ANNALES 3/'93 izvirno znanstveno delo UDK/UDC 781.7(497.12/.13 Istra) GLASBENA PODOBA KRAJEV Z ISTRIOTSKO GOVOREČIM PREBIVALSTVOM Dario MARUŠIČ samostojni etnomuzikolog in etnoorganolog iz Strunjana, SLO libero etnomusicologo e etnoorganologo,, Strugnano, SLO IZVLEČEK Prispevek je pregled trenutnega stanja razvoja ljudskega glasbenega izročila v krajih južne Istre z istriotsko (istroromansko) govorečim prebivalstvom. Obravnavani so Rovinj, Bale, Vodnjan, Galižana in Šišan. Posebni poudarek je na vilotah zaradi njihovih različnih izvajalskih praks, kise dotikajo večine istrskih glasbenih stilov. Vilote so tako eden pomembnejših elementov pri dojemanju geneze istrskega glasbenega izročila (ali izročil) UVOD Južna Istra je z etnolingvističnega in etnoglasbenega vidika najbolj heterogena istrska mikroregija. Posebno je to izrazito v krajih z romansko govorečim prebival­ stvom. Tu je tekom stoletij prišlo do edinstvenega stanja večjezičnosti in večglasbenosti. Na tem področju se na­ mreč prepletajo trije tipi istrske ljudske glasbe: tonalna glasba, dvoglasje v istrski lestvici ter diskantno dvoglasje, medtem ko je jezikovna raznolikost zastopana z ra­ zličnimi romanskimi in slovanskimi idiomi. Stari istriotski govor je ob istrobeneškem prisoten v Rovinju (Rovigno) in Vodnjanu (Dignano), današnji istrobeneški govori Si- sana (Sissano), Galižane (Gallesano) in Bal (Valle) pa ohranjajo precejšnje ostanke istriotskega substrata. Povsod imamo tudi čakavsko govoreče prebivalstvo, v Rovinju in Vodnjanu kot relativno novejši pojav, med­ tem ko sta bila Šišan in Bale dvojezična že v preteklosti. Ob tem ne gre prezreti še italijanskega in hrvaškega standardnega jezika, oba sta seveda prisotna v vseh omenjenih krajih. Iz tega sintetičnega pregleda je izpuščena Fažana, zaradi kvantitativne nepopolnosti gradiva, ter Pula, za­ radi današnjega jezikovnega stanja, ki za razliko od pre­ teklosti radikalno odstopa od naslovne teme . GLASBENO IZROČILO Glasbena podoba teh krajev je dokaj kompleksna. Tu so prisotni vsi tipi istrskega izročila z izjemo bugarenja, zato pogosto prihaja do njihovega medsebojnega pre­ pletanja in tako nastajajo tudi prehodne oblike. Krajevne razlike z vidika intenzivnosti prevlade enega od stilov sicer omogočajo delno sintezo stanja glasbenega izročila celotnega področja, vendar pa nas številne lokalne po­ sebnosti najpogosteje privedejo k proučevanju vsakega kraja posebej. Obstoj različnih plasti tradicije ima svoj dragoceni pomen pri proučevanju geneze istrskega glasbenega izročila. V tem smislu imajo vsekakor prvenstvo viSote, tekstualno enokitične dvovrstične lirske pesmi v tro­ hejskem enajstercu oziroma v desetercu z anakruzo: In mezo al mar ghe xe un camin che fuma, la dento xe 1 mio ben che se consuma. (U) -U-U-U / -U-U (U) -U-U-U / -U-U Njihovo glasbeno izvajanje je v osnovi trojno: dis­ kantno, tonalno in v dvoglasju istrske lestvice. Nekateri primeri pa tudi kažejo prehodne značilnosti. Vilote so vokalne in vokalno instrumentalne. Slednje so običajno parafraze istoimenskega plesa in plesa furlane. Svoj prikaz ljudske glasbe krajev z romansko govo­ rečim prebivalstvom južne Istre sem torej osredotočil