Kako naj učitelj skrbi za zdravje šolskih otrok z ozirom na zakonite določbe. (Kunferenčna razprava.) ušesa, ako bi hotel o tej stvari kaj predlagati. Ker se pa kljub zakonitim določbam tudi pri stavbah novih šol marsikaj napačnega stori, naj bi se izdelali nonnalni načrti za razne kategorije ljudskih šol. kateri naj bi se tudi od šolnikov natančno premotrili, kajti skušnja uči, da bi se njnogokrat laliko še bolj praktična poslopja stavila in ninogokrat še stroški jioinaiijšali a šola bi bila bolj praktična in svojemu namenu bolj prikladno zidana. Kjer učitelj zapazi pri šolski stavbi nedostatke, in to mislim pri starih šolskih poslopjih, dolžan je delovati na to, da se kakor hitro mogoče odstranijo. Istina je, da bode moral marsikako robato vtakniti v žep, ker ljudstvo se nekako trdovratno drži starega osobito glede tacih stvarij, katere bijiin povzroiale stroškov. Marsikdo bode sicer ugovarjal: Ako bodem i^o bi hotel popolno odgovoriti na to vpnišanje in isto vsestranski obravnavati, trebalo bi knjigo napisati. Navesti hočem le nekaj važnejših moinentov. Koj v začetku pa omenim. da učitelj lahko vsako jiriliko vj)orabi, da izpolnjuje svojo dolžnost v tem oziru, kajti on naj, kakor veli zakon, poučuje in ob jednein tudi vzgojuje. I. V prvo hočem omeniti, k;ij je storiti učitelju glede šolskega posloj)ja. dasi nain ininisteiski ukaz od dne 19. nial. srpana 1875. 1. ]»rav natančno pove. kako morajo biti urejena šolska poslopja. Jako umestno je, da šolska oblastva nadzorujejo zidanja šolskih poslopij in da so se izdala natančna določila o tej stvari, kajti učitelj bi našel po navadi gluha delal občini stroške, ne bodem priljubljen pri občinstvu, jelo me bode sovražiti i. t. d. A tako bode govoril le bojazljivi kruhoborec, kateremu je le lastna koža v mari. Ko bi vsi tako ravnali, bila bi malone vsa šolska poslopja tako zanemarjena, kakor so žal nekatera in to nam učiteljem v sraraoto. Tako bi morali ravnati vsi čč. gg. kolegi brez vsake bojazljivosti. Žal da se le premnogokrat dogodi, da naslednik podere, kar je prednik z vsem naporom sezidal, samo da bi se občanom prikupil. Sramotno je to, pa istinito. Gotovo je, da trud posameznikov ne bode imel uspeha ako ne bodemo vzajemno ravnali. Ne ustrašimo se, dasi se nam tu in tam očita, da se stavijo šolske palače, kajti ako bi to bila tudi resnica, ne godilo bi se radi nas in naših obitelji, to bi delali občini jedino radi svoje dece. Ne bojimo se nevolje, kajti ista se s casom poleže, posebno ako bodenio delali vsi po jedino. Potem se nikdar ne bode reklo posameznim delavnim kolegom: Zakaj bi ravno pri naši šoli moralo tako biti, tu ali tam pa ni tako. II. Kako naj pa učitelj dalje skrbi za zdravje šolskih otrok? V prvi vrsti mi je omeniti snage, kajti: ,,snaga je Bogu in ljudem draga", glasi se prislovica. Ako že nimamo šolskega poslopja, katero bi bilo po postavnih določbah sezidano, skrbiino vsaj, da bode isto snažno, ker to ni takošna težava. V tem bodita pa učitelj in njegova obitelj v vzgled. Nikakor se ne inore zahtevati, da bi bilo njegovo stanovanje z vsem mogočim komfortom opravljeno, kajti tega ne dopuščajo materijelne razmere našega stanu, a tudi priprosto opravljeno stanovanje je lahko snažno, naj je že poslopje še tako slabo. Ako bode učitelj sain skrbel za snago, potein bode še le od otrok isto zahtevati mogel. Kjer se bode pa pri otrocih strogo zahtevala snaga, tam se ji bodo knialu privadili, isto tudi doma opazovali in jo jeli čislati. Stanovanja bodo postala snažna, kar se žal sedaj le prepogosto pogreša. Kolikrat pridemo v kako stanovanje, kjer je vzduh tak, da se Bogu usmili. Ako je živinčetu prikladen zračen hlev, zakaj bi človeku ne ugajalo zračno