K ratko poročilo o novih h e titsk ih tekstih, objavljenih v zbirki (KBo (= K eilschrifttexte aus Boghazköi), v letih 1954— 1967 K eilschrifttexte aus Boghazköi, VII (68. W issenschaftliche V eröffentlichung der D eutschen O rient-G esellschaft = WVDOG) 1954, KBo V III (69. WVDOG) 1955; KBo IX (70. WVDOG) 1957; KBo X (71. WVDOG) 1960; KBo XI (73 WVDOG) 1961; KBo X II (77. WVDOG) 1963; K Bo XIV (WVDOG) 1963; KBo X III (78. WVDOG) 1967; vse v založbi G ebrüder Mann, B erlin. Izkopavanja v hetitski prestolnici H attušaš, današnji tu ršk i vasi Boghazköy, prinašajo vsako leto n a desetine glinastih ploščic, popisanih s klinopisnim i teksti v hetitskem in drugih m aloazijskih jezikih. A vtografirane faksim ilne izdaje tekstov (fotografije bi bile teže čitljive) izhajajo v zbirkah K eilschrift­ tex te aus Boghazköi (= KBo, prv ih šest zvezkov je izšlo v Leipzigu 1916— 1921, naslednjih osem v Berlinu 1954— 1967) ter K eilschrifturkunden aus Boghazköi (= KUB, izhajajo v B erlinu od le ta 1921, v pripravi je že štirideseti zvezek). Izven teh dveh zbirk je izšlo le nekaj posameznih edicij hetitskih klinopisnih tekstov: 1920 so v Londonu izšli H ittite Texts in th e Cuneifform C haracter from Tablets in the British M useum; A. Goetze je zbral nekaj tekstov, ki so bili prej raztreseni po raznih revijah, in jih objavil kot V erstreute Boghazköi-Text.e (= VBoT, M arburg 1930); v C arigradu sta leta 1944 in 1947 izšla dva zvezka Istanbul Arkeoloji M üzelerinde bulu n an Bogazköy T abletleri (= IBoT), leta 1948 pa A nkara Arkeoloji M üzesinde Bogazköy T abletleri (= ABoT). KBO VII Sedmi zvezek je izšel po skoraj tridesetletnem prem oru le ta 1954 v Berlinu. Vzrok za tako vrzel je tudi dru g a svetovna vojna, ki je preprečila nadaljnja izkopavanja. Sele leta 1952 so pod vodstvom K. B ittla začeli n a novo izkopavati v nekdanji hetitski prestolnici. O bjavljanje klinopisnih n ajd b je prevzel hetitor- log H. O tten, pri nekaterih zvezkih je sodeloval H. G. G üterbock iz Chicaga. Izkopavanja v letu 1952 so tra ja la od 13. avgusta do 10. oktobra in so dala 153 fragm entov; večjih, malo poškodovanih ploščic je bilo le nekaj. Za sedmi zvezek KBo je H. O tten odbral 75 ploščic. Približno polovica jih izvira iz ra z ­ valin frigijske naselitvene plasti na Büyükkale, zahodno od »Arhiva« — po­ slopja A; številni pa so fragm enti iz poslopja D, skladiščnega prostora glavnega tem plja; tam sta prve ploščice s te k sti našla že H. W inckler in Th. M akridi leta 1907. V tem zvezku objavljeni fragm enti so večinom a teksti z opisom raznih obredov in praznikov, vm es pa je tudi preroški tekst, tek st zaklinjanja, seznam uradnikov te r tek st v huritskem jeziku. Zelo pom em ben fragm ent je KBo V II 14 (29/k), ki je vsebinsko zgodovinska pripoved. F ragm ent je pom em ben, ker izvira iz starohetitske plasti; je izviren in ne le poznejši prepis. P isava kaže, da se njen slog v stoletjih ni bistveno sprem enil. Dobro ohranjen in obširen tek st je fragm ent KBo V II 14, m olitev k sonč­ nem u božanstvu spodnjega sveta. Taknaš dUTU, (pod)zemeljsko sonce, je po verovanju htonično božanstvo, k er ponoči potuje po podzem lju do kraja, k jer naslednje ju tro vzide. Identično je z nebesnim soncem — nepišaš dUTU, a h k rati tu d i njegovo nasprotje. K er se srečuje taknaš dUTU s htoničnim i božanstvi in se navzem a njihovih lastnosti, se je treb a obračati nanj s prošnjo, naj božanski srd in zam erljivost prevzam e nase in pusti spodaj. V 11. in 12. vrstici takole prosijo: a-aš-šu-u I G l ë ^ - K A la-a-ak L I-IM la-ap-li-ip-pu-uš kar-ap nu LU GA L-un an-da a-aš-šu ša-ku-va-ia G E ŠT U ?