Posebna anketa Edino upanje za rešitev Učiteljske samopomoči in ostalih človekoljubnih ustanov Na javnem shodu dne 15. januarja 1939. v Delavski zbornici v Ljubljani smo spodaj podpisane človekoljubne ustanove ob ogromni navzočnosti svojih članov soglasno sprejele naslednjo spomenico. Nujna potreba, izvirajoča iz težkih življenjskih razmer, je v teku let poklicala v življenje celo vrsto u^tanov človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni. Vse te ustanove so ustanavljali pred vsem socialno šibki sloji, ki so spričo svojega težkega materialnega položaja najteže občutil smrt in bolezen v družini. V izredno slabem socialnem položaju je iskati tudi vzrok, da so zlasti državni nameščenci vseh mogočih strok in položajev v tcku let zgradili visokt) število teh ustanov, ki že dolgo vrsto let ncsebično in brez računanja na dobičke vprav v najtežjih prilikah pomagajo lajšati gorjc svojim članom in njehovim svojcem. Tudi razni dclavski stanovi so ustanovili mnogo podpornih društev. Številne delavske organizacije izvajajo različnc podporne akcije, ki so za delavce še posebno važne in nujno potrebne, saj je vprav življenje delavcev polno najrazličnejših življenjskih težav. Delavci so vedno izpostavljeni, da so preko noči nenadoma v največji nesreči; takrat jih lahko obranijo pred najhujšo katastrofo le podpore na vzajemnosti zgra.jenih ustanov. Neštetokrat rešujejo te ustanove številne družine, ki bi brez te pomoči ostale ogrožene in izročene popolni propasti. Vse te človekoljubne ustanove vršijo dclo, ki bi tja morala siccr vršiti država. Privatna iniciativa in dejavnost sta pomagali, ker država ni mogla pomagati. Zato tudi vse te ustnove in njihovi člani upravičeno pričakujejo, da jim bo država nudila vsaj tisto oporo, ki jo zmore brez vsakih materialnih in drugih bremen. Predvsem pa pričakujejo in prosijo, da država ne donaša zakonskih določb in ne izvaja ukrepov, ki bi kakorkoli ovirali razvoj in delovanje teh prepotrebnih človekoljubnih naprav. Pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov v primeru bolezni in o fondih za penzijsko zavarovanje, objavljen v »Službenih novinah kraljevinc Jugoslavijc« dne 6. decembra 1938, št. 280/LXXXIII/662, pa posega tako globoko v organizacijo teh ustanov, da ovira nc samo njih razvoj in delovanje, marveč jih resno ogroža v njihovem obstoju. Ako bi ostal pravilnik neizpremenjen v veljavi, potem bo nujno morala pretežna večina naših človekoljubnih ustanov likvidirati. To pa ni in nc more biti namera zakonodavčeva. Po vsestranski proučitvi pravilnika in uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji (»Službene novine kraljevine Jugoslavijc« z dne 1. marca 1937, št. 46/XV/91), na katcro se pravilnik opira, ugotavljamo in izjavljamo podpisane ustanove človekoljubnega značaja: 1. V polni zavesti važnosti človekoljubnih ustanov in odgovornosti njihovega dela se ne odtezamo nobeni kontroli. Zato pozdravljamo uvedbo nadzorstva države, k.i stfemi za tem, da zaščiti interese naših članov s tem, da skrbi za varnost naših ustanov. Mnenja pa smo, da sodi nadzorstvo nad našimi ustanovami, ki vrše cminentno človekoljubne naloge, prvenstvcno v delokrog g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje in prosimo ter prcdlagamo, da se uredba z dne 1. marca 1937. v tem smislu izpremeni. Saj je še posebno na dlani. da zlasti delavske človekoljubne ustanove nikakor nc morejo spadati pod nadzor kakega drugega ministrstva, ko je za vse delavske zadeve in za vsc delavske ustanove že sedaj v vsem pristojno edinole ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Zato tudi ni nikake utemeljitve, da bi od delavskih ustanov ravno človckoljubne ustanove spadale pod nadzor trgovinskega ministrstva. Te ustanove niso nikaka trgovina, nego so le dobrodelne ustanove, ki iz usmiljenja in čuta skupnosti ter stanovske povezanosti pomagajo, kadar jc pomoč stanovskemu tovarišu najbolj potrebna. 