10. aprila 19oa BOJtJNJJl p T rt S* Zamisel o izgradnji ceste skozi predor ni neuresničljiva, zahtevala pa bo 600 milijonov dinarjev. Kje dobiti denar, ali bodo občinske skupščine in gospodarske organizacije denarno podprle investicijo? Za začetek pa je dobre volje na pretek. Na goriški turistični zvezi se je že sestal pripravljalni odbor in sklenil ustanoviti poslovno skupnost in na vsak način pričeti z delom že letos. Leta 1970 pa naj bi se iz Bohinja v Trst pripeljali po cesti v pičlih dveh urah! Fantastično, se navdušujejo oni; preuranjeno, menijo drugi! Ali so slednji nazadnjaki? Pravijo: nismo znali izkoristiti vlak, v isti sapi pa se navdušujemo za drago investicijo! Prvi pa jim odgovarjajo: zakaj ribarite v kalnem in po nepotrebnem dvigate prah, ko pa ne dojamete smisel vrednosti ceste skozi predor! Kdo ima prav, prepuščamo bralcem! Vsekakor pa je pošteno, da si pri tem natočimo v kozarce zares zdravega vina, da nas ne bo potem bolela glava. Ko so gradili bohinjski predor so prvotno nameravali zgraditi dvotirno železniško progo Kasneje pa so ta načrt opustili. Enotirni železniški promet, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko, je za takratne razmere zadoščal. V zgrajenem, šest kilometrov dolgem predoru, je tako povsem nepredvidoma ostal po vsej dolžini tri metre širok prostor, ki bi zadostoval za enosmeren promet za osebne avtomo,-bile, avtobus? in celo tovornjake. Podjetni turistični delavci so prejeli za dokaj vabljivo vabo in se z vso vnemo lotili velike in zahtevne, pa tudi precej odgovorne naloge. Zgraditi cesto skozi predor ni majhna reč. zlasti ne, če še ni znano, kdo vse bo prispeva1 denar za uresničitev zamisli. Na nedavitf seji v goriški turistični zvezi so zares ustanovili pripravljalni odbor, ki ga bo vodil Milan BRIC, ljudski poslanec in direktor hotela Zlatorog v Bohinju. V poslovno skupnost so sklenili povabiti gorenjski občini Radovljico in Jesenice in več občin onstran predora. Tudi večje gospodarske organizacije iz povabljenih občin naj bi postale članice te skupnosti. Seveda zaradi sofinansiranja gradnje. Razen tega računajo, da jim bo direkcija skupnosti železnic v kratkem dovolila gradnjotn da tu ne bo zaprek. Prva ovira (če izpustimo denar) bo prav gotovo voda v predoru. Zlasti v deževnem vremenu jo je kar dovolj. To pa seveda ni nepremostljiva ovira. Ker bo možen edino enosmerni promet, bo potrebno namestiti semaforje. Končno pa bo potrebno na obeh straneh predora, to je v Boh. Bistrici iti Podbrdu urediti precejšen parkirni prostor. Hkrati s tem pa ne bi smeli prezreti dejstva, da je cesta zlasti na Primorskem zelo slaba. Samo cesta skozi predor ne bo omogočila prijetne in hitre vožnje ob takem stanju naših cest. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je vzporedno z gradnjo ceste skozi predor predvidena tudi ta investicija, namreč ureditev ceste na Primorskem. Cesta skozi predor bi vsekakor pripomogla k živahnejši in predvsem uspešnejši zimski turistični sezoni, ne samo v radovljiški in jeseniški občini, temveč na Gorenjskem nasploh. Zato bi morda kazalo, da bi tudi ostale občine na Gorenjskem sodeiova'.e pri gradnji s sredstvi. Tako bi obstojale večje in stvarnejše mož« nosti, da bomo v nekaj letih zares priča velikemu dogodku. Pripomba, da nismo znali izkoristiti vlak, tudi ni tja v en dan. Napačno bi bilo živeti nekaj let v utvarah, pri tem pa prepuščati dragocene devize. Italijani so uvedli »beli« vlak do Trbiža, pa jim te<*a ni žal. Treba je samo vso stvar bo! je organizirati in resneje izkoristiti možno* sti, ki smo jih doslej zanemarjali. To pa naj bi bil začetek k uspešnejšemu razvoju turizma, ki bo popolnoma zacvetel z izgradnjo ceste skozi bohinjski predor. Drago KASTELIC V te] številki berite: Bohinjski metnik Pionirji lo je vaše Prešernove poezije t ran Umska Pred cerkvijo v Kranju že nekaj časa izkopujejo staroslo-vanske grobove. Letošnjo najvišjo nagrado za sedmo umetnost je dobil ameriški film My Faire Lady — Moja lepa gospa, ki ga je režiral letošnji Oskarjev nagrajenec Georg Zuckor. Film je dobil osem Oskarjev. Glavno žensko vlogo je v filmu igrala znana Audrev Hepbura, ki jo vidimo na sliki. Za glavno moško vlogo je dobil Oskarja Rex Karrison, za žensko vlogr pa Julia Audrevvs za glavno vlogo v filmu »Mary Poppins«. Kadar Evropa In Amerika ogledujeta svoje meje, imata občutek varnosti. Zdi se, da jima nikjer nič ne grozi. Toda, ko prisluhneta hrupu bitk, ki se čujejo iz Azije, postane mir nenadoma silno krhek. Veliki napad proti Zahodu se je pričel. Dolgo je že tega, pa vendar še ne tako, da bi to lahko pozab:lL Vsi francoski, nizozemski, angleški in ameriški položaji na Daljnem vzhodu so drug za drugim doživljali napade, ki niso obetali nič dobrega. Usoden je bil 7. december 1941, ko so japonske sile presenetile in premagale ameriško floto v Pearl Harbourju. »Vrgli jih bomo skozi vrata.« »Jih« — to so trije voditelji gibanja za mirno sožitje med narodi: dr. Pham van Huyen, dr. Ton That Duong Ky in novinar M. Cao Minh Thien, ki so jih pred tremi dnevi aretirali v Saigonu in ki jih general sedaj namerava vreči s padali v vietnamski pas »Naša šibka točka je politika,« povzema Thy. Njegov glas je hripav, navdušen, »če pustimo pacifiste (pristaše gibanja za mirno sožitje med narodi) delovati v Saigonu pod krinko budizma, »Kaj delaš, Tranh Binh?« vprašujejo možje v brivnici. Tranh odgovarja, ne da bi odvrnil pogled z neba: »Gledam brzega hanojskega sla. Tudi kapitan Smith, sto kilometrov severneje, ogleduje prelet letal. On in njegov narednik, oba iz Mis-sourija, že osem dni korakata s štiristo Viet-namci in jim »svetujeta«. Cilj tega pohoda je objcoliti četo Vietkongovcev, jo potisniti proti morju, kjer se bo znašla iz oči v oči s topovi ameriške mornarice. Smith jim je »svetoval« di- spreminja obraz Letalonosilka Ranger pluje proti severu Devet sumljivih točk, ki so se ob triindvajsetih pojavile na miniaturnem radarjevem ekranu, so pomenile signa'. Na vrhu hriba 327, v prednji utrdbi, ki so jo Američani postavili zaradi obrambe v bitki pn Tourani, ki je sedaj v rokah pomorskih si!, je dvignil narednik telefonsko slušalko. Dve minuti pozneje so bleščeče rakete nadomestile skrivnostno temino s ščeme-čo svetlobo In potem niso pretekle niti štiri minute in že so bombniki 105 začeli trgati pobočja. Tako se je vse do jutranjega svitanja nadaljevalo bombardiranje. Uro za uro, meter za metrom. Toda ko se je pokazalo sonce in so topov: umolknili, niso patrulje, ki so jih poslali na oglede, našle nobenega trupla. »Kje vendar so Vietkongovci?« Kazalec polkovnika Brauna, odgovornega za varnost v okolici baze, zapušča rdeči krog okrog Tourane. Dva sovražna bataljona, ki bi morala biti tukaj, sta izginila v gošči. »Morda so v Srednjem Annamu?« Da, nekoč so se zbirale tu njihove čete; danes pa ne več. »V Saigonu?« Braunova roka nemočno omahne. Zadrega tega štiridesetletnega padalskega oficirja, ki do obisti pozna francosko avanturo v Indokini, je huda. Ameriški poslanec je pač! Odkar so Američani' bombardirali Severni Vietnam, se Vietkong ne pokaže več; cesto 19, ki bi morala biti zglajena v Srednjem Annamu, so odprli šele po osmih mesecih, število mrtvih pa se je zmanjšalo za tretjino. Vendar si kljub opogumljajočim znamenjem ki se kopičijo, nihče ne upa izgovoriti besedo zmaga. »Kitajci in Rusi so ji zapustili. Naša bombardiranja jih ovirajo. Da bi pa izgubili glavo na svojem ozemlju —to še nismo doživeli. Nekaj bodo napravili Treba je, da nekaj napravijo.« Tako pravijo Američani. To je njihova plat medalje. »Zdi se, da bomo uspeli,« pravi polkovnik Braun smehljaje toda to je bolj vprašanje, kot zatrjevanje. In potem dodaja: »Gotovo pa je, da smo toliko posegli v potek bitke, da je vojna V februarju dobila povsem nov obraz. Skodelica poskakuje na prosojnem porcelanastem krožničku. Nekaj *čaja se je razlilo po prtu. General Thv, ki je služil kot poročnik pri Bigeardu in ki dar.es vodi ameriške vojne operacije v drugem področju, bobna s prsti po bodo uspeli polastiti se poveljstva in izgnati Američane. V zadimiti šestih mesecih je 125000 prebivalcev pobegnilo iz vasi, bodisi zaradi bombardiranja, bodisi zaradi Vietkonga in preplavilo mesta Nemogoče je med njuni razločiti odposlance Severa To prebivalstvo nudi ugoden teren za propagando. Prav zato bom, jutri prilepil padalo na hrbet ujetih mož.