*-^-K A la-a-ak »K dobrem u obrni svoje oči, /tisoč trepalnic d v ig n i/ n a k ralje se v dobrem ozri, svoja ušesa nagni (in dobro besedo usliši)!« Zvezek vsebuje še nekaj odlom kov zgodovinskih tekstov, fragm ent ak ad - skega pism a iz časa H attušiliša III., sum ersko-akadsko m olitev, po en luvijski in protohatijski fragm ent ter nekaj modelov je ter z napisi. H etitska m antika pozna tri običajne v rste prerokovanj : iz drobovja, iz leta ptic in K IN - prerokbe (nekakšne žrčbe). P ri »haruspicini« so zaklali ovce in pregledovali posebnosti jeter in število črevesnih zavojev. Te običaje so prevzeli iz B abilonije, kar dokazuje že pretežno babilonska term inologija za anatom ijo jeter. T udi pozneje so sprem ljali potek te »znanosti« v B abiloniji, k ar kažejo naši m odeli jeter. Popisani so z raznim i pojasnili, ki naj bi po m nenju A. Goetzeja u v a ja la učence v um etnost prerokovanja iz jeter. Vsakem u zvezku je dodan tudi seznam inventarnih številk in skica z ozna­ čenimi najdišči posam eznih ploščic. KBo V ili (teksti izkopavanj 1953 in 1954) Na 33 straneh je H. Otten zbral 158 fragm entov iz izkopavanj v naslednjih dveh letih pod vodstvom K. Bittla. Spet p rev la d u jejo drobci, našli so jih v glav­ nem na Büyükkale, nekaj jih izvira tu d i iz B üyükkaye in »spodnjega mesta«. A kadski teksti: sami drobci, m edicinski m agični teksti, zaklinjanja, omina, drobci modelov jeter, odlomki pisem. Med hetitskim i teksti historične vsebine so: pism a raznih kraljev, zem ljiške listine, odlomki t. i. »konjskih tekstov«. V pogodbi hetitskega vladarja z vazalskim ljudstvom K aška berem o še posebno hude grožnje proti prelom itvi prisege. KBo VIII, 38 (237/m): II 19 nu m a-a-an A -N A KUR^1 ^ H a -a t-ti par-hu-ua-an-zi u -u a -a t-te-n i n u-uš-m a-aš-kan 20 dZA.BA4.BA4-aš ^® K U ?*-^-K U -N U -m a-lcdn a-ap-pa na-a-ü nu Su-m e-in-za-an-pât UZUj e.iz -z a . a§-cLu 21 G Ï^ -^-K U -N U -m a -k â n a-ap-pa Jna-la-û nu su-m e-in-za-an-pât ki-ir-še -m e -it iš-kar-ra -a n -n i-a n -/d u l II 14 sl. »Če boste spoštovali te prisege, n a j vas bogovi ščitijo in v kraljevi oblasti uspevajte in uživajte m ir! Če p a te prisege prelom ite, naj vsi bogovi priseg uničijo vas, vašo deželo, vaša mesta, vaše žene, vaše otroke, vaša polja in vinograde, v a ša goveda in ovce! II 19 In če bi vdrli v deželo H ati, n a j Z ababa (hetitski Mars!) vaše orožje nazaj vodi in naj požre vaše la stn o meso. Vaše puščice naj zavrne in naj zadenejo vaše lastno srce. 22 In če prelom ite prisege, naj v a ša goveda in ovce in lju d je ne rodijo več, in bogovi priseg naj vam požro vaše otroke v notranjosti teles!