2. V urcdbi o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji ne najdemo nikake zakonite osnove za določbe, kakor jih vsebuje pravilnik o ustanovah človekoljubncga značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov v primeru bolezni in o fondih za pcnzi.jsko znvarovanje. V § 1, odstavek 2., uredba izrecno izvzema naprave človekoljubnefa značaja od zavarovalnih podjetij. V tem vidimo poudarek posebne važnosti in položaja, ki ga priznava uredba človekoljubnim ustanovam. Za naprave človekoljubnega značaja vsebuje uredba še več drugih določb, nobene pa, ki bi dajala zakonito osnovo za tako globokc posežke v notranjo ureditev in delokrog teh naprav. Urcdba predvideva v § 2., odstavek 4., poseben pravilnik, ki pa ima po njenem tekstu samo nalogo določiti, kateri podatki naj se predlože ministrstvu k prošnji za dovoljenje poslovanja. Polcg nekaterih specialnih pravilnikov — § 3., odst. 2., § 4., odst. 2, § 8., odst. 4., § 9., odst. 4. — ki pa ne zadevajo bistva, marveč zgoli tehnično stran poslovanja tch naprav, predvideva uredba še v prehodnih določbah v § 21., odst. 4., da morajo človekoljubne naprave, ki jih določa odstavek 2. § 1., spraviti svoje poslovanje v sklad z določbami pravilnikov v roku, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo. Nemogoče je, da bi bili mišljeni pri tem kaki pravilniki z drugimi in drugačnimi določbami, kot jih navaja in opredeljuje že uredba sama. Pravilnik g. ministra za trgovino in industrijo z dne 22. novembra 1938., objavljen v »Službenih novinah« dne 6. decembra 1938., pa daleko prekoračuje pooblastilnc določbe uredbe in odreja zavarovalnim ustanovam človekoljubnc-ga značaja drugo osnovo delovanja in omejuje obseg njihovega področja. Zato ravno za ta pravilnik v uredbi ne vidimo zakonite osnove. 3. Določbe pravilnika so v direktnem nasprotju s smotri, ki jim služijo naše zavarovalne ustanove človekoljubnega značaja. Zato bi izvajanjc pravilnika ne služilo niti interesom ljudstva niti interesom države. Koristi bi imela od njega le na kapitalistični osnovi delujoča zavarovalna podjetja, torej velckapital. pred čigar izkoriščanjem je nujno zaščititi malega človcka. V utemeljitev navajamo: a) Poslovno področje človekol.jubne ustanove odnosno penzijskega fonda more po pravilniku obsegati največ tcritorij enega političnega sreza oziroma ene mestne občine. Širše poslovno področje more imeti samo tista humana ustanova odnosno penzijski fond, ki poslujc z odrejenim krogom oseb v medsebojnih bližjih osebnih ali službenih ali stanovskih zvezah (čl. 11.). S to do!ločbo ovira pravilnik ustanovam človekoljufenega značaja uspešno vršitev socialnega dela. Zaradi te določbe bi se morale številne ustanove takoj reorganizirati, s čimer bi število njihovih članov padlo. Zaradi ostrih in neizvedljivih zahtev v pravilniku bi tisoči in tisoči izgubili v novlh ustanovah svoje prejšnje članske pravice in z n.jimi vsc prispevke, ki so jih žc leta in leta plačevali. To bi nanje in na javnost ne delovalo nič manj strahotno. kot jc pred neka.j leti deloval polom Feniksa v Ljubljani. Omejitvi delokroga bo sledilo, da se članstvo teh ustanov tudi v bodoče nikdar nc bo moglo dvifiniti na tako višino, da bi mogla podpornina, ki bi jo izplačala ustanova, pomeniti uspešno pomoč. Za take majhne ustanove bo sam po sebi padcl interes, zaradi česar bodo ntijno morale likvidirati. b) Pravilnik se nc zadovoljuje samo z omejevanjem poslovnega področja, kar že sarao po se'bi znižuje višino podpomine, marveč omejuje v čl. 12. tudi samo višino podpornine. Tako pogrebnina nc sme znašati nad din 5000,—, pomoč v primcrih bolezni pri bolezenskem zavarovanju nc -nad din 50,— dnevno, pri penzijskem zavarovanju pa mescčna penzija ne nad din 1500,—. S to omejitvijo je vzeta možnost uspešnega podpiranja tudi tistim ustanovam, ki še lahko v bodoče obdrže širše delovno področje, t. j. predvsem