« »Brez vežbanja?« vpraša Ca/nus. »O, bodite brc/ skrb:, aobro jih bomo izvež-bah . .1« In general Thv bruhre v sarkastičen smeh. »Kaj pa potem, general? — Potopni bomo sedmo floto« Na križišču ulice Doclap in ulice Neodvisnosti stražnik v belem ureja promet. Poldne je. Džipi in GMC se na cestišču pogovarjajo s kolesi in avtomobili Med zamreženimi izložbami se drenjajo vojaški pari, izložbena okna velikih trgovskih hiš pa ponujajo mimoidočim dišave, čaj, drage kamne, italijanske preproge in tisoče majhnih ničvrednosti, zavarovanih kot največji zaklad. V neki brivnici se milnica suši na licih mož. Tranh Binh moli nos skozi okno. Iz oblakov prihaja silovit hrup, ki se razliva nad mestom, hrup, ki narašča, požira vse ostale šume, od zvonenja koles do kričeče pesmi, ki se ponuja v tranzistorjih, zvonko drhtenje steklenih predmetov pa spremlja neznosno bučanje reaktivcev; ameriški bombniki so na svojem običajnem, vsakdanjem poletu. rektno pot, njegovi pa jih bodo zahrbtno zapletli v brezizhodno mrežo.« Kapitan Smith ni na svoji poti srečal nobe-. nega borca. V vaseh so srečavali le starce, otroke in ponižno proseče ženske. Zanj je situacija trenutno povsem čista. -Rešite1/ je enostavna,« pravi naredniku. »Treba je samo vkrcati vse Vietnamce, ki so za nas, na sedmo floto.« »Ir: potem?« vpraša naiednik. »Kaj boste potem napravili, gospod?« »Potopili bomo sedmo floto.« Nekaj metrov od obeh Američanov se vietnamski poveljnik molče guglje v mreži. Včeraj so ujeli nekega ranjenega Vietkongovca. Povedal je, da je njegova četa odšla proti jugu. Povelj-n:k ga je spraševal dalje, »brez« brutalnosti. Mladenič, oblečen v črno, je ležal pred njim na pesku in ni hotel več govoriti. Zjutraj je ležal prav tam, mrtev, s sklenjenimi rokami in z obrazom, obrnjenim proti nebu. Ko so po petnajstih dneh prispeli na ilovnato planoto, posejano z nizkimi griči, so mislili, da so zašli v usodno past. Ta misel pa se jim danes zdi smešna. Z geografskega stališča je kotlina Tourane široko odprta na morje in ogromne letalonosilke sedme flote. In potem je tu še vojaško stališče; v Tourani je vse polno letal: dvajset lovcev F 104. najhitrejših in najmodernejših na svetu, dvajset bombnikov B57, ki nosijo aiomske naboje, Canberre, 150 helikopterjev z raketami in mitraljezi, brezštevilne transportne naprave, topovi, tanki itd. Vendar morajo Američani kljub tolikemu orožju priznati, da so se sile Vietkonga okrepile. Pred štirinajstimi dnevi so v Kannacu, na jugu Devetnajste ceste poskušali Vietkongovci uničiti neko ameriško postajo. Počakali so, da je dež zabnsaj njihove sledove. Ob polnoči so napadli. Bitka je trajala en dan in še naslednjo noč. Med žrtvami so Američani »zmagoslavno« našli polkovnika Ngoja in njegov dnevnik, v katerega je zapisal: »Naše življenje je trdo, bombardiranj ni konec, toda ...« Dalje Američani molčijo. Toda dnevnik ne molči. Koliko časa bo še trajalo njihovo »zmagoslavje«? Borci za svobodo svojega ljudstva so vsak dan močnejši in tujim zavojevalcem ne bodo dopustili, da kdaj zmagajo. Na jugu se nadaljuje gverila: Ameriška vojaka sta ujela ranjenega Vietkongovca Ob svetovnem dnevu zdravstva — 7. aprilu Koze še vedno ogrožajo svet Ljudje pravijo, da če udariš princa, ga moraš udariti tako, da ga ubiješ. To velja tudi za koze. Večkrat se nam je že maščevalo, da smo jih samo udarili, ne pa tudi uničili. S cepljenjem se je nevarnost pred njimi že precej zmanjšala, vendar so v zadnjih letih registrirali še vedno povprečno 100.000 obolenj. Pri odkrivanju te bolezni je potrebna tudi precejšnja sreča. Ogromno število študentov medicine v razvitih deželah še nikoli ni videlo koz in vedo le iz učbenikov, kakšna je ta bolezen. Zaradi tega ni nič čudnega, če obo- lenje večkrat zamenjajo s katerim drugim. Tudi preprečevanju večje epidemije koz v New Yorku leta 1947 je botrovala le »slepa sreča« — vsaj v tolikšni meri, kakor tudi hitro ukrepanje javnih zdravstvenih delavcev. Drama se je pričela 1. marca, ko je Evgen L ... prišel iz Mexico Citvja in se ustavil v Nevv Yorku. Kmalu, ko je odpotoval, je namreč zbolel, a je prenašal težave vse do New Yorka. Spotoma se je avtobus ustavljal in potniki so vstopali in izstopali. Ko je prišel v New York, je bil že tako bolan, da ni mo- gel nadaljevati potovanja. 5. marca je odšel v bolnišnico, čez tri dni so ga premestili v drugo ustanovo, kjer je 10. marca umrl za »erv-thema multiforme«. Tako se je glasila diagnoza! Misel na pravi vzrok pa se je porodila šele čez dobre tri tedne, ko sta v isti bolnišnici zbolela za kozami še dva bolnika. Epidemiologi — detektivi zdravstvene službe — so sledili bolezni do potnika iz Mexico Citvja in njihov sum je bil potrjen, ko so iz laboratorija dobili vzorce, ki so jih vzeli iz gnojnih mehurčkov pokojnega L ... V vseh osem mest, kjer se je avtobus ustavil, so takoj brzojavili, naj izsledijo in cepijo čim več ljudi, ki so prišli v stik z Evgenom L... Zdravniki in detektivi so se nastanili v hotelu, kjer je živel L ... Vse hotelsko osebje in vse stalne goste so takoj cepili proti kozam. Dobili so imena 3000 prehodnih hotelskih gostov, ki so bili v hotelu v tistih dneh. Gostje so se med tem časom razšli po 29. državah ZDA. Vsem so poslali nujno brzojavko in večima je bila takoj cepljena. V nekaj dneh je pri imu-nizaciji ljudi, ki so bili v neposrednem stiku z bolnikom, sodelovalo v boju proti Obisk pri slikarju-amaterju 99 UME Pred dnevi me je pot zanesla v Staro Fužino pri Bohinju. Tu živi slikar-amater JANEZ CVETEK. Njegov atelje je, lahko bi dejali, zelo skromen. Vendar pa ni skromen samo njegov atelje, trniveč je tak tudi on, kljub temu, da imajo njegove slike določene kvalitete. KOLIKO LET SE ŽE UKVARJATE S SLIKARSTVOM? Precej let se že ukvarjam s slikarstvom. Kajti štirideset let že razstavljam, že v fantovskih letih sem dobil izredno veselje do slikar dva in do fotografiranja. KAKŠNE MOTIVE NAJRAJE UPODABLJATE? i Najbolj so mi pri srcu motivi gora, starih hiš, voda in nasploh pokrajin. KOLIKO SLIK STE ŽE DO SEDAJ NAPRAVILI? Vseh skupaj je sedaj nekaj nad tristo. KJE STE ŽE RAZSTAVLJALI? Leta 1935 sem imel prvo samostojno razstavo v Ljubljani. Potem sem razstavljal še v Bohinju, Bohinjski Bistrici in v nekaterih drugih krajih. ZNANO MI JE, DA STE ZA SVOJE DELO DOBILI TUDI NEKATERA PRIZNANJA. KATERO VAM JE NAJDRAGOCENEJŠE? Vsekakor tisto priznanje iz Bohinja: »NAGRADO ZA DOBER TALENT«. ALI SVOJE IZDELKE TUDI PRODAJATE? Do sedaj sem jih prodal okoli 200. DELATE TUDI PO NAROČILU? Da! Vendar, če mu izdelek ne ugaja, ga mu ni treba vzeti. KDO VSE NAROČA' Od posameznikov do šol in prosvetnih društev. V celoti sem slikovno opremil oder v Češnjici, delno pa v Stari Fužini in na Koprivniku. KAKŠNO JE BILO VAŠE ŽIVLJENJE? Rodil sem se leta 1894 v Stari Fužini. Poročil se nisem, živel sem vedno zmerno in včasih zelo revno. Saj veste, kako je bi*i gozdni delavec. Kljub temu, da imam 30 let delovne dobe, dobivam sedaj neko priznavalnino. Sedaj pa pričakujem, da bom dobival pokojnino in bo mnogo boljše. ALI SE POLEG SLIKARSTVA UKVARJATE šE S CIM DRUGIM? Čas si preganjam tudi s fotografiranjem in nekaterimi drugimi obrtnimi deli. Fotografiram za dobršen del bohinjske doline. Pri odhodu smo mu zaželeli še mnogo ustvarjalnosti pri slikarskem delu in veliko let življenja. — J. JARC kozam tisoče zdravnikov. Težave so bile v tem, da je v nevvvorških bolnišnicah ležalo že več ljudi, obolelih za kozami. V nevarnosti je bilo celotno prebivalstvo velikega mesta. Časopisi, radio in tele:v i zija so pozivali ljudstvo: »Zavarujte se pred kozami'. Dajte se cepiti!