stanovanje, kjer je vse snažno. V začetku se res borimo s težavo, a priiUa bode druga generacija, katero je nam vzgojiti in ljudstvo bode tedaj sarao podpiralo učitelja, kar je sedaj večinoina nasprotno. Marsikatero zabavljico bode moral učitelj preslišati, a vse to ga ne srae ostrašiti, * saj pripravlja pot svojhn naslednikom, če bi sam ne užival sadu svojega delovanja. Najvažnejša skrb učiteljeva je, da uei otroke varovati svoje čute in zdravje, kajti to so neprecenljivi darovi božji. Posebno važnosti sta vid in sluh. Otroke naj pri vsaki priliki opozarja na vse, kar bi utegnilo kvariti naše zdrave eute. Takoj v pričetku je paziti, da si otroci ohranijo zdrave čute. Posebno mu je paziti na zakonite določbe glede razsvetljave šolskili prostorov. Ne bom na dolgo in široko razkladal določeb v tej stvari, ampak opozorim na § 10. ministerskega ukaza z dne 9. mal. srpana 1«75, kateri nam kratko a prav jasno pove, kaj je naša dolžuost. Učitelj naj takoj pri prvencih pazi, da se pri pisanji ne bodo preveč naslanjali na tablice, kadar pišejo ali na knjige, kadar bero i. t. d. Vsaki izmed č. gg. kolegov je gotovo že sarn mnogo bral o tej stvari. Kakor na čute izročene niu dece istotako naj pazi, da si ista ne pokvari notranjih organov n. pr. dihal. Ravno v šoli se mnogo otrok navadi, da ne sede ravno, tudi se dogaja, da sčasom temu toli privadi, da nikdar tudi pozneje ne sedi lepo ravno. Kake posledice ima lahko taka sicer malenkostna stvar, znano je vsakemu. Posebno pri pisanji in risauji se godi, da se otroci naslanjajo s prsi na klopi, kar naj pa ueitelj ne pusti porl nobenim pogojem. Isto velja pa tudi deklicani, kadar se vadijo v ženskih ročnih delih. Ako sedi deklica vsa sključena, kadar plete, kvačka i. t. d., ne niorejo se njena pljuča zadostno raztezati pri dihanji, ona postane kratkovidna, kako lahko se pa tudi zgodi, da si z iglo pletenico pokvari oko, ako delo preveč pri sebi drži. Koliko dobrega stori učitelj, ako pazi na otroke in jiin daje potrebna navodila! Pri tem mi je še omeniti, da naj učitelj skrbi, da bodo šolske klopi primerno narejene. ker drugače so otroci pravi niučenci, ako morajo sedeti ali skoraj bi rekel viseti po 2 do 3 ure v nerodnih klopeb, kakoršne so žal po prav mnogih šolah. Velike važnosti je pa tudi to, da pazi učitelj na kurjavo v šolskih sobab. Ne vem, kako je mogoče, da v nekaterih šolskih sobah še ni toplomera in se torej dolofiitev gorkote prepušča kakej postrežnici ali se ji še celo ukaže štediti z drvnii. Niti učitelj, niti postrežnica naj ne določujeta, koliko se ima kuriti, to je naloga toplomera, kateri mora v vsaki šolski sobi viseti. Zakon odločno zahteva, da naj je 13 —15° R toplote ne glede na to, je li učitelju pregorko. Obsojati je pa vsekakor, da se bi izbe ne prezračevale, da bi bilo manj kurila treba, kakor se je to godilo nekje in se je učitelj jezil nad podrejeno mu učiteljsko močjo, katera je po uku odprla okna, da se je prezračila šolska soba. čemu se je štedilo s premogom ali drvmi, ne bom preiskoval, a Ijudstvo si je tolmačilo to na tak način, da za omenjenega nikakor ni častno. Ueitelj nnj tudi strogo pazi, da otroci med poukom ne bodo imeli zavijač okoli vratu, odstrauijo naj jih čez nekoliko časa, ko pridejo v šolo in si jih žele pred odhodom iz šole ovijo. S teni bode se preprečila marsikaka vratna bolezen, katere ninogokrat prav kruto gospodarijo med našo niladino. Ker pa vsled obilnega izhlapenja v šolskih sobah nastane v prav kratkem (¦asu in to posebno ob vlažnem vreinenu prav slab vzduh, naj učitelj pnzi, da se šolska soba zadostno prevetruje a tu je treba paziti, da otrokom to ne bode škodilo, ako se godi med poukom. Že poprej oinenjeni ministerijalni ukaz govori