•o
Its ïo
-en
im
im
!o
-tIr 0\
Plesni koraki, uteži ali kolo
David Razgor: »Izven igrišča ne hitim, sem še samski.«
nTïïïïi'i'im
90,6 95,1 95,9 100,3
•y I
VSAK TOREK IN PETEK
Št. 70/Leto 66/Celje, 6. september 2011/Cena 1,10 EUR
□
Med šolo
OBČINE PRAZNUJEJO
Rogatec je^ okno v Evropo, v Žalcu imajo hmeljarske tegobe, v Radečah vlagajo v
ljudi	r™
Odličen »štimuni jezeru I	g« ob
1	Ur
Ženska umrla zai strela v glavo 1	adi
1	Ur
BUKVARNA	
Duhovnik razburja: »Rak rana slovenske vernostiii	
BUT	
KCTuaxi-inio
NOVI TEDNIK
Pretiravanje ni dobro
Obšolske dejavnosti so za otrokov razvoj pomembne, a niso servis za starše
Otroci so zadnje čase precej obremenjeni. Nekateri starši pravijo, da je že šola vedno bolj zahtevna in da njihovi otroci nimajo časa še za kaj drugega, spet drugi vključijo svoje otroke v nešteto drugih aktivnosti, da prostega časa praktično nimajo. O obšolskih dejavnostih otrok smo se pogovarjali s psihologinjo na celjskem dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine Ksenijo Centa.
Starši se v strahu, da otroka ne bi za kaj prikrajšali ali ga po drugi strani preveč obremenili, sprašujejo že to, ali so obšolske dejavnosti sploh pomembne oziroma ali naj jih otrok sploh ima. Ksenija Centa tu nima dileme: »Tu je zagotovo odgovor da. Obšolske dejavnosti namreč omogočajo otroku razvijati svoje prirojene sposobnosti. Da se potrjuje tam, kjer je prirojeno dober, da se uveljavlja in druži s tistimi, ki imajo podobne interese. S tem ne razvija le svojih sposobnosti, ampak pridobiva tudi na socialnih spretnostih, ker se druži na različnih področjih. Obšolske dejavnosti so pomembne tudi iz >preven-tivnih< razlogov. Če ima otrok v življenju samo šolo, pa po možnosti tam ni posebej uspešen, se nima s čim potrjevati in bi se hitro začel potrjevati s čim drugim, kar bi postalo moteče za njegovo okolico. Če mu v šoli ne gre najbolje, je toliko bolj pomembno, da ima neko področje, kjer se lahko potrjuje, dosega uspeh, neke rezultate, in ima občutek, da nekaj zna, da nekaj obvlada, da dela nekaj takega, zaradi česar lahko sam
sebe spoštuje in ga lahko spoštujejo tudi drugi.«
Kdaj je primeren čas za različne dejavnosti? Je to lahko že v vrtcu?
Znanstveniki ugotavljajo, da se možgani in živčevje v otroškem obdobju najbolj razvijajo in so takrat tudi najbolj dojemljivi za učenje. V predšolskem obdobju in obdobju pubertete naj bi bilo učenje človeka najenostavnejše, na naraven, izkustveni način. Kasnejše učenje naj bi bilo bolj naporno, s trudom, sistematiko, pravili, z razumom. Načeloma bi tako z obšolskimi dejavnostmi lahko začeli že v vrtcu, vendar s pravo mero, izhajajoč iz interesa otroka, nikakor pa ne iz nekih, mogoče prevelikih ambicij staršev.
Celo neizživetih sanj?
Zdi se mi zelo pomembno, da starši ne zapadejo v to past. Sploh če so bili sami prikrajšani za neke možnosti in potem si rečejo: »Svojemu otroku bom omogočil to, česar sam nisem bil deležen.« Mislim, da so take odločitve, razen po neki veliki sreči, če se interes starša in otroka »pokrije«, tlakovanje
facebook.
Anketa
Na Facebooku v skupini BRALCI NOVEGA TEDNIKA smo vas vprašali:
Koliko interesnih dejavnosti naj obiskuje otrok in kako najti pravo mero med prostim časom in obiskovanjem popoldanskih obveznosti?