« Z adnje je res grozljivo, tega ne n ajd em o niti v pripovedi o strašni stiski ob Telepinovem izginotju! (Telepinuš je v hetitski mitologiji vegetacijski bog protohatijskega izvora, odgovoren za rastlin sk o pa tudi za živalsko in človeško rodovitnost. Ob njegovem izginotju ali jezi pride do splošne stiske; prim erjaj babilonsko božanstvo Tammuz.) M ed hetitskim i religioznim i teksti v tem zvezku naletim o na opise raznih žrtvovanj in praznovanj, rotitvene te k ste npr. na HUR.SAGpja2;zj; božanstvo- gorovje, ki je poleg gore N am ni tra b a n t vrhovnega hetitskega boga viharja. Zvezek zaključuje okrog 30 fragm entov luvijskih, protohatijskih in h u rit- skih tekstov — večinom a zaklinjanja, klicanja božanstev, opisov praznikov, astronom skih napovedi, vmes je tudi odlomek huritske verzije epa o Gilgamešu. KBo IX (pretežno teksti izkopavanj 1955 in 1956) Na 32 stran eh je H. Otten objavil 151 fragm entov, ki večinom a izvirajo z B üyükkaleja, osrednjega dela kraljevega gradu. Pom em bna najdba so bile staroasirske listine (v zvezku so uvrščene pod številkam i 1—47). Doslej so našli na tisoče dokum entov asirskih trgovskih n a­ selbin v K iiltepeju in Alisarju, v B oghazköyu pa so našli vsega 51 ploščic 19 A rh eo lo šk i vestnik 289 (od tega jih je odkril šest že H. W inckler, nekaj K. B ittei 1938 v »Spodnjem mestu«), V tem zvezku je objavljenih 41 fragm entov, druge ploščice pa so n e- žgane in jih ni bilo mogoče takoj prebrati. K staroasirskim listinam značilnih oblik so objavljeni tudi štirje pečati. V tem zvezku je sploh močno poudarjen akadski del boghazköyskega arhiva, saj sledi staroasirskim listinam še približno 15 odlomkov raznih akadskih pisem, religioznih tekstov, zaklinjanj in 10 modelov jeter. Med hetitskim i teksti so zastopani omina, odlomki zakonov, pogodba s SA.GAZ ljudm i (akad. Inapiru) (oznaka socialnega razreda, še n e do k raja ra z ­ jasnjena, J. Friedrich v slovarju prevaja to besedo kot F reibeuter [ropar], HW 290), religiozni teksti, večinom a rituali, pa tu d i dva drobca znam enitega Telepinovega m ita. Izdajo z zelo pisano vsebino zaključuje nekaj ploščic z luvijskim tekstom . Tem atika je značilna za vse nehetitske odlomke; predvsem razni ritu ali in zaklinjanja, ki pa so v glavnem duplikati že znanih tekstov, objavljenih v »sestrski« zbirki KUB. KBo X (teksti iz poslopja K, 1. del) H. G. G üterbock in H. Otten sta skupaj objavila na 55 straneh 52 odlomkov. Izkopavanja v letu 1957 pod vodstvom K. Bittla, ki so tra ja la od 6. avgusta do 22. oktobra, so bila zelo uspešna. V spodnjem delu m esta, k je r so n ad a lje­ vali z izkopavanjem staroasirske plasti, so našli le pet ploščic. V poslopju K kraljevega gradu jugovzhodno od B üyükkaleja pa so v m ajhnem prostoru m ed zoglenelimi koščki lesa in p ra h u odkrili več skoraj popolnom a nepoškodo­ vanih klinopisnih ploščic. M orali so naleteti na m ajhen arhiv, saj se je celo dalo določiti, kje so stale police s ploščicami. N ajdbe p rejšn jih let so b ili pretežno m anjši odlomki, tu pa so naleteli na nekaj obširnih tekstov, pom em b­ nih zgodovinsko in jezikovno. Največ pozornosti zasluži dvojezični napis o dejanjih starohetitskega v la ­ d arja H attušiliša I. (Zanimivo, da je to že druga bilingva, ohranjena o tem vladarju.) A kadska verzija je pisana n a ploščici v enem samem