« Uredili so zasilne postaje za cepljenje in v ta namen uporabili tuli vseh 84 policijskih postaj in 200 šol. To je bila največja in najhitrejša akcija cepljenja v svetovni zgodovini. Več kot 6,350.000 od 8 milijonov Nevv-vorčanov je bilo cepljenih. Mesto je za las ušlo nesreči! Bilo je le 12 obolenj in umrla sta samo 2 bolnika. Izbruh koz so omejili na eno samo mesto, v glavnem zato, ker so s hitrim in učinko\ t:ti sistemom dela obvarovali stotine drugih mest. P. C. Pomanjkanje govejega mesa ni primer samo našega trga, temveč tudi na trgih v drugih evropskih deželah. Znižati stalež živine bo imel za posledico tudi še v bodoče slabo založenost trga z mesom. Pomanjkanje krme in nestimulativna cena mleka vpliva, da se število krav in telic še manjša. Za obdržitev da"*š-njih cen mesa, moramo zato goveje meso zamenjavati z mesom drugih živali hitrejše prireje, predvsem s perutnino, z ovcami, s prašiči in Z ribami. S prepovedjo klan;a telet, dokler ne dosežejo predpisane teže pa skušamo ub!a- ibe - nadomestilo za goveje meso žiti velik zakol z umetnini osemenjevanjem cikastega goveda, z simentalskimi povečujemo število kvalitetnih telet in dobivamo večjo težo. Pri nas na Gorenjskem smo že zabeležili prve uspehe, ki so vidni v narasli teži goved za 20 odstotkov. Uspeh, bi bil lahko še večji, če bi posamezni živinorejci ne puščali plemenskih krav pod zakotne bike. Ob še nadaljnjem povečanem naraščanju teže goveda bi se tudi cena mesa če ne znižala pa vsaj obdržala na sedanji ravni. K temu moramo prišteti še vse večjo prodajo prašičjega mesa in rib. Vse več pozornosti polagamo reji perutnine, ki je iz naših hlevov že marsikje izrinila rejo goveda. M. J. Krava regruta Boštjana Ko je Boštjan odrajžal na odslužitev vojaškega roka, je doma pustil samo staro mater. Malo ga je skrbelo, toda takole se je tolažil: »Posestvo je majhno, z materjo rediva samo eno staro kravo, najino Lisko, prašičev ni-mava, o kokoših in petelinu pa ni, da bi izgubljal besede. Bodo že postorili okoli hiše, na polju pa bodo sosedje malo pomagali in bo šlo!« In je res šlo, vsaj v začetku. Materina pisma so se vsa po vrsti začenjala z značilnim: »Dragi moj sin, pri nas smo vsi zdravi...« in to je Boštjana pomirilo. Vedel je, da so mati še vedno trdni, da Liska pridno je, da lisica ne hodi več po kure, da so bila dela na polju pravi čas opravljena. Kajti Boštjan vam je pravi kmečki fant z nepokvarjno kmečko dušo, ko da je zrasel naravnost iz dobre, rodne kmečke prsti. V šolo ni dosti hodil, kajti dom mu je v odmaknjeni, pasivni komuni, kjer je še radio redkost in kjer so o televiziji le brali v lokalnem listu, ki ga poštar enkrat tedensko prinese v njihovo pustoto. Zato so Bcštjanove oči polne sanj o nepožetih tratah, metrskih polenih, plugih in studencih in vsaka njegova druga misel se tako obrne, da nanese na kmetovanje in vaško življenje. Ko maršira s puškomitraljezom na rami z vežbe, razmišlja o svoji kosi, ko se vkopava na položaju, tuhta o kopanju novega vodnjaka, ko si natika zaščitno masko, se spominja dela s čebelami. Njegova pisma, pisana na karirastem papirju s slabo ošiljenim svinčnikom, se v glavnem sestoje iz vprašanj. Kako je s streho, kako je s tisto staro jablano za hišo, kako je s plotom, kako s tem in onim ... Povsem razumljivo je, da ga najbolj zanima njegova in materina največja dragocenost, okrog katere se vrti njuno življenje kot vrata na tečajih: krava Liska. Daje jima mleko in teleta. Nekaj zanju, nekaj za davek. V njuni samoti, kamor zaide na obisk le kak redek logar, lovec ali drvar, jima je krava največje in najbližje živo bitje. Nikoli in nikdar ne ležeta spat, preden se nista dodobra prepričala, da je Liska sita, dobro privezana, vrata v hlev pa trdno zapahnjena. In vojak Boštjan je zadovoljen z materinimi odgovori, kajti, če to ali ono ne gre ravno najbolj gladko, je pa z Lisko vse v redu: dobro molze in rada je in kaj ji lahko še drugega manjka? Z veselim obrazom stlači Boštjan materino pismo v žep svoje SMB bluze in gre z okornimi kmečkimi koraki, ki jih niti strojevi niti mar- ševski korak ni mogel preoblikovati, v trpezarijo na ručak. Potem pride nekega dne pismo. Boštjan ga vzame z utripajočimi žilami iz rok četnega pisarja, kajti že od daleč vidi tujo, neznano pisavo. Ko ga prebere, izgine spokojnost z njegovega obraza. Zapre se vase in več dni hodi naokrog kot mesečen. Kajti soseda mu piše, da so mati hudo bolni. Sploh ne morejo vstati. Ona pri- biti vsak drugi dan k njej, da ji da jesti, več pa ne more storiti, kajti do doma ima skoraj uro daleč in delo jo kliče. Do zdravnika pa je pol dne ... Boštjan si ne upa prositi za dopust. To ga še bolj potlači. Tovariši opazijo spremembo, silijo vanj z vprašanji. Naposled se enemu le izpove. Fant ga takoj tolaži: »Bo že kako, Boštjan! Le verjemi mi, da bo vse prav! Nič ne skrbi za mater!« Boštjan ga sunkovito pogleda. V njegovih začudenih očeh vzplamti tisočletna zgodovina kmečkega ljudstva, stoletja njegove vsakodnevne borbe, borbe oračev in sejalcev, ko nedolžno odgovori: »Mater? Toda kaj bo z Lisko, Lisko, Tone? Ce mati ne morejo vstati, to pomeni, da stojd po cele dneve lačna v hlevu ...« Cuk v tranzistorju Stare pravljice v novi obleki Pogurani krojaček Sredi najhujše turistične sezone je mlad krojaček sedel ob svoji delovni mizi in šivai, šivai, kajti nove norme so bile precej zahtevne in je moral hiteti, če ni hotel kvarit učinka svoje ekonomske enote. V delu ga je neprestano motila uslužbenka iz administracije, ki je zbirala zdaj te, zdaj one podatke Vso mizo mu je prekrila z obrazci, da jih izpolni. »Le kdo si je izmislil le puste papirje!« je jezno zagodrnjal krojaček, pustil delo in začel izpolnjevati obrazce, toda praznih okenčkov kar ni hotelo biti konec. Slednjič je krojačku pošlo potrpljenje, zamahnil je z roko in pometel obrazce v koš. Kar sedem jih je odfrlotalo z mize. »To sem junak!« si je rekel krojaček. »Vsa komuna naj zve, kdo pravzaprav sem in kaj zmorem.« Iz »flik«, ki jih krojači tako težkega srca vračajo strankam, je urezal in sešd pas, nanj pa z velikimi črkami napisa!: »Sedem birokratov na en mah.« Potem se je opa'sal, dal odpoved, vtaknil v žep kos starega sira, ki so mu ga podtaknili v samopostrežbi in ptička, ki ga je neKi huligan ustrelil z zračno puško v nožico, in se odpravil po svetu, da v občini, kjer obrtnikov ne pestijo prehudo z davki, odpre privatno obrt. Iz mesta jo je mahnil proti najvišjemu griču, ker je bila sobota in je vedel, da bo našel v planinski postojanki pri pijači precej vplivnih mož, ki so mu bili potrebni za izdajo obrtnega dovoljenja. Ko se je z žičnico priguncal na vrh hriba, je pred seboj zagledal znanega gospodarstvenika. Pogumno je stopil predenj. Gospodarstvenik ga je prezirljivo premeril od špičakov do fiizure. Krojaček si je odpel italijanski dežni plašč in mu pokazal pas z napisom: »Sedem birokratov na en mah.« »Ce si res tako močan,« mu je rekel gospodarstvenik, »stisni kamen, da bo iz njega pritekla voda. Vidiš, takole kot jaz: vzamem šop papirjev, skuham godljo iz številk in stisnem, da se potrošnik kar poti, ko plačuje polomije meni podobnih.« Krojaček se je pripognil, kakor da je pobral kamen, v resnici pa je vzel iz žepa sir in ga začel stiskati kot davek zasebnega kmeta. Res je padlo na tla nekaj kapljic in ekonomist se je močno začudil. »Prav, močan si res kot vidim. Zdaj pa vzemi kamen in ga vrzi tako visoko, kot segajo naše cene!« j Krojaček je, ne bodi len! vzel iz žepa ptička in ga vrgel v zrak. No, in zdaj moramo pač počakati, kaj bo prvo padlo: ekonomistove cene ali krojačkov »kamen.