o ventilatorj ih, a jaz jih razven v mestnih šolah še nisein nikjer opazil Ne vem, kako se ta mala a toli potrebna naprava večinonia in to še celo pri novih stavbah prezira. Šolsko poslopje na Dobravi je šele staro 10 let a ventilatorjev nima; vrh tega so pa okna tako narejena, da se ne dado zatakniti in veter lahko okua odpira in zapira, ko se prevetruje, kar je posebno neprilično, ako se to godi med poukom. Moje mnenje je, da naj bi pri kolavdacijah šolska oblastva tudi na take malenkostne a jako važne naprave pazila. Učitelj naj pa tudi glede n a 1 e z 1 j i v i h boleznij pazi na njemu izročeno deco. Dotične določbe ukazujejo, da naj učitelj v takih slučajih postopa vzajemno s krajnim šolskim svetom, a žal, da naši krajni šolski sveti — nekaj častnih izjem — še ne poznajo svoje naloge in menijo, da imajo isti nainen, kakor takoimenovana coklja pri vozu, namreč da zadržujejo šolski napredek. Kolike neprilike se lahko pnjavijo v tacih slučajih, je marsikateri č. gg. tovarišev že sam skusil. — Kakor znario, mora se vsak slučaj objaviti c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da potem isti ukrene potrebno. A kako se ljudstvo boji te objave, ker takoj preračuni eventualne stroške, ki bi morebiti nastali, ako bi prišel se prepričat kak zdravnik o bolezni. Vrh tega naj se pa še pojavi bolezen v hiši kakega veljaka — oštirja — in naj bi hišo kontumacirali, koliko vriša in hrupa bi popovzročilo to, učitelj bi si pa nakopal vedno sovraštvo, kakor se je to v istini že zgodilo. Najbujše je pa, ako zapro šolo. Isti stariši, kateri poprej najbolj zanikarno pošiljajo otroke v šolo, se nakrat spreobrnejo in najhuje tarnajo, da je pouk prenehal. Kako radi bi pošiljali otroke v šolo, pa ta hudomušni učitelj je zato objavil, da mu ni treba poučevati. Služi naj nam le vzgled v pojasnilo. V nekem kraji razsajale so koze. Učitelj opozori župana, da naj stori potrebno, a ker se je ta bal neprilik, pustil je stvar, kakor je bila. Učitelj je pa vse jedno storil, kar mu veleva zakon, Oblastvo je ukazalo šolo nekaj časa zapreti. Dotičnega učitelja sreča znan zanikarnež, kateri je bil radi slabega šolskega obiskovanja svnjih otrok že mnogokrat kaznovan. Človek bi mislil, da je vesel, da je pouk prenehal, a niotil bi se. Kako je niož tarnal in tožil, da bodo otroci toliko zamudili i. t. d. in da je g. učitelj samo za to naznanil, da nm ni treba poučevati. Ljudstvo v istini ne pozna innogokrat zakonitih določeb, ali mnogokrat se pa tudi ne da poučiti in nič ne pomaga, ako tudi mu črno na belera pokažeš. Če si pa katerega vsaj nekoliko prepričal, ti končno odvrne: ,,Je že res, pa ni treba vender tako ,dienstlich' biti". Kakor sem že koj v pričetku omenil naj učitelj vsako priliko porabi, da bode vplival na povoljni razvitek telesa. To posebno lahko stori pri berilnih vajah in pri pouku v naravoslovji. Tu mu je dana najlepša prilika otroke poučiti, kako naj čuvajo svoje zdravje. Posebno otroke višje skupine lahko poučujemo na podstavi berilnih vaj v II. in III. berilu. Tani je mnogo sestavkov, katere lahko v ta namen prav izvrstno porabimo. Jaz mislim, da je to pravi pot, dasi ini je kraalu potem, ko sem nekoč obravnaval berilno vajo nSrce, pljuča in želodec", pri seji krajnega šolskega sveta rekel podpredsednik: _Kaj tacega pa res ne učite otrok; ljudje se pritožujejo in pravijo, saj ni padar, da bo vedel take reči, rajši naj jih uči brati". Gotovo nas kaj tacega ne bode strašilo, da bi zapustili odkazani nani pot. Le vztrajno delujmo, kakor nara velevajo določbe, kajti v svesti suio si, da na tak način delujemo za blagor nani izročene dcce, za blagor ljudstva, dasi isto mnogokrat našega truda ne pripozna. Fr. (Jartner — Dobrova.