stolpcu, na sprednji in hrbtni stran i im a 73 lepo ohranjenih vrstic. H etitska verzija je pisana v dveh stolpcih in se v m nogih podrobnostih razlikuje od akadske. Zanim ivo je vprašanje, katera verzija tega poročila, ki v slogu analov govori o pohodih, osvajanjih mest, plenjenju in plenu, je izvirna. Zdi se, da je m oral biti original akadski, zapisan že prej v severnosirskem dialektu in sta hetitski plošči le poznejša prevoda. Zanim iv napis je hetitska verzija pogodbe m ed hetitskim kraljem Š upilu- lium om in Azirom iz dežele A m uru. Akadsko verzijo je objavil E. F. W eidner že pred štiridesetim i leti. Tudi v tem zvezku je precej tekstov z religiozno vsebino, zlasti o praznikih KI.LAM (»semenj«) in AN.TAH.ŠUM®A^ . D eterm inativ za besedo kaže, da gre za neko rastlino (Ehelolf je m enil, da je to čebula). P razn ik pa je posvečen bogu vojne Zababi, a tu d i drugim božanstvom, npr. sončnem u. P razničnih obredov sta se udeleževala tudi kralj in kraljica, glavni del p a je najbrž b ila velika pojedina, ki naj bi se je udeleževali tudi bogovi. Med drugim i teksti so še odlom ki iz M uršiliševih analov, 12 drobnih fra g ­ m entov epa o Gilgamešu, ki verjetno vsi sodijo k prvi plošči epa, precej je rotitvenih ritualov. KBo X 45 obsega k ar 230 vrstic v štirih stolpcih. R itual daje navodila, kako je treba očistiti hišo od krvavih dejanj in krive prisege. Om eniti velja, da v tem napisu ne nastopa kot običajno ® A L ŠU.GI, neke v rste »čarovnica«, am pak ^ A Z U , nekak »svečenik zaklinjanja«. Tekst natančno opisuje, kako m ora svečenik zgodaj zjutraj priti v hišo z raznim orodjem , kopati v vseh štirih hišnih oglih, kako naj se vmes obrača k taknaš dUTU, sončnem u božanstvu zemlje, te r še k drugim htoničnim božanstvom . P otem svečenik uničuje določene predm ete, izliva tekočine. Tega sedaj ni več mogoče sp rav iti v prejšnje stanje, ravno tako pa naj se k rv av a dejanja, krive prisege in prekletstva ne vrnejo več nad hišo. Rotitveni obred je zapleten, svečenik žrtvuje različne predm ete in se obrača k vrsti bogov, p ro šn ja k vsa­ kem u je drugače utem eljena. KBo X I (nadaljnji teksti iz arh iv a K in nekaj ploščic, najdenih 1958 in 1959) H. G. G üterbock in H. O tten sta na 50 straneh objavila 73 fragm entov. Repo je ohranjena m olitev M uvatališa k bogu viharja, p ri čem er kliče številne bogove. Tem a je pom iritev božanskega srda. V 37. vrstici berem o: »Če te raz­ jezi eno sam o m esto ali hiša, kaznuj sam o to mesto, samo tol hišo!« Sledi ritual M uvalanija, služabnika boga v ih a rja iz M anuzi j a in boginje Ištar, razdrobljen na petih ploščicah. Tudi vsi n ad aljn ji teksti so pretežno rituali, opisi praznikov, dva preroška teksta in različna zaklinjanja, n ek atera s huritskim i odlomki, k je r poseben klin loči posam ezne besede. Zvezek vsebuje tudi nekaj duplikatov k tekstom, ki so že izšli v zbirki KUB. KBo X II V prejšnjih dveh zvezkih, KBo X in KBo XI, so bili objavljeni samo teksti iz arhiva K, v tem zvezku in v naslednjem , katerega izdaja pa se je precej zakasnila, p a objavlja H. O tten n ajdbe iz let 1960 in 1961 v poslopju, kjer sta kopala že H. W inckler in Th. M akridi v letih 1906 in 1911—1912. Ploščice, žal, niso