« šele potem bomo lahko pravljico nadaljevali. Toda ne vem, če bomo to številko Panorame kdaj dočakali! Pa ne dvomim zavoljo ptička... * Težave in proble to ni pravilno, saj gre ves denar pač za našo skupnost. Nasprotno pa so nekateri • C • r.esocialistični privatniki ne- sramni, ker za enako delo Mislim, da se v današnjem upam, da poznate vsi, to je tisnil na gumb I. in ko si bil vse pretege. Tako se je spre- zaračunajo 12C0 din, kar je tempu življenja povsod in naprava, ki ponavadi ne dela, v desetem nadstropju, si pri- hajala električna »struja« po obsojanja vredno. Poleg tega pri vsakomur pojavljajo raz- kadar ni elektrike, kadar pa tisnil na STOP. Seveda pa gumbih, po vratih, po tebi Pa še isto delo opravijo v ne težave in problemi. Nekdo je, takrat se pa pokvari. vse to še ni pravilno funk- in sploh povsod, samo po dveh urah, namesto da bi ima težave s štipendijo, uče- Takšen lift je tudi v naši cioniralo, če nisi medtem z žarnici pod stropom ne. delali 10^ ur, kot se^ to sporijem, drugi z davkom, tretji stolpnici. Bil je že več- desnim komolcem tiščal no- Tako smo bili prisiljeni pri- dobi poštenemu občanu, s honorarn;m zaslužkom, če- krat »generalno« popravljen, tranjih vrat in z levo nogo tiskati na gumbe s čepicami, Naj bo kar hoče, zoper trtega zopet tare problem, Kljub temu, da je bil gene- stranski vogal kabine. Vse klobuki vse dotlej, dokler se servise in obrtnike ne bom kako priti do deviznih sred- ralno popravljen, je moral to je toliko časa trajalo, do- zopet niso pojavili privatni rekej nofcene Več, pa če lift stev za nakup avtomobila biti naš stanovalec pravi kler n:so prišli možje iz sta- obrtniki. dda ai- pa" ne Ja'z se bom v problemov imamo tudi mi, i;rt s tem momentov zaštar- na pritisk gumba, dobil pa visi precej dragi, saj naj- vožnji strgam en par hlač — stanovalci stolpnic, in to z tal, si tiščal z vso silo na je zopet drugo napako, in to manjša dela zaračunajo kar mi je prav vse glih! dvigalom oz. liftom. Lift gumb V, med vožnjo si pri- je — tresel in rukal je na po 10.000 din. Ne rečem, da Grega Pionirji - io je vaše Pionirji! Še enkraj; se ogla-;amo z našim naslovom iz >rejšnje številke. Povemo ram lahko, da je prišlo največ predlogov za naš novi laslov iz Preddvora. Upamo, ia bomo v naslednji številki že lahko izšli,pod novim naslovom. Borci so bili od dolge in naporne poti taljp utrujeni, da so polegli kar po tleh, ne meneč se za blato in sneg, ki je še pokrival zemljo. Mimo nas se je zjutraj pomikala brigada Frana Levstika. Njen komandant Miran Šubic nam je mimogrede zaklical: »Ali nam boste prihiteli na pomoč, če nam bo huda predla?« »Seveda vam bomo!« Gledali smo v kolono utrujenih borcev, ki so hiteli za svojim komandantom. Koliko teh mladih fantov in mož se bo Je' vrnilo. Ko smo drugo jutro prišli v vas Malo Lipje sva ostala v štabu sama s politkomisar-jem Stanetom. Gledal sem skozi okno. Po poti se je bli- Iz dnevnika partizana POMLAD V VRTCU »TUGO VIDMAR« — Pozimi je bilo kar premalo prostora v sobah. Sedaj moramo biti še malo bolj oblečeni, a vseeno si vsak želi toplega sonca Likovni krožek Centra za estetsko vzgojo pri Pionirski knjižnici v Kranju NADA MENCINGER, stara 8 let — »Tovariška«, risba s tušem. Pri risbi s tušem mora risar skrbeti za točno opazovanje in po možnosti na razpoiejevanje temnih in svetlih pJoskev žal štabni intendant. Blizu hiše sevje ustavil in z nogo suval v sneg. Spomnil sem se na jabolko, ki sem ga videl v snegu in že mi je bilo žal, da ga nisem pobral. Intendant je še enkrat sunil z nogo, tedaj pa se je zabliskalo in treščilo. Padel je po tleh. S *Stanetom sva planila iz hiše, uverjena, da jo je pošteno skupil. Intendant pa se je že postavil na noge in se nama prismejal nasproti živ in zdrav, le brez desnega čevlja, ki mu ga je raznesla ročna bomba. Jabolko, ki sem ga sam opazil in ki ga je hotel intendant izkopati iz snega, ni bilo jabolko, ampak neeksplodirana bomba. Okoli devetih zjutraj smo prišli na položaje. Sovražnik je počival ali pa ga je bilo strah ameriških letal, ki so se pomikale proti fašitični Nemčiji. Včasih se je iz skupine ločil lovec in se kot strela iz jasnega spustil proti zemlji. Okoli treh popoldan so postajale skupine letal, ki so hitele proti severu, vedno redkejše, vedno več pa se jih je vračalo v svoje baze. Nenadoma je enakomerno brnenje letalskih motorjev zmotilo rohnenje enega samega letala, ki se je kot velikanski komet približevalo zemlji. Iz letala so švigali rdečkasti plameni, za njim pa je ostajal steber temnega dima. Trije motorji so goreli, deloval je le četrti. Bilo je le še kakšnih sto metrov nad zemljo. V trupu so se odprla vrata in iz goreče trdnjave je poskakalo devet padalcev. Letalo je treščilo na zemljo. Neznansko je počilo. Proti nebu so švignili velikanski ognjeni zublji. Skočil sem v hišo, pograbil brzostrelko in planil proti po- ložajem. Tudi domobranci, ki so opazovali letalo so pohiteli proti našim položajem, da bi ujeli letalce. Ko smo prišli na mesto, kjer je letalo str« moglavilo, smo zagledali kup ruševin. Nad dolinico je visela koprena dušečega dima.. Več borcev si je zaman prizadeva* lo, da bi iz razbitin potegnili še kaj uporabnega. Rešili so lahko samo še dve strojnici. Vse drugo orožje in aparati so ali zgoreli ali pa so ležali razbiti daleč naokrog po gozdu. Zapustil sem pogorišče m krenil proti mestu, kjer »o se spustili na zemljo člani posadke. Srečal sem namestnika komandanta, ki je za po vodeč vodil mulo, na kateri je sedel resen; ameriški letalec. Amerikanec je bil še mlad. V njgovih očeh sta se še vedno odražali kriza ia strah. Ko me je opaziT, ie stisnil pest desne roke in z-pregovoril edino besedo, ki jo je znal v našem jeziku: »Tito! Tito!« Odzdravil sem mu s pozdravom: »Tito! Partizani!« čeprav smo se z rešenimi letalci le težko sporazumevali, smo se z njimi hitro spoprijateljili. Predlagali so nam, da zamenjamo orožje. Dali smo jim svoje orožje, ki smo ga dobili-v bojih z Nemci. Šele kasneje sem izvedel, zakaj so si želeli naše orožje. Z nemškimi trofejami, ki so jih dobili pri nas, se bodo lahko temeljito pobahali v svoji letalski bazi Tudi jaz sem z enim od Amerikancev zamenjal nemško ročno bombo za zemljevid. Amerikanec je b3 ob zamenjavi ves srečen. Trepljal me je po ramenih in objemal bombo kot največjo trofejo. Dehteča počastitev »Poezij« Mnogi Slovenci iz starejše generacije sc iz svojih miadih let spominjajo, kako so prav ob čhvu Senoinega »Karanfila s pjesnikova groba« zagoreli v ljubezni do Prešerna in do starega Kranja. Kjerkoli na Slovenskem čitaio otroci v šolah to vzorno noveio, jim zažare oči v zanimanju za naše mesto, ki mu je bila dodeljena čast, da je postalo zadnja pesnikova življenjsKa postaja. Odtod živo povpraševanje otrok in tujcev, kje je ona »Stara pošta«, ki je b.4a nekoč prizorišče prelepi noveli? Danes »Stare pošte« pi več ... Lansko leto porušeno stavbo je nadomestil skrajno neokusen betonski plot! Bržčas se je morala stavba umakniti le zato, da je bolje videti kičasto reklamo za avtomobilske gume? In to tik pred vhodom v staro mesto, ki bi ga moraii vendar varovati kot prav posebno kulturao-turistično atrakcijo Zgodovinska hiša (v njej je bila do I. 1827 poštna postaja) grajena v zmernem klasicističnem slogu, je harmonično zaključevala urbanistično podobo vrh Jelenovega klanca Zdaj tega prijaznega sprejema popotnik iz spodnje strani ne doživi več ... Pa se vrnimo od teh bre/.nadnih rezo-niranj k. naši čudoviti noveli. Za njo bi lahko rekli, da je en sam iskren poklic Prešernovi umetnosti. Da še ni nihče tako sentimentalno dehteče proslavil »Poezij« našega Prešerna in pesnika samega kakor prav Senoa s svojo novelo. V tej sicer preprosto pisani, a z vedrim, plamtečim mladostnim navdušenjem prežeti literarni umetnini, nam s'avni hrvaški pisatelj pripoveduje, kako je v letu 1857, tik po gimnazijski maturi, peš potoval s prijateljem Albertom iz Zagreba na Gorenjsko, v Kranj. Bistvo novele ie v pripovedi, kako se mlada fanta narodnostno prebudita prav ob Prešerno\ i pesmi, ki jima jo posreduje drobna Slovenka Nežica, sorodnica gostilničarke pri Stari pošti. Tako, kot današnja mladina z rahlim posmehom posluša, kako so nekdanji dijaki radi pešačili in pri tem spoznavali ne le kraje, pač pa tudi ljudi, običaje, naravo in zgodovino — tako bo v dobi lova na devize, tudi za ceno ponosa, nekaterim manj razumljiv ogorčen šenoin boj proti nemčurjem med Slovenci in Hrvati. V svoji noveli se hrvaški pisatelj odločno postavlja na stran zavednega preprostega ljudstva in občuduje lepoto naše gorenjske pokrajine. »Karanfil s pjesnikova groba« je zanosen odjek Šenoine ljubezni do bratov Slovencev. Avgust Senoa Sloviti hrvaški pisatelj, čigar romani in povesti tudi Slovencem niso neznani, je živel in ustvarjal nekako v istem obdobju prejšnjega stoletja kot naš Jurčič. Avgust Senoa je bil rojen 1. 