrične kom-plikacije, ki so različne: od samomora, agresivnih dejanj do psihotičnih stanj. Pri mno-gih, kl uživajo droge, ugotav-ljamo karakteme motnje, nev-rotične motnje ali alkoholi-zem.
Možnosti spontanega ozdra-vljenja so majhne. Po novi dozi narkoman ne seže iz ne-kega posebnega vedenja, am-
pak zaradi nujne potrebe po uživanju,   često   tudi    zaradi obfiutkov krivde in zaradi tež-kih simptomov, kj se javlja-}o, če droge ne vzame. Zave^ lie pogube, V kataco ^k ds«fl ga peha, v strahu aeSe po So večji dozi — krog je sklenjen, iz njega ni poti.
Zdravljenje zasvojenih z drogo se vrši v okvlru psibi-atričnih nstanov.
ALENKA LUBEJ
VESELO OB NOVEM LETU
Krajevna skupnost Boris Kidrič je tudd letx>s pnpra-vila srečanje za predstavrnke družbenih in političnih orga-nizacij na terenu, člane sveta krajevne sfcupnosti in pred-sednike ter ostale predstav-nike delovnih organizacij 3 terena. Srečanja se je ude-ležilo okoli 60 povabljenlh, kl so vsi pohvalili tesno so-delovanje s brajevno skup-nostjo in si zaželeli Se tes-nejših stikov v prihodnilem leta.
Prisotne je najprej pozdra-vil predsednik sveta kraijer-ne skupnosti Jernej Mlakar, nato pa so se zapletli v pri-jeten razgovor, v katerem so med druglm tudl ocenili de-lo na terenu krajevne skup-nosti.                             S. D.    .