nameščcnskim ustanovam človekoljubnega značaja. Jasno je, da mora pri tako nizkih podporninah, zlasti velja to za pogrebnine, ki bi v bodoče ne krile ničesar drugega kot gole pagrcbne stroške, pasti intcres članstva. Posledice bodo izstopi v masah, ki jim bo mogla slediti samo likvidacija teh ustanov. c) Večina teh ustanov je poslovala doslej po sistemu naknadnega plaeevanja članskih prispevkov. Ta sistem se je tudi pri ustanovah, ki poslujejo že desetletja, odlično obnesel. Njegova prednost pred sistemom, ki sloni na načelih zavarovalne tehnike, se je pokazala zlasti v tem, da je silno gibljiv in prilagodljiv življenjskim prilikam. Višina podpornine se lahko zato vsako leto s sklepi dbčnih zborov prilagodi stanju cen, zaradi česar so bili člani teh ustanov tudi v prcteklosti obvarovani škode, ki se je niso mogle izogniti osebe, zavarovane po načelih zavarovalne tehnike pri zavarovalnicah na kapitalistični osnovi. Pravilnik omogoča v bodoče sistem naknadnega plačevanja članskih prispevkov le tistim ustanovam za oskrbo pogrebnine, katerih poslovno področje ne prcscga teritorija enega srcza oziroma ene mestne občine in ki imajo pod 500 članov in ne izplačujcjo nad din 2000'— pogrebninc. Vse ostale ustanove in penzijski fondi morajo prejemati od članov naprej določene prispevke po načclih zavarovalne tehnike. Poleg tega si morajo najkasneje v teku 4 let osnovati potrebne matematične rezerve (čl. 7. in čl. 16.). Dosedanji prispevki članov, plačevani po sistemu naknadnega kritja, so bili določeni za mnogo višje podpornine, kot pa bi jih smele z ozirom na določbe pravilnika naše ustanove plačevati v bodoče. Zaradi tega so zlasti tisti člani, ki so že več desetletij včlanjeni v naših ustanovah, vplačali že razmeroma visoko vsoto. Že znižanje podpornine na maksimalno vsoto din 5000,—, ki je v mnogih primerih nižja od že vplačanih prispevkov, mora tem članom nujno vzeti interes na nadaljnjem zavarovanju. Če pa naj bi se od teh članov zahtevala še ustvaritcv matematične rezerve, ki mora biti ustvarjena že v kratkem roku 4 let, je jasno, da ne bomo mogli obdržati v svojih ustanovah nobenega člana več. č) Življenjske prilike so dobile svoj odraz tudi v naših zavarovalnih ustanovah človekoljubnega značaja. Njihovo poslovanje se je v teku let ponekod zato močno skompliciralo. Nekatere ustanove ne vrše več samo svojega prvotnega smotra, izplačevanja posmrtnin, marveč so ;svoj socialni delokrog močno razširile. Tako obstojajo v okrilju nekaterih naših ustanov tudi posebni podporni fondi. Ustanovilo jih je članstvo s prostovoljnimi posebnimi prispevki. Iz podpornih fandov dajejo tc ustanove brezobrestna posojila članom, ki pridejo zaradi bolezni ali smrti v družini v težek položaj. Poleg tega obstojajo pri nekaterih naših ustanovah tudi starostni podporni fondi, iz katerih obresti se plačujejo prispevki za najstarejše člane, ki so tako oproščeni vsakega plačevanja. Čl. 15. pravilnika pa določa, da ni dovoljeno dajati članom nikakih popustov od prispevkov in drugih plačil, utrjenih v poslovni osnovi. Tudi v tej določbi pravilnika je z ozirom na obliko, v kateri obstojajo in delujejo naše ustanove, ovira, da bi se mogle tc ustanovc brez škode in nevarnosti za obstoj prilagoditi določbam pravilnika. Humane ustanovc so prevzele za državo veliko gmotnih dolžnosti. Le iz vzroka, da se razbremeni država in ven- darle pomaga nameščcncu ali delavcu, so sc ustancvile razne samopomoči. Popolna apatija na podroeju samopomoenega socialnega dela (zdravstveni domovi, počitniški domovi, podpore v bolezni itd.) bi pa nastala pri itak osiromašenih državnih in privatnih nameščencih, raznih upokojencih in delavstvu, če sc bo utrdila vera, da se slednjič z uradnimi odredbami vse podere, kar so si ti sami in s svojimi prisluženimi tcr prihranjenimi sredstvi zgradili. d) Pravilnik o ustanovah človckoljubncga značaja ne dela nobene razlike med p r a v i m i