1838, umrl pa je leta 188f. Vmes pa je živel izredno bogato in plodov lto življenje. Bil je poklicni literat, eden prvih na slovanskem jugu. Ves se je posvetil pisateljevanju. Sprva "je sicer pisal nesmi, lirske in pripovedne, pozneje pa le romane, povesti in novele. Tudi pri Slovencih je znana cela vrsta pomembnejših Šenoinih del, npr. Zlatarovo zlato, Seljačka buna, Diogenes, Kletva, Kanarinčeva ljubovca, Prijan Lovro in druga. Bil pa je Senoa tudi dramatik, kritik, prevajalec, urednik, publicist in književni organizator. Nam je seveda najbližje šenoino delo »Karanfil s pjesnikova groba«. Napisal pa je Avgust Senoa že v zrelih moških letih kot štiridesetletnik. »Karanfil« je bil prvič objavljen 1. 1878, tore) šc'e celih dvajset let po obisku Prešernovega groba. »Stara pošta« v zadnjih urah obstoja Poetičen naslov novele izvira prav od-tnd: po dvajsetih letih burnega življenja in mnogostran>k<*ga dela, vzame, že nehote osiveli pisatelj iz svoje knjižne omare droben zve/čič, Prešernove Poezije. V njih, med listi, najde posušen nagelj; nagelj, ki mu ga je dvajsetletniku utrgala na Prešernovem giobu, /a vse lepo in ple- Avgust šenoa 1S33—1881 menito vneta Kranjčanka, Nežica. Knjiga in ovenel nagelj sta mu ostala za spomin ... In ob tem nageljnu s pesnikovega groba se šenoa spomni romantičnega doživetja v Kranju. Kako sta oba, on in prijatelj Albert, hkrati vzljubila idealno dekle, kako sta vsa zavzeta poslušala njeno petje »Luna sije« ..., kako sta šla potem na krajše potovanje in prepustila Nežici, naj se sama medtem za enega od njiju odloči. A, ko sta se s poti vrnila, sta našla deklico na mrtvaškem odru. »Poezije« in nagelj sta ostala šenoi edini lep in bridek spomin na ljubljeno Nežico ... Nenavadna novela je bila še isto leto, takoj po izidu hrvaškega izvirnika, prevedena v slovenščino (1. 1878); poljski prevod je izšel 1. 1879, francoski tudi 1. 1879, italijanski 1. 1882, drugi slovenski L 1905 in tretji slovenski 1. 1934. Gostilna pri »Stari posti« Zgodba, ki jo opisuje šenoina novela, se v pretežni nieri zapleta in razpleta v gostilni pri Stari pošti. Tu je v letih med 1828 in 1859 krčmaril Janez Nepomuk Mayr z ženo Nežo, rojeno Pečarjevo iz Podkorena V njuni gostilni je bil Prešeren česti gost, največkrat je tu posedal s prijateljem Viljemom Killerjem. Znano je tudi, da je prav v tej krčmi, ki ji je gospodovala duhovita in živahna Neža, naš pesnik čestokrat tiosil razne, še danes znane dovtipe ni zabavljice. Celo gospodarju Maverjj je ziožil eno močno slanih; drugo pa hčerki Cilki, ki se je možila v laški Tunn. Tradiciia ve celo to povedati, da je Prešeren podaril gospodinji v rdeče usnje vezan zvezčič lastnoročno pisanih svojih pesmi. Jakob Aljaž, »triglavski« župnik na Dovjem je ohranil spomin na Rezo Janševo ki je služila v gostilni pri Stari pošti, prav \ času Prešernovih let v Kranju. Pozneje, 1. 1860 se je poročila z grunt a r-jem Setino in se vrnila v domač kraj. Ker je umrla šele 1. 1913, \e. sodobnikom marsikaj povedala o Prešernu, ki ga je dobro poznala. Celo to je vedeia povedatr, da je Prešeren prišel večkrat na lov v Vrata in da je tedaj ona kuhala gospodom, ko so se vrnili z »jage«. Poročala je, da je bil doktor vsakodnevni redni gost pri Maverjevih na Stari pošti. Odlični gospodje so hodili v to imenitno gostilno na hrano, med njimi sleherni dan tudi Prešeren. — Gostilničarka je bila menda precej izobražena in ni bila tako pobožna kot Jalnovka (ko je pozneje Jalnu umrla žena, Maverci pa mož, sta se vdovec Jakob Jalen on Neža ovdovela Mayr, poročila)^ Prešeren, pripoveduje dalje Reza, je bil dostikrat v kuhinji in se šali! z dekleti. Kdaj pa kdaj se je globoko zresnil; z zadaj prekrižanimi rokami je hodil gor in dol, in nenadoma rekel: »Ko bo moje truplo gnilo, moje bo ime slovilo!« V kuhinji, za kotlom, je bil takrat zabit v steno močan žebelj in Prešeren je večkrat rekel oštirki: »Na tem žeblju bom še visel.« In res se je nekoč kar vpričo Maverce obesil. Zena ga je rešila hf poklicala gospode iz gostilne. Reza pravi, da je tedaj videla Prešerna, kako je v nezavesti ležal na tleh. Pozneje, v nočnih blodnjah, je menda vzklikal: »Le zakaj ste me rešili?« Aljaž je še zapisal, da je Reza rada pripovedovala o pesmi, ki ji jo je posvetil Prešeren, a da jo je izgubila. In tudi lepo pismo ji je pesnik poslal ob neki prilož- nosti, a so ga ji vzeli, ker se je z njim preveč »štemala«. Senoa je v Kranju, v gostilni pri »Stari pošti«, naletel še na enega Prešernovega znanca, čudnega svata ga imenuje pisatelj, drobnega, črnikastega in bodičastega čevljarja. Ko sta ga zagrebška gimnazijca vprašala, če je res poznal Pre^rna, je pričel tolči ob mizo. »Prešerna dali sam poznavao? I kako! Ovako smo sjedili zajedno i pili. Pri mojoj duši — učen gospodin, puna glava kao puna vreča. Tomu je išlo sve kao iz rukava. Bog ga utješio! Bio je nesrečan, vazda bi glavom klonuo. Ali dobar, Bože moj, dobar. Ja sam mu šivao čizme. Pa nije bio ohol kao druga gospoda, a pametniji nego druga gospoda — prazne makovice, s dopuštanjem. Nije se stidio govoriti z radnim čovjekom ili seljakom, nije se stidio kranjski govoriti. Pa je stihove pravio, kranjske stihove da ih bar naša duša razumije. I kako se to pjeva,, pjeva kao pri večernici slatko.« Janez Nepomuk Mavr Dr. Alfonz Moše V svoji noveli, skoro na vsaki strani omenja šenoa svojega sopotnika, sošolca in tekmeca v ljubezni do nesrečne Nežice — Alberta Sina slovenskih staršev, a že zapadlega občudovanju mlačnega in melanholičnega. Ta Albert nastopa v noveli kot sorodnik gostilničarjeve rodbine, na »Stari pošti« v Kranju. Zato se študenta prav tu ustavita na svojem potovanju po Gorenjski. Ra/iskave so pozneje pokazale, da Albert ni bil izmišljena oseba in da je bil v resnici Šenoin sošolec na zagrebški gimnaziji. Njegovo pravo ime je Alfonz Moše. Mati njegova je bila res Kranjčanka, Marija roj. Mayr! Mcše je bil rojen 6. julija 1839 v Ljubljani, študiral pa je gimnazijo v Trstu, Linzu, Salzburgu in Zagrebu, pravne študije pa na Dunaju in v Gradcu. Doživetje v Kranju, na Prešernovem grobu, je tega mladeniča, ki se je zares že nagibal na nemško stran, kot točno pripoveduje Šenoa vrnilo spet v naročje Dr. Alfonz Moše materi Sloveniji. Dr. Alfonz Moše je postal odličen zagovornik pri ljubljanskem porotnem sodišču, vrsto let je bil deželni poslanec in kot tak dosegel pomembno znižanje zemljiškega dolga za slovenske kmete. Bil je tudi literarno delaven, posebno v juridičnih in gospodarskih strokah, boril se je za uvedbo slovenskega jezika pri sodiščih, odločno agitiral med odvetniki za pristop k narodni stranki — skratka, bil je Alfonz Moše zares mož na mestu. Prav po Levstiku se je ravnal. »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« Kaj prida zahvale od svojega milega naroda pa ni užil. Ni bil ljudski govornik, kot sodobnik njegov dr. Valentin Zarnik, ni bil frazer, kot so bili drugi. Ni silil v ospredje; tiho, brez vpitja in samohvale, je zvesto izpolnjeval svoje delo za Slovenstvo. Ce še omenimo, da je bil dr. Alfonz Moše prvi slovenski predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in službeni šef mlademu koncipientu dr. Ivanu Tavčarju, smo povedali skoro vse. Prešernov spomenik na Bledu Prešernov spomenik na Bledu A vendar ne vse! Kajti ime dr. Alfonza Mošeta se je še enkrat dotaknilo Prešernove slave. Prav Moše je bil oni slovenski veljak, ki se je najbolj izkazal ob akciji za postavitev pesnikovega spomenika na Bledu. Bil je to sploh prvi Prešernov javni spomenik. Če nagrobnika in plošče na rojstni hiši ne štejemo. Dne 9. julija 1. 1883 so spominski obelisk na Bledu odkrili in tako pesniku nekako izreki: zahvalo za prelepi vrstici: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolco ta podoba raja.« Spomenik stoji š? danes, torej že celih 83 let! Pač, med vojno so ga švabski vandali podrli, a Blejci so spomenik 1. 