Lojze: »Za prvošolca smo izbrali fakultativno angleščino, pevski zbor in nogomet - dovolj!«
Viktorija: »Ena športna dejavnost (za pubertetnika trenutno odbojka, za »mlajšega« karate), ena koristna dejavnost (starejši računalništvo, mlajši angleščina) in ena dejavnost po izbiri (letos se še nista odločila).«
Lenčka: »V bistvu se odločitev razlikuje od otroka do otroka. Ampak neka zlata sredina sta dve dejavnosti: šport in še nekaj kulturnega.«
Ksenija Centa
poti k nezadovoljstvu. Starši bodo namreč lahko imeli občutek, da otrok ni dovolj hvaležen za to, kar mu omogočajo, razočarani bodo, ko ne bo s tako zagnanostjo, vnemo in ve-
seljem obiskoval te dejavnosti, ko bo hotel nehati ali pa bo celo rekel: »Tu sem zaradi tebe, to ni zaradi mene.« Dobro je zato paziti, da izhajamo iz interesov otroka in da smo pazljivi, da ločimo, kaj je siljenje, kaj pa spodbujanje.
Kako to ločimo?
Če se otrok odloči in vključi v neko aktivnost na osnovi lastno izraženega motiva in interesa, potem je prav in pomembno, da vztraja do konca in da ga pri tem spodbujamo. Seveda mu moramo najprej dati možnost samo poskusiti različne aktivnosti, da se lahko med več stvarmi odloči. Druga stvar pa je siljenje v nekaj, kar otroku niti približno ni pisano na kožo. Se pravi z nečim, za kar nima potencialov ali interesa. Druga stvar je, če nečesa ne zna, pa se sam želi naučiti. Še en vidik je zelo pomemben. Včasih se otroci ne želijo vključevati, ker niso dovolj samozavestni, ne zaupajo vase, imajo težave z vključevanjem
v socialno okolje. Prav za take je dobro, da jih spodbujamo in jih vključimo v različne dejavnosti, da bodo te socialne veščine pridobili, zato naj se starši ne ustrašijo njihovega odklanjanja. Recimo, da otrok doma zelo lepo in pogumno poje ali pleše, ko ga nihče ne gleda, pred družbo pa »zmr-zne^<. V takih primerih je spodbuda zelo dobra. Še en primer je ta, da ima otrok potencial za neko stvar, to rad počne, ima pa zavoro pred nečim novim, recimo pred novim okoljem, novimi ljudmi, ali pa ima pomisleke, da bi se vključil v dejavnost, ker tam ne bo staršev ali pa ker nihče od poznanih ne hodi tja. V vseh teh primerih je dobro, da ga spodbudimo, ker sicer otroku ne omogočamo razvoja. Če tega ne naredimo, je tako, kot da bi neplavalca na suhem učili plavati.
So najmlajši otroci, ki so še v vrtcu ali na začetku osnovne šole, že sposobni sami izraziti, kaj bi radi počeli, ali so starši tisti, ki prevzamejo pobudo in otroka nekam vpišejo?
Mislim, da so tu bolj starši. Moje izkušnje kažejo, da je v predšolskem obdobju problem imeti in preživeti kvaliteten čas s svojim otrokom. V tem obdobju so po mojem smiselne bolj take aktivnosti, kjer so vklju-
čeni tudi starši, na primer telovadba. Ne pa da otroka nekam pripeljejo, ga tam pustijo, gredo sami drugam in se potem spet vrnejo po njega. Če izhajam iz družine, kjer sta starša zaposlena, vemo, kakšni so danes delovniki - najmanj do treh. Otrok je večino dneva ločen od staršev in če popoldne spet ni s svojimi starši, ker je na nekih dejavnostih, imam do tega pomisleke. Da niso te dejavnosti servis ali mašilo za tisti čas, ko bi bilo pomembno, da ga otroci in starši preživijo skupaj.
Kdaj je obšolskih dejavnosti preveč?
Na splošno je težko govoriti, ker nismo enaki. Eni imajo več interesov, več energije, drugi manj. Za vse pa mora biti čas v dnevu, ki ima 24 ur. Torej za počitek, za tisto, kar je obvezno, to je šola, in za sprostitev, hobije ter pri malo večjih otrocih tudi za prispevke v gospodinjstvu, da se učijo in pripravljajo za življenje. Vsega naj bi bilo nekaj. Najti pravo mero pri otroku zna biti tudi umetnost. Nobeno pretiravanje ni dobro, ali preveč aktivnosti ali nobene. Kakšen dan v tednu je že dobro, da imajo otroci povsem prosto. V osnovi je dobro izhajati iz potreb otroka, ni enega pravila za vse.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
www.fkpv.si
INFORMATIVNI DAN
8. september2011
MODRA ÍTEVILKA
((C* 080 20 26")

IE
Naložba v vašo prihodnost
OPnWajO DCINO HNANORA EVROPSKAUNIJA
Evropski sxilalnlskad
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
Celje. Ljubljana. Maribor. Nova Gorica. Murska Sobota. Kranj. Slovenj Gradec. Rogaška Slatina
Zbiranje podpisov ustavljeno
Poslanci državnega zbora so v petek zvečer s 45 glasovi za in s 36 proti odločili, naj ustavno sodišče presodi, ali je referendum o družinskem zakoniku, ki ga zahteva Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ustavno nesporen. V soboto je bilo tako začasno ustavljeno zbiranje podpisov za razpis referenduma, če bodo ustavni sodniki zahtevo državnega zbora zavrnili, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo po objavi te odločitve v uradnem listu.