predvsem na vilote in ga od kraja do kraja dopolnil s prikazom pomembnejših prvin ostale vokalne in instru­ mentalne glasbe. GALIŽANA V tem kraju z večinskim romansko govorečim pre­ bivalstvom1 najdemo vilote tako v dvoglasni vokalni kot v vokalno-instrumentalni izvedbi. Vokalne vilote so 31 9 ANNALES 3/'93 D ario M A R U Š IČ : G LA SB EN A P O D O B A KRAJEV Z ISTRIO TSKO G O V O R E Č IM PREBIVA LSTVO M , 319-324 v diskantnem dvoglasju ter se javljajo (z individualnimi Pesem je znana in priljubljena tudi pri čakavsko go- variacijami) z dvema melodičnima obrazcema. Prvi je vorečem prebivalstvu južne Istre, ki pesem poje v istro- označen kot a pera (v paru) in ga izvajajo moški: beneškem narečju, napev pa uporablja na surlah kot spremljavo valcera oziroma mazurke k- CoiM-^»a.-vt H >*»v» - So e. tov. t*Q^-rCT 2 -C c w - » -W Co* )e>xr - VN.O- 1.glasbeni primer; izvajajo Nicolo Moscarda in Mar- cello Simonelli; vir: DM Drugi je a la longa (na dolgo), ki ga izvajajo mešano, v novejšem času pa tudi v ženskem paru: 4.glasbeni primer; izvaja Drago Draguzet; vir: DM VODNJAN Tudi vodnjanske vilote so tako vokalne kot vokalno - instrumentalne. Starejša vokalna oblika so dvoglasni bassi v izvedbi mešanega para: y . - f r •a....... — .....u_______ ¿5S____ 4 ^ f = — i ™ 1.- .... - '*...... — -1— * - - --------i ...h j H f a - g » ------ 1---------------=-!--------- -i— -* Bu - ta in m a-lo - ra U ma - ,W ? ? «c * * * f i a a a j j '/ i | / i ¡ non sai ve-nu-ta f- X 1 1 1 ....... : ... :— rs v H ! i .ma - . lin - co - nr a ¡} i ~ h i ..... ........j,.........1---1—:=>-----J---- *-.... a a ma - - lin - co - ni - a 2.glasbeni primer; vir: STAREC 1, str.135 Vokalno-instrumentalno izvajanje vilote je v tim. can- to soto le pive (petje pod dudami). Napev dud je va­ riacija plesa furlane. Svojevrstna posebnost galižanske glasbe je tamburin (simbolo), ki igra v paru z dudami (pive). Galižana je tudi edini kraj severnega Jadrana, kjer se to glasbilo še uporablja. Piščali galižanskih dud so praktično identične s sur- lami čakavsko govorečega prebivalstva, le da slednje danes uporabljajo brez meha. Pripovedno pesem Dove ti vadi bela bruneta pojejo v Galižani tako pod dudami kot v vokalnem dvoglasju v istrski lestvici. MODERATO Do-va ti i t - r i be-la B ru -n e - ta ,s o la , so - la - la p a rla ci - là? 3.glasbeni primer; vir: RAD O LE, pesem 64-1 5.glasbeni primer; vir: RADOLE, pesem 44 Novejša oblika je tonalno dursko dvoglasje (v no­ vejšem času tudi večglasje): LENTO . U p io -v a vi - gm - ra s o - l a so - ti - la,— la , , k i k i i ; '- f ■ ^r~*PT— p r rz J p x : a -L- - ... — malin - c o - - ni - - £ •- _______________________ v SL f Jr^ p p- ......................... ma - - tin - - en - n i - - a - dvoglasje v tercah ali sekstah. Izraz mantinjada je znan tudi med čakavsko govorečim prebivalstvom, kjer ozna­ čuje specifično instrumentalno skladbo. Kot balske je tudi šišanske vilote prvi objavil Starec (STAREC 1; STA­ REC 2), čeprav je že Karabajič (KARABAJIČ) opozarjal na njihovo ozko zvezo s petjem Hrvatov. f ÜJ .H ±=k J)or W i H W - (U. Usi u«r4r\ oV £c>* U^r » i / n J A - i- j- [ t j u 1 y j j i 'M f i p oW um «joe-C=.