1945 znova postavili in obnovili. Vsekakor je treba domačinom priznati, da lepo skrbe za Prešernov obelisk Dosti lepše in vzor-nejše kot naši bližnji Preddvorjani, ki prav nič ne poskrbe za varstvo in obnovo spominskega obeliska prvi slovenski pisateljici Jos;p;ni Urbančičevi — Turno-grajski. Ali res ne bi mogla uprava gradu »Turna«, nekdanjega doma pisateljice, ali pa uprava bližnje restavracije »Hrib« poskrbeti za to edinstveno kulturno-turistič-no atrakcijo tega kraja? To je že tretji naš apel — ža , res glas vpijočega v puščavi? Ko vendar skoro ne gre za stroške, pač pa le za malo dobre volje in ugled Preddvora! Da ne bo kakega nesporazuma: zapuščeni obelisk, založen s hlodi, stoji na levi strani poti, tik pred »Tur-nom«, ki se imenuje sedaj »Dom upokojenih oseb«. Za sklep še tale predlog- ali ne bi bilo lepo, dramatiznati Šenoino novelo in jo ob prihodnji pesnikovi slovesnosti prikazati v Prešernovem gledališču? Črtomir ZOREČ Stare mpre v Prešernovem časa Ko današnji častilci nesmrtnega pesnika znova in znova prebirajo njegove »Poezije«, se tu in tam ustavijo ob manj znani stan meri, navadni pa v času pred sto in več leti Kar poslušajmo: »Pet čevljev merim, palcev pet...« »meril platno, trak na vatle ...« »Zvečer s prijatelji praznil bom bokale ...« In tako dalje! — Pa tudi v spominih pesnikove sestre Lenke in nečakinje Marijane Vovkove še v pripovedih Ivane Zadnikarjeve roj. Wohlmuthove kar mrgoli starih izrazov za mere. Morda bo zato koristen tale pogovor o merah, s katerimi so računali še naši neposredni predniki? Najpoprej je treba pojasniti, kakšna mera je bil »čevelj«? To je dolžina moškega čevlja, približno 30 cm dolga. Vendar je bil »čevelj« kaj neenotna mera: pri raznih narodih poznamo kar 70 vrst »čevljev«. V naših krajih so merili s pariškimi ( v času francoske Ihrije) in z dunajskimi čevlji (v stari Avstriji]; prvi so imeli 325 milimetrov, drugi pa 313,8 milimetra. Na spiošno pa so te mere nihale v različnih deželah med 25 in 35 centimetri. Čevelj so nato delili na deset delov, imenovali sc jih palce, pač zato, ker so bili široki kot moški palec. Trije čevlji so tvorili jard ali vatel, se-ženj ali klaftra pa sta merila kar šest čevljev. Višino konj so merili naši predniki s pestm; (približno 10cm), kar je še danes ponekod v veljavi. Večja daljinska mera je bila milja (t. j. 1760 jardov — 1690 m). Ploskovne mere so bile oral, joh ali jutro. Danes bi to bilo skoro pri vseh enako, t. j. 57,5 arov. Saj gre pri teh Izrazih za kos zemlje, ki jo je mogoče v enem dopoldnevu (jutru) preorati (oral). Za vino so imeli naši stari posebne pf$-storninske mere: »tovor«, je bilo toliko vina, kolikor ga je lahko peljalo par konj. Zdaj bi to bilo približno 1000 litrov. Manjše mere za vino so bile še: četrtnjak (564,5 litrov), polovnjak (282,25 litrov), veliko vedro (56,6 litra), malo vedro (28,3 litre), bokal (1,41 litra), maseljc (četrt bokala), polič (7 del). Mernik zajame 23 kg pšenice. Libra ah funt je tehtala pri Rimljanih 327 gramov. Pri raznih narodih je imela potem različno težo; angleški funt tehta še sedaj skoro pol kilograma. Vsak funt so delili na 16 unč ali 32 lotov — kvintal je pol centa, t. j. 50 kilogramov. Tudi stari cent je tehtal le 50 kilogramov. — C. Z. Blizu Rdečega trga v Moskvi se dviga veličasten kamniti spomenik, ki nosi na svojem vrhu simbolično raketo". Prostor ob spomeniku, ki so ga prea kratkim postavili na čast strokovnjakom, inženirjem in sovjetskim kozmo-navtom, je danes shajališče Moskov觫 nov. Dva nizka reliefa ha podstavkjji pripovedujeta o vsemirskJJh junakih, o geniju znanstvenikov, katerim današnja Rusija dolguje mesto prve vse-mirske sile v svetu. f« M$%+++/X--7$/+M$/+/XC%%$/+*MM%%//%%+/$/%//%^^^1/OP/+/$$+%^3 ^^$%%%+/$%^/$$+^/$/$$/$/^ ^^.++///:/.A Prvič v sta svojo prisotnost plačala z življenjem. To pot pa so duhovniki in pastorji brez pomišljanja široko odprli vrata cerkva, templjev in sinagog. Črnim prijateljem so ponudili pomoč. V Montgomervju je rasistični guverner Alabame, Wallace, odbil, da bi sprejel Montgomervja je bil najprej preizkušnja pod milim nebom. Ameriški duh pa jim je pomagal iz neizkušenosti. Ljudje so prispevali 34.000 dolarjev, jim kupili dva ogromna okrogla šotora, stotine manjših in kantine na kolesih, kjer so vsak čas lahko Na obraz si je zapisal cilj svoje stoletne borbe: vote (voliti) »Kaj hočete? Svobodo! Kdaj? Takoj!« Skandiranje je spremljalo črne manifestante iz Alabame, ki so v petih dneh prehodili osemdeset kilometrov, od Selme do Montgomervja, glavnega mesta zvezne države Alabamg, Protestni pohod je vodil Nobelov nagrajenec dr. Martin Luther King. V tem dolgem maršu za pravice črncev, so se pomešali prav vsi. Beli in črni. Teden pred tem so prav tak poskus že v Selmi krvavo zatrli. Neki črnec in beli pastor zgodovini črne manifestante. Toda zanje je bila igra dobljena; v Selmi jih je bilo samo tri sto, na ulicah Montgomervja pa jih je bilo trideset tisoč. Amerika še ni videla podobnega: Beli in Črni so dolgih pet dni korakali ramo ob rami. Nekateri so si obarvali obraz z belo, da bi dokazali nesmisel predsodkov, osnovanih na barvi kože. »Najdaljši pohod« od Selme do Belec je dvignil v naročje črno dekletce, da bi dokazal svojo naklonjenost do črnskega prebivalstva dobili topli obrok. 175 prostovoljcev je ponudilo sanitarno pomoč. Zvečer so taborili na poljih, ki so jih posodili črni kmetje in prepevali ob ognjih. Nekateri so vso pot zdržali bosonogi. Lethererju, so se drenjali ob robu ceste zilih, so vihteli deske z na-invalidu brez noge, so poma- in psovali ter zasmehovali pisi: »Yankee, go home!« gale berglje. Beli nasprotniki procesijo. Drugi zopet, v vo- (Američan, vrni se domov!). jim je sledi Kljub takim izzivanjem ni bilo nobenega incidenta. Tri tisoč vojakov, ki jih je poslal predsednik Johnson, je branilo črne demonstrante. Med njim iso bili tudi taki, ki jim je bilo življenje bolj naklonjeno in ki jim je uspelo prebiti zid do belega člo- Prikupna Parižanka je letos v središču pozornosti. Nekoč zelo skromno dekle, je namreč na nekem izbirnem tekmovanju zmagalo. Njene skromnosti je konec. Od povsod prihajajo ponudbe za snemanje. Zdaj snema z Victorijem de Sico. veka. Zadnji večer v Montgomervju je črni pevec Harrv Belafonte razgibal utrujeno romanje. Objel je belo igralko Schellev VVinters in vzkliknil: »Ho, ko bi VVallace to videl!« Ko so se vračali, je njihovo veselje skalila smrt prebivalke iz Selme, ki so jo ubili beli rasisti. Pred petnajstimi leti je Christian Dior lansiral dolga ženska krila. Danes pa je ravno narobe. Iz Amerike prihaja ultra-kratko krilo. Komedijantka Mireille Darc je bila ena prvih Parižank, ki si je upala pokazati svoja kolena. Ta drznost pa je izzvala kopico komentarjev. Celo moški se niso mogli zediniti Nekateri trdijo, da so še tako lepe noge pod tako skromnim krilom videti neumne. Drugi pa ga boi j ali manj ravnodušno sprejemajo. Bodo tudi ostale ženske pokazale svoja kolena? O tem bo odločila ulica. To ni več mesto, to je muzej. Štiri dni v letu praznuje Rio svoj karneval. Ljudje valovijo po njegovih ulicah v ritmu sambe. Tako že polnih štiri sto let. V mestu je več Indijancev Tupinambasov kot jih je bilo v vsej Braziliji leta 1500, ko se je tam izkrcal Pedro Alvarez Gabral s svojimi četami. Vse je bučen izbruh veselja, plesa, svetlobe. Tri milijone Brazilcev in dve sto tisoč pisanih turistov slavi, pri štiridesetih stopi-slavi, pri štiri desetih stopinjah Celzija v senci, štiristo-letnico Ria de Janeira. 