Ustavno presojo zakonika so zahtevali poslanske skupine SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezani poslanci. Menijo namreč, da bi z odložitvijo sprejetja tega zakonika še naprej obstajale neustavne posledice za istospolne partnerske skupnosti. V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, ki jo vodi
Aleš Primc, pa so prepričani, da bi zakonik razvrednotil tradicionalno družino, v kateri živijo oče, mama in otroci, in so se zato »zavzeli za spoštovanje materinstva in očetovstva ter spoštovanje otrokove potrebe, da ima skrbna in ljubeča mamo in očeta«.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve
znova opozarjajo, da družinski zakonik v ospredje postavlja otroka. Vsi otroci morajo imeti enake pravice - ne glede na to, ali živijo v družini z očetom in mamo, samo z enim od staršev, v rejniški družini, istospolni družini _ Družina je povsod tam, kjer je otrok.
IS
Foto: GrupA
Tudi v Celju so v četrtek in petek zbirali podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku. V Sloveniji so v dveh dneh zbrali več kot 25 tisoč podpisov podpore, kar je po oceni Aleša Primca največ doslej.
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Vzgoja otroka v celostnega človeka
V waldorfski osnovni šoli v Celju 15 prvošolcev - Ob glavnih učnih predmetih še dva tuja jezika, ročna dela, glasbeni inštrument in evritmija
CELJE - S 1. septembrom je v Celju odprla svoja vrata tudi waldorfska osnovna šola. Prostore imajo prvošolčki v srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti, Celje pa je tako poleg Ljubljane in Maribora dobilo osnovno šolo, ki s svojim programom in z inovativnimi pristopi učenja prinaša posebna pedagoška načela ter nenazadnje tudi možnost izbire na področju osnovnega šolstva.
Z odprtjem te šole se je Celje pridružilo več kot 1.300 wal-dorfskim šolam, ki že delujejo na vseh celinah sveta. V 1. razred je vpisanih 15 otrok, ki prihajajo iz Celja, Žalca, Vojnika in Laškega. Glede na to, da imamo v Sloveniji zdaj le tri waldorfske šole, so namreč tudi njihovi šolski okoliši pre-
cej večji od običajnih. Po načrtih naj bi se vsako leto šola povečala za en nov oddelek prvošolcev. »A vsega tega ne bi bilo brez Društva Wal in staršev, s katerimi smo pred dobrim letom uspeli v Celju odpreti tudi waldorfski vrtec,« pravi ravnatelj Waldorfske šole Celje in razrednik prvošolcev mag. Boštjan Štrajhar.
»Posebnost waldorfske šole je v tem, da je pouk zastavljen celostno. Učenci se učijo skozi intelekt, čutenje in voljo. Vse
od 1. razreda se učijo dva tuja jezika, igrajo glasbeni inštrument, ročne spretnosti krepijo pri predmetu ročnih del, imajo predmet igre, evritmijo, ki je umetnost gibanja in ne telovadba, ter seveda tudi vse ostale predmete, ki jih poznamo iz javne šole,« opiše tisto, kar loči waldorfsko od javne osnovne šole Štrajhar.
Pri delu učenci ne uporabljajo učbenikov in delovnih zvezkov, saj te naredijo sami, in tudi pouk je zasnovan dru-
Waldorfska šola Celje že zdaj vabi k informativnemu vpisu v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2012/13. Starši naj k pisni prijavi priložijo otrokove rojstne podatke, kratek življenjepis s fotografijo otroka ter navedejo razloge za vpis v waldorfski program. Po prejemu prijav bodo v šoli starše obvestili o informativnih sestankih za šolske novince, ki bodo od oktobra do januarja.