dobro ohranjene, večinom a so le m anjši fragm enti; precej jih je bilo raztresenih zunaj poslopja; zato je nemogoče ugotoviti njihov prvotni položaj, pom em ben za identificiranje tekstov. N a prvih straneh je nekaj zgodovinskih tekstov, tako npr. Telipinovo po­ ročilo o vladanju, opis Šupilulium ovih dejanj, ki pa so več ali m anj duplikati že znanih tekstov. Sledi nekaj pogodb, zanim ivih za zadnje obdobje hetitske države, nekaj drobcev zakonov in zgodovinskih tekstov. V KBo X II, 42 (35/s) se hvalijo trgovci: 6. v. (hrbtne strani) »s seboj bomo privedli veliko ujetnikov, prignali bomo številno govedo, drobnico, ovce, konje, mezge in osle, veliko žita in vina.« V zvezku je še nekoliko m itoloških fragm entov (dva drobca iz m ita o kači Ilujankašu), h u ritsk a verzija epa o K eššiju, pravljični osebnosti, ki so jo ne­ opravičeno enačili z Gilgam ešem in ki v neki drugi ohranjeni pripovedi n a­ stopa kot lovec, se poroči, a pozabi darovati bogovom, ki mu užaljeni skrivajo divjačino in ga tako osram otijo. N aslednji fragm ent spada k h u ritsk i verziji epa o K um arbiju. K um arbi je v huritskem panteonu oče vrhovnega boga v ih a rja Teššuba in nastopa v več m itih, zapisanih v hetitskem jeziku, a hu rit- skega izvora. Zvezek zaključujejo razna zaklinjanja (npr. »vse zlo naj ,Rdeča rek a’ odnese v reko M araššantija [Halys], ta pa v morje!«) in rituali, od katerih se v enem pojavljajo protohatijski izreki. KBo XIV (različni teksti) H. G. G üterbock je v tem zvezku zbral na 57 straneh 143 fragm entov, ki so jih odkrili v izkopavanjih v letih 1958—1961, a niso bili upoštevani v zvezkih KBo X—X III. P rv ih 18 fragm entov pripoveduje o dejanjih k ralja Šupilulium e; ob­ javljeni so bili že v reviji JCS, a so zaradi popolnosti uvrščeni tu d i v ta zvezek. O stanek najdbe v »arhivu K« predstavlja 20 fragm entov; najobsežnejši je preroški tekst, ki im a v 3 stolpcih ohranjenih skoraj 200 vrstic. Z drugih najdišč v teh letih so razni historični teksti, akadski in sum erski fragm enti, (zaklinjanja, pisma, omina), odlomki hetitskih napotkov za trening konj (hetitologinja A. K am m enhuber jih je v delu Hippologia H ethitica, ki je izšlo 1961, že uporabila), nekaj odlomkov hetitskih zakonov, ki jih je J. F ried­ rich že upošteval v prevodu »Die hethitischen Gesetze« (Leiden 1959). T udi v tem zvezku so obilno zastopani rituali in opisi praznikov. »Med­ narodno« vsebino zvezka pa zaključujejo protohatijski, luvijski teksti in frag- 19* 291 menti, ki se nanašajo na huritski ku ltu rn i krog. Med njim i je tu d i plošča, ki so jo našli v spodnjem delu m esta in je najpom em bnejša n ajdba v tistem letu zunaj arhiva K. Na štirih stolpcih v skoraj 180 vrsticah opisuje vsakodnevne žrtve, nam enjene vrhovnem u huritskem u božanstvu Teššubu iz H alapa in n je ­ govemu krogu bogov. KBo X III KBo X III je izšel z nekajletno zamudo. Izkopavanja v letu 1962 so prinesla številne nove najdbe na istem k raju , m estnem kvadratu L/18. Zaradi novih najdb so tudi v tem zvezku m ed drugim i objavljeni teksti z zgodovinsko, epsko in mitološko vsebino, torej iste zvrsti, ki so bile že objavljene v prvem delu, KBo XII. Večina prazničnih ritualov