999999999999999^ Pomlad v našem filmu še nedavno so prav tukaj ugotavljali (ob filmu Službeni položaj;, da naš film ne gre v korak s časom oziroma z ostalimi kinematografijami. Po lanski Puli je bilo očitno, da je naša proizvodnja filmov kvantitetno in kvalitetno v krizi. To je pričal predvsem prvo nagrajeni Ha-džičev Službeni položaj, ostali filmi pa so potemtakem še bolj siromašni. Toda v omenjenih člankih ni bilo zajetih nekaj važnih faktorjev, ki bodo lahko odločilno vplivali na jugoslovanski film v njegovem nadaljnem razvoju. Festival je pokazal predvsem prodor novih svežih moči z nekje drugačnimi ideološkimi pogledi, predvsem na najčestejšo temo — osvobodilno borbo. Za te mlajše ustvarjalce je revolucija že del zgodovine, ki jo je treba osvetliti z vseh strani, zlasti pa s tiste, ki je bila doslej zanemarjena. Upira se jim, da bi govorili s starih pozicij, vendar ne zaradi tega, ker bi imeli drugačne politične poglede, temveč iz želje po globlji resnici kot jo morejo izpričati samo udeleženci revolucije. Zato je prišlo včasih do čudnih tematskih obdelav n. pr. film M. Popoviča »Človek iz hrastovega gozda«. Ne moremo pa mimo dejstva, da je minilo od revolucije 20 let in da se je oslabil kontakt s tem velikim časom. V družabno življenje stopa mlajši rod in to je očitno tudi v naši kinematografiji. Ne trdim, da so dosežki mladih veliki, včasih sploh ne, toda zakaj bi se temu čudili? Mar je ustvarjalcu mogoče z enim ali dvema deloma izraziti vso svojo fiziognomijo? Posamezni filmi so lahko le jecljanje literarno in režijsko premalo izkušenih ustvarjalcev, a vendar lahko predstavljajo kamenček v bodoči zgradbi. Glavno je, da se pojavljajo vedno novi režiserji in da ni resnih ovir za njihove prve nastope. Videti je, da jih ni, saj so lani nastopili novinci pri vseh proizvodnih hišah. In zakaj bi zamerili starim, da recimo na puljski festival niso prišli z boljšimi filmi? Ali je mar res popustila njihova ustvarjalna potenca? Zdi se mi, da samo iz enega ali iz dveh slabih primerov ne smemo misliti kaj takega. Tako negativna sodba bi bila upravičena, v kolikor bi več let zaporedoma ne mogli ponoviti svojih prejšnjih uspehov, kot se trenutno dogaja Tanhoferju. Za kaj takega so kljub starostni oznaki še premladi. O krizi po mojem ni mogoče govoriti, ker enoletni zaostanek ne pomeni veliko, številčno močna zasedba novih režiserjev po drugi strani priča, da bo letos ob času Pule posnetih več filmov kot lani. Začelo se je pri Prometeju — Po starogrški mitologiji so ljudje nekoč živeli brez ognja, bogovi pa so ga poznali in seveda uporabljali. Našel se je junak po imenu Prometej, ki ga je bogovom ukradel z Olimpa in ga dal tudi ljudem. Za svoje dejanje pa so ga bogovi kaznovali tako, da je tičal vklenjen na skali in orel ga je živega kljuval. Tudi režiser Vatroslav Mimica je pred kratkim s svojim filmom Prometej z otoka Viševice izročil jugoslovanski kinematografiji nekakšen ogenj, ki pa ni ukraden, zato V. Mimica za svoje dejanje tudi ni prejel kazni kot Prometej. V Kranju sicer filma še nismo mogli videti, toda Ljubljančanom je že izpolnil filmsko platno ter tako vlil vere v letošnji filmski festival v Pulju. S svojo globoko človeško sodobno in samosvojo kreirano celovito izpovedjo se je že prijavil kot kandidat za zlato areno. Kot vsako umetniško delo pa je pri kritiki izzval polemike, vznemiril duhove in prisilil našega gledalca k premišljevanju. Za naslov si je Mimičev film izbral ime mitološkega junaka, vendar njegov Prometej z mitom nima skoraj ničesar opraviti." Kot zvrst šteje med poetične ter obenem filozofske filmske drame in v tem smislu je samo logično nadaljevanje avtorjevega ustvarjalnega opusa. Vatroslav Mimica je znano ime jug. kinematografiji. Sicer zdravnik in literarni kritik se je proslavil kot avtor risanega filma, kjer je postal eden naših najvidnejših mojstrov. Prometej z otoka Viševice tudi ni njegov debui, temveč je avtor napravil že nck«J uspelih del te vrste. Njegov Prometej jc antiklasičen, filmska struktura pa antidramska, vendar v vseh svojih rezultantah globoko pogojena z življenjem. V času, ko uvajamo rotacijo in ko na veliko govorimo (in veliko manj pišemo) o tistih, ki so našo revoluciio izkoristili in jo še izkoriščajo zase ter si znali (in še znajo) postlati raste Mimičev film v pravem odnosu, stvarnem pogledu, razkriti vse, kar v zavesti živi iz časov, ko so se oblikovali skromno zaverovani borci, največkrat polni idealizma in entuziazma, kaže aktiviste prav toliko zanesenjaške in romantično zaverovane, kot povezane z realnostjo. človek si kroji usodo sam! Toda pri tem se režiser ne ustavi, ampak gre vse globlje in dalje. Prikazati hoče v preteklosti glavnega junaka, stari prometejski napor človeka, da se vzdigne nad stvarnost, nad naravo in Mojco v filmu Srečno, Kckec je igrala Ljubljančanka Blanku Florjane jo s svojim hotenjem, razumom podredi sebi v izkoriščanje in življenje. Obenem pa želi prikazati veličino težnje k temu, da človek svojo usodo in svojo pot vodi sam. Toda to je nekaj popolnoma kontra fatalizmu Nietzcheja in ostalih idealističnih ideologov. Človeku ni nič usojeno, s svojo močjo in intelektom mora biti sam človeški gospodar in opiavljalec. Biti človek je težko Vendar obenem njegov Prometej doživlja tudi tragiko svoje ljudskosti, zakaj biti človek očitno ni lahko, bolj z življenjem, človeško naravo in njeno pogojenostjo se ne dobiva s parolami in sploh ne z govoričenjem. Prava velikost človeka nikoli in tudi tukaj ni v človekovih končnih rezultatih njegovega osebnega boja, temveč v boju samem, v njegovi nepremagljivosti, v boju zoper vse, kar zavira, zaustavlja njegovo dialektiko, pa naj so to mračne sile z Olimpa ali trdi dalmatinski kamen na otoku Vi-ševica. Človek — PROMETEJ Mimica razvije cel lok prometejstva v svojem filmu. Najprej ko mladi Mate Bakula, glavni junak filma, po nekajčasnem brezuspešnem potapljanju do morskega dna v enem poskusu le uspe in na dlaneh se mu sveti morski jicsek kot bi bil zlato. Po tem oživi mladeniča Prome-teja, ki ga krivične družbeno razredne razmere, zaostalost področja in revščina ponesejo v NOB, kjer si s prijatelji v ognju in s krvjo (marsikdo s svojo) izbojuje svobodo — torej nadaljnji boj. Svoboda — torej boj se nadaljuje — Po vojni se Mate z vso močjo upre človeški sebičnosti. Nase vzame posledice revolucije, ker mu jih naloži življenje in se požene za luč na Viševici, za žarno svetlobo človečnosti, dokler ga okolje skoraj ne stre. Nazadnje spoznamo še Mateja, zrelega človeka, ki skoraj trudno stopa naprej; Mateja Bukalo. z razrahljanim zdravjem ter že s skoro zasenčenim horizontom človeških moči, pa še vedno nosi v sebi nekdanje prometejstvo kot veliko tragično dokazilo in vrednoto obsta- . janja. Vendar je še vedno sposoben resnično in ' jasno pogledati nazaj in naprej in tako vidi, da se na Viševici že rojeva nov Prometej, bojevnik prihodnosti, "kar je v tej prometejski afirmaciji življenja edini smisel razvoja. Zato mu nepate-tično naroča: Vztrajati, iskati najvišjo vrednost vsega novega. Nagradimo torej ustvarjalno hrabrost s priznanjem, zaverovanost v resnico pa s spoštovanjem; gledalci pa, ko film pride, z obiskom pokažite vrednost in kvaliteto tega dela, ki je resnična vreden naše kinematografije. Z. Filipovič ll=IIIEIill=NI=lll=lll=l!l=lil=l||=|||==|||Elil=ll!=IIIEIIIEIJj V SAVSKEM LOGU se zberejo mamice, tete in mi. Poizkušali smo biti že bosi, pa nam Je neka teta povedala, da smo bo^i lahko samo v mesecih, ki nimajo črke — R: maj, Junij, julij in avgust Meister se je zarezal. »To ste pa dobro povedali. Ali j« dolgo trajalo, preden ste si to izmislili?« Ni mu odgovorila, ampak se je začela ogledovati po sobi. »To je torej ljubezensko gnezdeče?« Obrnila se je k Meistru. »Gvvende nisom poznala — pa bi jo bila rada. Kdove. ali bi Artur tudi meni tako zaupal kot je vam? Zvedela sem o samomoru ubogega dekleta ravno, ko sem bila na poti v Avstralijo in sem se vrnila iz Neaplja z letalom.« »Zakaj pa niste brzojavili? Ce bi bil vedel.. .« »Meister — nizkoten lažnivec ste!« Sla je k vratom, skozi katera je izginil doktor in prisluhnila. Potem se je vrnila k Meistru, ki se je usedel in prižgal cigaro. »Poslušajte — ta škoUki -krim« bo vsak trenutek nazaj.« Njen glas je prešel v tiho šepetanje. »Cemu ne greste stran — zapustite to deželo — pojdite kamorkoli, kjer vas ne bo tako lahko najti, pri-vzemite si kako drugo ime — saj si lahko privoščite, da zapustite to luknjo!« Meister se je spet smehljal. »Radi bi me prestrašili, da bi zapustil Anglijo!« »Da bi vas rada prestrašila?