Obrt vseh obrti
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»Zaradi nelojalne konkurence na vseh področjih družbenega življenja, protestiramo pripadnice najstarejše obrti s povišico na naše usluge, v času MOS-a!«
gače kot v javni osnovni šoli. Pouk glavnih predmetov je razdeljen na več ciklusov, ki se zvrstijo v sklopu glavne ure. Ta je namenjena matematiki, slovenščini, zgodovini, geografiji, narovoslovju _ Vsakega od teh predmetov poučujejo v tri- ali štiritedenskih obdobjih, učna ura pa pri »waldorfcih« traja 120 minut. Otrok namreč potrebuje čas, da lahko novo snov sprejme. Tak pouk omogoča dobro počutje, varnost in zdravje, so prepričani v ekipi celjske waldorfske šole, ki jo (seveda ne s polnim delovnim časom, op. p.) sestavljajo še tri učiteljice.
Waldorfska šola nekaj sredstev za svoje delovanje pridobi iz državnega proračuna, preostanek pa je treba zbrati z
donacijami in s šolnino, ki jo
plačujejo starši. Ta znaša 125 evrov na mesec, plačevati pa jo morajo vseh 12 mesecev v letu. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Vsak s svojo sončnico v rokah in trakcem na glavi so strumno odkorakali v razred.
facebook
Anketa
V 64. št. Novega tednika je Špela Kuralt v naši temi odprla vprašanje, zakaj je konoplja nevarna, koristna, prepovedana. V zaprti skupini bralci Novega tednika na Facebooku pa smo vas ob tem vprašali:
Ali ste za legalizacijo konoplje?
Tatjana: »Kava, alkohol, cigarete in sladkor - štiri legalizirane droge, s katerimi živimo in se nočemo zavedati njihovih vplivov in posledic. Čemu peta, če si še s temi naštetimi nismo osebno na čistem?«
Stane: »Že alkohola je preveč, ne želi si še tega hudiča!«
Herman: »Če bi se uporabljala samo za zdravstvo in bi bila tako imenovana zdravilna rastlina.«
Gregor: »Kot sem že velikokrat rekel _ vsem osnovnošolcem bi morali za obvezno čtivo predpisati knjigo Mi, otroci s postaje Zoo. Sporočilo knjige pa je tudi zelo jasno.«
PO SLEDEH BRALCEV
Kdaj nas lahko boli zob?
Bralka iz Celja nas je opozorila, da v nedeljo ponoči ni mogla priti do dežurnega zobozdravnika, ker v Celju nočnega zobozdravstvenega dežurstva nimajo. Tako je morala s hudimi bolečinami počakati do 8. ure zjutraj, ko se je začelo nedeljsko dežurstvo, ki ga imajo do 12. ure. Zaskrbljena je bila ob misli, kaj bi se šele zgodilo, če bi jo zob začel boleti v nedeljo po 12. uri in bi morala čakati do ponedeljka.
Predstojnica zobozdravstva v Zdravstvenem domu Celje Marta Tome, dr. dent. med.
je povedala, da se zobobol do te mere, da bi bile bolečine nevzdržne, ne razvije le v nekaj minutah ali urah oziroma da prvi sum ni nevzdržna bo-
lečina: »Zob nas že nekaj dni opozarja, vendar ponavadi predolgo čakamo in odidemo k zobozdravniku, ko je že res hudo.« Zato vsem svetuje, da obiščejo zobozdravnika takoj oziroma čim prej, ko se pojavi sum, da ni vse v redu.
TOREK
SREDA ČETRTEK PETEK
			
			
16 2412
DEl EI][9 WSSSM MSk
Naša bralka sicer zagotavlja, da je bilo prej vse v redu, saj ni šlo za bolan zob, ampak za izraščanje modrostnega. Tudi zato je sredi noči po internetu iskala zobozdravnika, ki bi imel 24-urno dežurstvo. V zdravstvenem domu ga ni. Vsak dan imajo popoldansko dežurstvo do 18.30. Ob sobotah in nedeljah imajo le dopoldansko dežurstvo, ob čemer Tometova opozarja, da ob sobotah sprejemajo le bolnike iz Celja, ker morajo drugi zdravstveni domovi za sobotna dežurstva poskrbeti sami. Ob nedeljah sprejemajo bolnike tudi iz drugih občin. Tometova pravi, da zaenkrat ne razmišljajo, da bi vpeljali tudi ob sobotah in nedeljah 14-urno dežurstvo. Tega imajo v Ljubljani in Mariboru, vendar je to opredeljeno kot nadstandardna storitev in jo je treba doplačati. Tudi tam pa nimajo 24-umega dežurstva. To storitev nudijo sicer nekateri zasebni zobozdravniki, kjer pa so storitve plačljive.