kot tudi vsi teksti v protohatijskem in huritskem jeziku bo objavljenih v tretjem , zaključnem delu s tega odseka prostrane hetitske prestolnice. V tem zvezku je na 70 stran eh H. O tten objavil 268 fragm entov. P rvih dvanajst fragm entov predstavlja delce vokabularjev, sledi skupina štiriindvaj­ setih omin, med katerim i jih je precej o luninem m rku. V skupini 26 zgodo­ vinskih tekstov in tekstov v akadskem jeziku je nekaj obširnejših fragmentov, tako del pogodbe iz časov Šupilulium e I., navodila za H A Z A N N U , nekakš­ nega m estnega predstojnika, sledijo odlomki preroških tekstov, drobci z m ito­ loško in epsko vsebino, odlomki zaklinjanj, ritualov, seznamov, zvezek pa za­ ključujejo fragm enti V luvijskem in palajskem jeziku. F. Milavec Prosopographia Im perii Rom ani saec. I., II., III., pars IV, fasciculus 3. Consilio et auctoritate Academ iae scientiarum G erm anicae B erolinensis iteratis curis edicit Leiva Petersen. B erolini apud W alter de G ruyter et Co., MCMLXVI. Str. 105—368, Addenda te r Stem m a luliorum Claudiorum. Tako historična kot leposlovno-filozofska in juridična literatu ra iz antike, dalje papyri, napisi in novci prinašajo ogromno gradiva za proučevanje rim skih družin — ■ ki niso podobne toliko sodobnim, am pak bolj, m utatis mutandis, nekdanjim zadrugam —, njih razvejanosti, vpliva in ekonom skih osnov, in­ teresov in politično-kultum ega udejstvovanja posameznikov. To gradivo p re­ gledno zbrati, obdelati, u stv ariti index oseb k vsem naštetim skupinam virov, je znanstveni svet od nekdaj želel. Osnovo v tem smislu so v obdobju .razcveta evropskih znanosti’ v minulem stoletju dali H. Dessau, E. Klebs in P. v. Rohden s tako im enovano Prosopo- grafijo im perii Romani, biografskim leksikonom za prva tr i stoletja rimskega im perija, ki so ga izdali pod okriljem pruske bogate in širokogrudne akadem ije znanosti. Po prvi svetovni vojni je zaradi obilja novega gradiva nastala potreba po novi ediciji, ki sta jo zasnovala A. Stein in E. Groag. Do svoje sm rti po drugi svetovni vojni sta izdala prve tri knjige (črke A-B leta 1933, C 1936, D -E-F 1943). V tre tji knjigi — tako teče zgodovina - — pride do izraza nečloveška nacistična faza, ki je iz ideoloških razlogov terjala odstranitev obeh delavcev- židov (ki sta se med vojno skrivala, sta mnogo pretrpela od Sonemcev in v bistvu na posledicah grozot um rla, Groag 19. avgusta 1945, S tein 15. novembra 1950). P rv i povojni zvezek 4. knjige (G, 1952) je skušal to sram oto popraviti Obe vdovi sta ves zbrani m aterial predali Akadem iji, ki ji je uspelo pritegniti vse širši krog m erodajnih in zainteresiranih strokovnjakov; ti naj bi z nasveti in obširnim znanjem skupno pom agali prem ostiti čas, m edtem ko bi se delu v celoti lahko posvetila ena sam a oseba. Iz zapuščine je sprva ob sodelovanju Lei ve P etersen in K onrada Schubrin- ga Nemška akadem ija znanosti izdala dva fascikla 4. knjige, nam reč črki G (1952) in H (1958), m edtem ko je zad n ji fascikel te knjige (črko I, 1966) p rip ra­ vila — ob nesebični pomoči najuglednejših strokovnjakov — že Leiva Petersen sama, ki se je predano lotila prepotrebnega dela in vsi upam o, da ji ga bo dano dokončati.