« Prezir, ki Je zvenel iz njenih besed, bi bil razžalil vsakogar drugega. ->To bi bilo pač nekaj takega, kakor če bi pn 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Svetovne operne hiše — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ognjemeti v noči Kranj »STORžIč« 11. aprila nemški film TOLPA GROZE ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila nem. film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 16., 18. in 20. uri 13. aprila franc. film MINULO LETO V MARIENBADU ob 16. in 20 30 uri, amer. barv. CS film RODOšKI VELIKAN ob 18. uri 14. aprila nem. barv. film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 16. in 20. uri 15. aprila amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 17. in 19.40 uri Cerklje »KRVAVEC« 10. aprila amer. CS film NAPAD V ZORI ob 20. uri 11. aprila amer. CS film NAPAD V ZORI ob 17. uri, jug. barv. film KAPETAN LEŠI ob 19. uri Preddvor 10. aprila angleški film USODNA CIGANKA ob 20. uri Naklo 11. aprila amer. barv. CS film AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 17. uri Gorje 11. aprila angl. film USODNA CIGANKA ob 16. in 18.30 Žirovnica 10. aprila češki CS film LABIRINT SRCA 11. aprila amer. film PATROLA SMRTI 14. aprila angl. barv. CS film UBIJALEC STARE GOSPE Dovje Mojstrana 10. aprila amer. film PATROLA SMRTI 11. aprila češki film LABIRINT SRCA 15. aprila angl. barv. CS film UBIJALEC STARE GOSPE Koroška Bela 10. aprila poljski CS film GANGSTERU IN FILANTROPI 11. aprila nem. jug. barv. CS film VINETOU II. DEL 12. aprila ruski film ŠVEJK V RUSIJI Kranjska gora 10. aprila poljski barv. CS film GANGSTERJI IN FILANTROPI 15. aprila ruski film ŠVEJK V RUSIJI y 16. aprila angl. barvni CS film UBIJALCI STARE GOSPE Podnart 10. aprila nem. barv. film JAZ NISEM CASANOVA ob 19. uri KINO Kranj »CENTER« 10. aprila amer. barv. CS film BREZNO IN NIHALO ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma PTIČI ob 22. uri 11. apr. poljski film MATI IVANA ANGELSKA ob 10. uri, amer. barv. CS film PTIČI ob 13. in 21. uri, amer. barv. CS film BREZNO IN NIHALO ob 15., 17. in 19. uri 12. aprila premiera franc. filma MINULO LETO V MARIENBADU ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. CS film PTIČI ob 15.50, 18. in 20.10 uri Kropa 11. aprila ital. barv. CS film MONGOLI ob 16. in 19.30 Jesenice »RADIO« 10. do 11. aprila angl. barv. CS film UBIJALEC STARE GOSPE 12. aprila ital. franc. barvni CS film ANA IZ BROOKLY-NA 13. do 14. aprila ruski film ŠVEJK V RUSIJI 15. do 16. aprila nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA Jesenice »PLAVŽ« 10. do 11. aprila ruski film ŠVEJK V RUSIJI 12. do 13. aprila angl. barv. CS film UBIJALEC STARE GOSPE 11. aprila nem. barv. film JAZ NISEM CASANOVA ob 17. uri 11. aprila jug. barv. film DEŽELA PETIH KONTINENTOV ob 19. uri Radovljica 10. aprila amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUN-TY ob 19. uri 11. aprila amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUN-TY ob 15.30 in 19. uri 11. aprila jug. barv. CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV ob 10. uri dop. 13. aprila jug. film POD ISTIM NEBOM ob 20. uri 14. aprila jug. film POD ISTIM NEBOM ob 18. ia 20. uri 15. aprila amer. barv. CS film OTROCI KAPETANA GRANTA ob 20. uri 16. aprila amer. barv. CS film OTROCI KAPETANA GRANTA ob 18. uri 15. aprila amer. barv. CS 15. do 16. aprila polj. CS 16. aprila angl. CS film film PTIČI ob 15.50, 18. in film GANGSTERJI IN FI- BILLY BOOD — PEKLEN-20.10 uri LANTROPI SKA FREGATA ob 20. uri SI POMOČ NENAVADNO VPRAŠANJE Prenehajte s kisikom STRAH Ne bojte se! Gre samo za majhno stavo PREGLED Doktor, ah bo kmalu umrla? DRUŽBA Tako si je želel družbe VELIKA DOTA VODNA PARA OBKROŽA VENERO Balon z avtomatično krmiljenim teleskopom, ki je dosegel 21. februarja višino 26,4 km, je posredoval podatek, da obkroža planet Venero vodna para. Količina vodne pare nekako ustreza količini, ki se nahaja v gornjih plasteh zemeljske atmosfere. Zaradi te ugotovitve domneva dr. Strong, direktor astrofizikalnega laboratorija John-Hopkins univerze v Baltimoru, da eksistira na planetu določena oblika življenja. Že prej so ugotovili na Veneri prisotnost ogljikovega dioksida. Voda m ogljikov dioksid pa sta osnova za življenje rastlin. Poročilo dr. Stronga zanika ugotovitve sonde »Ma-riner«, ki je preletela Venero 14. decembra 1962 in izmerila površinsko temperaturo planeta okoli 425 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi namreč ni možno življenje. ODPORNO LEPILO Novo anorgansko lepilo s trgovskim imenom »Ther-mostix« je zelo odporno pri visokih temperaturah. Svojo sposobnost obdrži še pri temperaturi 1093« C Uporabljajo ga za lepljenje delov iz jekla, bakra, aluminija, stekla, porcelana in drugih materialov. Poleg navedenega pa je sijajna površinska zaščita proti kislinam. »Thermostix« ima visoko sposobnost veziva in ga lahko nanašajo na predmete s čopičem ali pa strojno MISLI • • • V vašem alkoholu je premalo krvi Prav, poročiva se. Toda ali '.maš vseljivo klop? Res je, da čas zdrav: rane nesrečnikov, vendar dela to tako slabo, da vedno ostanejo globoke brazgotine. Romain Rolland Če bi človeku nič ne viselo nad glavo, bi se dušil od samega dolgčasa. Romain Rolland Ljubezen pozna samo tisti, ki ljubi brez upanja Fričerich Schiller Strast do vladanja je najstrašnejša bolezen človeškega duha Voltaire (F«-ancois Marie Arouet) Večer je velika predstava spominov. Dante Brž ko so ljudje v družoi, izgubijo občutek lastne slabosti. Montesquieux Kdor molči je bedak zato so ribe najbolj bedaste od vseh živali. Lessing V ljubezni je,možna ena sama zmaga — pobeg! Napoleon življenje brez praznikov je kakor dolga pot brez gostilne. Dcmokrit Pošteno delo ima prijazno lice. Thcmas Dekker Televizija SOBOTA — 10. aprila RTV Ljubljana 17.40 Mamin rojstni dan - lutkovna oddaja — RTV Zagreb 18.05 Glasbeni odmevi — RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik — RTV Zagreb 18.45 Kanjoš Ma-cedonovič — II. del — RTV Ljubljana 1930 Vsako soboto — 19.45 Cik-cak — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik —20.30 Stare pesmi in romance — RTV Ljubljana 20.40 Sprehod skozi čas — RTV Beograd 21.10 Golo mesto — serijski film — 22.30 TV obzornik NEDELJA — 11. aprila RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja — RTV Beograd 10.45 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 11.30 Gozdni čuvaji — RTV Zagreb 15.30 Prenos športnega dogodka — RTV Ljubljana 19.00 Dr. Kildare-film — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.45 Vabilo za quiz — RTV Beograd 22.00 Poročila PONEDELJEK — 12. aprila RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli — 1520 Ponovitev šolske ure — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Govorimo angleško — RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma — RTV Zagreb 18.10 Risanke — RTV Ljubljana 1825 TV obzornik — 18.45 Kuharski nasveti — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Pomoč izvozu - reporta ža — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik —RTV Zagreb 2030 Kratek TV koncert — 20.40 Banket - TV igra — RTV Ljubljana 21 40 Naš teleobjektiv — RTV Ljubljana 22.05 TV obzornik TOREK — 13. aprila Ni sporeda! SREDA — 14. aprila RTV Zagreb 16.50 Ruščina na TV — 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana 17.40 Filmi za otroke — RTV Beograd 18.00 Slike sveta — otroški filmi — RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik — 18.45 Reportaža radia Skopje — 19.00 Kaleidoskop — RTV Za- greb 19.15 Koncert iz mu/..,;.i — RTV Ljubljana 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Poezija Cirila Zlobca — 20.40 Deset zadetkov — 21.55 Kulturna panorama — 22.30 TV obzornik ČETRTEK — 15. aprila RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Govorimo angleško — RTV Zagreb 17.40 Mendov spored — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Reportaža studia Sarajevo — 19.15 Koncert jazz orkestra RTV Beograd — RTV Ljubljana — 19.45 Kaleido- skop — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 20.35 Narodna glasba — RTV Ljubljana 20.45 Rezerviran čas — 22.00 Ma-gnetoskopski posnetek otvoritve SPENT-a — 22.40 TV obzornik PETEK — 16. aprila RTV Zagreb 16.50 Ruščina na TV — 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 Televizija v šoli — 18.10. Skrinjica, ki pripoveduje — RTV Ljubljana 13.25 TV obzornik — 18.45 TV tribuna — 19.15 Narodna glasba — 19.45 TV akcija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Oddaljeno bobnenje — film — 22.00 TV obzornik 999999999999 43169999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999151