ŠK
GOSIP^ODAR^TVO
NOVI TEDNIK
MOS z mladimi inovativnimi podjetniki
Na 65 tisoč kvadratnih metrih razstavišč v 18 dvoranah in na zunanjih razstavnih prostorih Celjskega sejma se bo jutri, v sredo, začel 44. mednarodni obrtni sejem. V osmih dneh pričakujejo organizatorji 150 tisoč obiskovalcev, skupaj z zastopanimi blagovnimi znamki pa bo na sejmišču 1.700 razstavljavcev iz 36 držav.
»V družbi Celjski sejem smo se letos odločili posebej podpreti mlade inovativne podjetnike, ki se pri vstopanju na podjetniško pot pogosto soočajo s slabim podpornim okoljem,« pravi izvršna direktorica
družbe Breda Obrez Preskar
in dodaja, da so zato objavili razpis, v katerem so najboljšim ponudili brezplačno predstavitev na sejmu. Prejeli so devet prijav in strokovna komisija, ki jo je vodil uveljavljeni ajdovski
podjetnik Ivo Boscarol, je odločila, da se bodo v sejemski dvorani L1 predstavili trije najboljše ocenjeni.
Predstavitev na 44. MOS si je tako zagotovila inovatorka in podjetnica Erika Drobnič iz Železnikov z večfunkcijskim otroškim pohištvom. Gre za večnamensko otroško zibelko, ki se jo, potem ko jo malček preraste, enostavno razstavi in sestavi v novi obliki kot mizica,
dva stolčka in košara za igrače. Izbran je bil tudi Janez Rihtar iz Murske Sobote, ki se ukvarja z razvojem in s proizvodnjo ploskovnih svetil. Tretji zmagovalec razpisa pa je podjetje Dvojni priklic iz Ljubljane, v katerem so razvili metodo in postopek za povečanje priklica oglasnega sporočila in monetiziranje avtorskih vsebin DoubleRecall.
IS
Pogled izza okvirja
Družinsko podjetje Galerija AC iz Žalca deluje že več kot štiri desetletja. Ustanovitev lastnega podjetja je bila za tiste čase smela ideja. Po drugi strani pa je bila odločitev, da bodo v ateljeju sredi mestnega trga okvirjali slike, sama po sebi umevna.
Glava družine Franc Mar-kovič, bolj znan kot Aco, je kot slikar samouk nenehno brskal za okvirji, ki bi ustrezali njegovim slikam ter se podali motivom na njih. Venomer je iskal ravne in poenostavljene linije, a je vselej ostal razočaran. Ni mu preostalo drugega, kot da poleg čopiča poprime tudi za nekaj fizičnega dela. Tako, za svoje potrebe, si je rekel in začel okvirjati lastne slike. Tako kot stvaritve niso ostali ne-opaženi tudi njegovi okvirji. Prvi so ga pocukali za rokav njegovi prijatelji, nato so zanj povedali drugim, ti tretjim in začela so prihajati prva resna naročila za okvirje slik. Je zvest ustvarjanju z barvami, slikanju različnih motivov, medtem ko umetnosti ni mogel povsem zamenjati za podjetništvo. V podjetnico se
je tako uspešno prelevila njegova žena Olga Markovič.
Brez večjih pomislekov o tem, kako bo, in še večjih strahov, kako ne bo, je zajadrala v podjetniške vode. »Z naročili in delom nismo imeli večjih težav. Posel je lepo tekel. Material in druge obveznosti, ki jih je s sabo prineslo samostojno delo, je bilo treba seveda redno plačevati. Vse to se je dalo, dokler niso nastopili krizni časi in se ni vse bolj ali manj
V Galeriji AC dajejo okvirji slikam podobo že štiri desetletja. Galerija služi tudi kot družinski atelje stvaritev Franca Markoviča.
obrnilo na glavo. Toda brez truda ni uspeha, kar je vselej naše vodilo, ne glede na gospodarsko situacijo,« pot od takratnih do sedanjih časov opiše Olga.