človekoljubnimi ustanovami, ki vrše svoje delo res iz pravega človekoljubja, ter med tistimi ustanovami, ki so samo po imenu človekoljubne. V zadnjih letih so se v precejšnjem številu pojavilc in po onesrečenju svojih članov večinoma zopet izginile nekatere ustanove za neomejen in po ničemer med seboj povezan krog oseb. Pri teh ustanovah največkrat niti ni obstojal resničen namen članom pomagati, tcmvcč predvsem namen koristiti ustanoviteljem. Takih ustanov mi ne zagovarjamo, vendar se zaradi teh ne sme ogrožati in ovirati naše prcpotrebno človekoljubno delo. Naše ustanovc vrše nad vse važno socialno delo. Naglašamo, da so predvsem različne delavske in nameščcnske ustanove še prav posebno mnogo koristile splošnosti in reševale svoje člane pred največjo bedo in najtežjimi posledicami v času velike brezposelnosti, ki v znatni meri traja še danes. Ves čas velike gospodarske depresije so bili milijoni in milijoni izdani na podporah brez kakršnega koli kapitalnega kritja, marveč izključno na temelju vzajemnosti, ki je delala čudeže. Obstojajo oraanizacijc, ki dclujejo brez vsakega matematičnega rezervnega kritja žc preko pol stoletja. Te so v tem času izdale narvnost bajne vsote za svoje potrebnc člane. Vsega tega dela ne smemo upropastiti! Temu važnemu delu je potrebno pomagati, rja se še bolj razvije in okrepi. Zlasti pa jc za vsako ceno preprečiti, da bi upravne odredbe ovirale delovanje teh ustanov ali da bi zaradi takih odredb ustanove celo propadle. Kaj naj se v takcm primeru zgodi s štcvilnimi starci, z vdovami, sirotami in z onemoglimi, ki jih te ustanovc že danes vzdržujejo? Vse te ustanove pa so danes zaradi pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo ogrožane v svojem obstoju. Da se rešijo propasti, jc nujno potrebno določbe tega pravilnika izpremeniti tako, da bo tudi v bodočc zajamčeno tem ustanovam nemoteno socialno delo. V to svrho pa je potrebno, da s k 1 i č e m i n i s t r s t v o z a t r g o v i n o i n i n d u s t r i j o posebno anketo, ki bo pretresala vsa ta vprašanja, in v kateri bo poleg organov ministrstva dclovalo tudi zadostno število zastopnikov naših ustanov človekoljubnega značaja. Prosimo in predlagamo, d a b 1 a g o v o 1 i ministrstvo z a t r g o vino in industrijo sklicati tako anketo in vanjo povabiti zastopnike človekoljubnih ustanov, zlas t i p o d p i s a n e. V Ljubljani dne 15. januarja 1939. Zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani; Profesorska samopomoč v Mariboru; Društvo sodnikov — sekcija Ljubljana; Dobrota — podporno društvo poštarjev v Ljubljani; Gasilska zajednica v Ljubljani; Dobrodelno druš^tvo grafičnega delavstva v Ljubljani; Pod- porna zadruga državnih policijskih nameščencev v Ljubljani; Banovinsko društvo državnih upokojencev v Ljubljani; Novinarsko udruženje — sekcija Ljubljana; Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev v Ljubljani; Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani; Zadruga Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani; Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani; Podporno in bolniško društvo državnih in banovinskih uslužbencev v Ljubljani; Pokojninski sklad za zdravniške vdove in sirote v Ljubljani; Pogrebni sklad finančnih in drugih državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani; Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani; Obrtniška samopomoč v Ljubljani; Trgovska samopomoč v Ljubljani; Trgovska samopomoč v Mariboru; Nabavljalna in kreditna zadruga v Kranju; Udruženje grafičnih faktorjev — podružnica Ljubljana; Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani; Strokovno in podporno društvo privatnih nameščencev v Ljubljani; Obsmrtno društvo Vič-Glmce; Udruženje železniških činovnikov v Ljubljani; Podporno društvo železnišjtih delavcev in uslužbencev v Mariboru; Vzajemnost železniških uslužbencev v Mariboru; Glavni savez privrednih zadruga, Zagreb.