V Galeriji AC so znani po tem, da znajo naročniku vselej ustrezno svetovati. Če je treba, se odpravijo tudi na dom na ogled posameznih delov stanovanj, koder pogosto kasneje visijo njihovi okviri. Njihove stranke so zbiratelji slik, a tudi vsi ostali. »Ni se še zgodilo, da bi kdo vrnil in namesto izbranega želel drug okvir,« pove Olga, medtem ko pojasnjuje zakonitosti uokviranja slik in pri tem pove, da prav veliko pravil sicer ni. »Edino pomembno pravilo pri delu je ujemanje okvirja z barvami in motivom slike.« Močnim, na primer oljnim barvam pristoji močnejši, lesen okvir, prav tako se takšen okvir poda starinskim slikam, medtem ko je plakate in grafike primerno opremiti s tanjšimi, z neiz-stopajočimi, pogosto aluminijastimi, okvirji. Na voljo so tudi menjalni okvirji za tiste, ki si želijo pogostejših sprememb v svojem domu. Sliko preprosto vzamejo iz okvirja in jo nadomestijo z novo. Nenapisanim pravilom navkljub ima stranka vselej prav, ob tem dodaja Olga. »Slika bo le njim popestrila in zapolnila bivalni prostor.«
Trg kapitala v znamenju dobrih in slabih novic
Svetovni kapitalski trgi so v minulem tednu zabeležili pozitiven popravek. V ponedeljek je finančne trge dvignil petkov govor guvernerja ameriške centralne banke Fed Bena Ber-nankeja. Ta sicer ni napovedal novega, že tretjega in težko pričakovanega paketa ukrepov kvantitativnega sproščanja, vendar je namignil, da bo centralna banka ukrepala, če in ko bo to potrebno.
Nekoliko slabša novica, ki pa ni veliko vplivala na trge, je prišla z ameriškega ministrstva za trgovino. To je navzdol popravilo podatke gospodarske rasti ZDA v drugem četrtletju z 1,3 odstotka na odstotek. Zanimiv je podatek, da so Američani julija nepričakovano veliko zapravljali. Potrošniška poraba v ZDA se je povečala za 0,8 odstotka, kar je najvišja rast po februarju in sledi junijskemu 0,1-odstotnemu upadu porabe, prvemu v 20 mesecih. Ob upoštevanju inflacije se je potrošniška poraba povečala za 0,5 odstotka, kar je največ po decembru 2009. V nasprotju s tem je bil v torek objavljen indeks potrošniškega zaupanja v Ameriki, ki ga meri poslovna organizacija Conference Board. Zaupanje se je avgusta v primerjavi z julijem poslabšalo za 14,7 točke na 44,5 točke.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 29.8. IM 2.9.2011
Oznaka|	1 Ime 1	1 Enotni tečaJI	1 Promet v tEURI		|%spr.|
CICG	Cinkarna Celje	90,00	50,74		0,01
CETG	Cetis	23,02	1,51		0,09
GRVG	Gorenje	7,14	117,40		6,55
PILR	Pivovarna Lašl(o	12,00	0,60		16,39
JTKG	Juteks	17,00	0,95		■5,56
ETGG	Etol	60,00	0,00		0,00
Prav tako se je v avgustu poslabšalo gospodarsko razpoloženje v območju evra in EU. Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je v območju evra na mesečni ravni znižala za 4,7 točke na 98,3 točke, v EU pa za pet točk na 97,3 točke. Evropska centralna banka (ECB) je v tem tednu sporočila, da je odkupila 6,65 milijarde evrov državnih obveznic. Na ta način banka še naprej izvaja ukrep, katerega namen je omiliti dolžniško krizo v območju evra, ki ogroža tudi Italijo in Španijo. V ta namen je ECB sporočila, da do nadaljnjega ne bo dvigovala obrestne stopnje.
INDEKSI MED 29.8. IN 2.9.2011
Indeks
Zadnji tečaj
SBI2D
671,15
1,49
Med slikami ne delajo razlik, se pa Olga spomni okvirjanja doslej najdražje slike, vredne približno 13 tisoč evrov.
Posel prevzela mlajša generacija
Zgodbo družinskega podjetja v zadnjih letih nadaljuje sin Gregor. Ko ni na uslugo strankam v galeriji, ki obenem služi kot atelje, se loteva dela v domači delavnici v Grižah. Za rezanje več sto različnih okvirjev, rezanje in spajanje letev ter izrezovanje paspartujev (dekorativna obroba med sliko in okvirjem, ki je lahko iz različnih materialov, op. p.) so potrebni ustrezni stroji, katerih cene se povzpnejo do več tisoč evrov. Material dobavljajo pri grosistu, saj takšna odločitev že nekaj let velja za najbolj ugodno. Cene okvirjanj so odvisne od velikosti slike, izbire okvirja in paspartuja. Markovičevi opažajo, da se kriza v njihovem poslu odraža zlasti pri prodaji in podarjanju slik za posebne priložnosti, kar močno kaže na načeto stanje duha. Ob tem na delo vpliva še konkurenčnost številnih fotografov, ki so čez noč v svojo ponudbo dodali okvirjanje slik, vrednost doma izdelanih okvirjev je močno padla tudi zaradi cenenih in nekakovostnih okvirjev, ki k nam prihajajo s Kitajske.
MATEJA JAZBEC
Premoženje Nemcev vse bolj zajetno
Pozitiven podatek je v minulem tednu objavila Nemčija. Skupno premoženje prebivalcev Nemčije se je v prvem letošnjem četrtletju povzpelo na rekordno raven, je objavila nemška centralna banka Bundesbank. Znašalo je 4.824 milijard evrov, kar je 40 milijard več kot konec leta 2010 in 203 milijarde evrov več kot v lanskem prvem četrtletju. Izjemno pozitivna novica je v prišla iz ruskega plinskega giganta Gazprom, ki je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 468 milijard rubljev dobička (11,2 milijarde evrov), kar je 44 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gre za enega največjih vmesnih dobičkov v zgodovini družbe, ki so ga spodbudile predvsem visoke cene energije na svetovnih trgih. Poleg Gazproma je izjemne podatke objavil tudi ruski naftni
Največji svetovni indeksi so v tem tednu pridobili na vrednosti. Frankfurtski indeks DAX je ta teden končal 4,2 odstotkov višje in je v sredo dosegel 5.569 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 5,9 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 5,5 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 4,6 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 4,8 odstotka ter v sredo dosegel 2.200 indeksnih točk.
mogotec Lukoil, ki je v prvem letošnjem polletju ustvaril za 4,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je 69,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se okrepili za 29,7 odstotka na 44,81 milijarde evrov. Rezultat tako dobrega poslovanja je predvsem posledica višjih cen nafte in marž pri rafiniranju.
Vrednost franka se umirja, baker še vedno drag
Ponovno je močno padel švicarski frank v primerjavi z evrom. V ponedeljek je tečaj franka zdrsnil na 1,1960, kar je 2,7 odstotka nižje kot pretekli teden. V minulem tednu so pozitivno rast zabeležile surovine. Vrednost nafte se je dvignila vse do 89 dolarjev za sod, kar je 3,2 odstotka več kot v preteklem tednu. Enako rast kot nafta je zabeležil baker, ki se je v sredo gibal pri 418 dolarjih za trgovano enoto. Kljub rasti trgov se je močno podražilo tudi zlato, in sicer je bilo potrebno za unčo v sredo odšteti 1.827 dolarjev. Tudi izjemno dober podatek industrijske proizvodnje za ameriški trg ni prinesel dodatnega optimizma na trg.
ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
iZ NAŠIH KRAJEV
Da bi občani znali izkoristiti svoje priložnosti
Danes (6. septembra) praznuje občina Žalec - Z županom Jankom Kosom o težavah v hmeljarstvu, podpori gospodarstvu, načrtih in še čem
ŽALEC - Kljub splošni krizi in težkim časom, ki še niso minili, je občina Žalec eno veliko gradbišče. V Grižah lepo napredujejo dela na novi šoli, ki je največji projekt na področju šolstva v občini. V Novem Celju so čez poletje uredili nov vrtec, končuje se projekt sekundarne kanalizacije v Šempetru. Po številnih težavah se končno nadaljuje gradnja primarne kanalizacije, pred dnevi so se začela tudi dela na sekundarni kanalizaciji v Petrovčah, vredna kar milijon evrov ^
»Imam občutek, da smo za te težke čase kar nekaj postorili. Praktično v vsaki krajevni skupnosti se kaj dela,« našteva župan Janko Kos, ki je vajeti občine prevzel konec lanskega leta. Vendar se uspeh, kot dodaja, ne meri samo po tem, kaj je bilo v občini zgrajeno. »Občina je uspešna toliko, kolikor so uspešni in zadovoljni ljudje, ki v njej živijo,« pravi.
Trenutno je največ neza- žav v hmeljarstvu prihajalo
dovoljstva med hmeljarji. Hmeljarstvo - simbol žalske občine - se sooča z velikimi težavami, kot so neprodane zaloge hmelja iz prejšnjih let in nizke odkupne cene, zaradi česar so se hmeljarji znašli v zelo težkem položaju. Kako gledate na nastalo situacijo? Ali lahko občina pri tem kakorkoli pomaga?
Tokrat prvič verjamem, da je situacija v hmeljarstvu res težka. Hmeljarji se sicer nikoli niso pohvalili, da so dobro zaslužili, zdaj pa verjamem, da so časi zares težki. Je pa meni kot županu zelo pomembno, kako se bo ta kriza v hmeljarstvu razrešila. Kajti hmelj je to dolino zaznamoval ne le v ekonomskem, ampak tudi v antropološkem in sociološkem smislu. Način življenja je v povezavi s hmeljem, ravno tako gospodarstvo, turizem. Žalec in okolico večina turistov oziroma obiskovalcev pozna po hmelju, šele za njim so jama Pekel, Rimska nekropola in vse ostale znamenitosti. In kako zdaj graditi promocijo na panogi, kjer so same težave? Menim, da je bil dobrodošel zadnji razgovor hmeljarjev s kmetij-sko-gozdarsko zbornico in z ministrom za kmetijstvo. Pri čemer bo treba dati karte na mizo, ne pa se pogovarjati s figo v žepu in gledati samo na svoje interese, kar se je v preteklosti med hmeljarji prevečkrat dogajalo. Vedeti je treba, da pri pridelavi hmelja velja ekonomska logika, da je največ odvisno od proizvajalcev hmelja oziroma cele njihove verige, vključno s trgovci in predelovalci. Država in občina kaj dosti namesto njih žal ne moreta postoriti. Se pa vključujemo v reševanje teh problemov in pomagamo, kolikor lahko. Ne bomo se pa vtikali v njihovo poslovanje. Upam, da nihče ne pričakuje, da bo občina odkupila zaloge neprodanega hmelja.
Kako zelo so ogroženi žalski hmeljarji?
Tako hudo v občini zaenkrat še ni, da bi zaradi te-
do socialnih problemov, da bi se hmeljarji obračali po socialno pomoč na občino. Verjamem, da so umni tisti hmeljarji, ki imajo več dejavnosti, ki se ob hmelju ukvarjajo še z živinorejo in s poljedelstvom. Tisti, ki so opustili živinorejo, imajo zdaj večje težave. Ocenjujem tudi, da ne gre za tako velike razsežnosti, kot morda kdo želi prikazati. V Sloveniji je okoli 140 hmeljarjev, od tega jih je približno 60 v žalski občini. Od teh šestdesetih jih ima mogoče 20 večje težave. Moje razprave z ministrom gredo v to smer, da je treba hmeljarstvu pomagati, verjamem pa tudi, da se bodo razmere v Evropi uredile. Čeprav nihče nima čarobnega ključa. Vsi pa iščemo rešitve, pri čemer menim, da je tu potrebna tudi pomoč stroke: inštituta, svetovalne službe, specialistov za hmeljarstvo. Če bodo hmeljarji, ki preveč čustveno gledajo na nastalo situacijo, sami reševali to problematiko, ne bo dobro. Si pa kot župan seveda želim, da se razmere v tej dolini čim prej uredijo. Ker če se ne bodo, to ne bo imelo le negativnih ekonomskih učinkov za hmeljarje, ampak bodo posledice širše - občutil jih bo tudi turizem.
Pa sicer: v kakšni formi je Občina Žalec?
Menim, da v dobri. Gradbeniki se »pobirajo«, nastajajo nekatera manjša podjetja. Seveda imajo nekateri podjetniki težave s trgom, z uvrstitvijo svojih proizvodov na tržišče, a verjamem, da bodo znali preseči to krizo. Ni pa to odvisno samo od njih. Ker je kriza globalna, delimo usodo širšega evropskega trga, tu pa so potrebni makroukrepi države. Imam občutek, da so obrtniki bolj fleksibilni. V obrtno-podjetniški zbornici pravijo, da je v zadnjem času opaziti, da se zaposlovanje celo povečuje. Menim, da ima Žalec tak položaj, da se bo izvil iz tega krča.
Slišati je očitke, da Občina Žalec premalo sodeluje z gospodarstvom, da mu nudi premalo podpore. Kaj
Zupan občine Žalec Janko Kos
Grb občine za leto 2011 bodo na nocojšnji slavnostni seji občinskega sveta prejeli PGD Žalec ob 130-letnici delovanja, Franc Čretnik za uspehe pri ohranjanju in bogatenju zgodovine gasilstva v občini, Franci Naraks za dolgoletno aktivno in uspešno delo na področju gasilstva ter Janez Uplaznik za inovacije in uspešno vodenje podjetja Mikropis. Plaketo občine pa bodo ob občinskem prazniku prejeli ustvarjalci monografije Žalca (Karmen Jezernik, Tatjana Kač, Lidija Koceli, Mateja Medved, Nataša Gaber Sivka, Breda Weber, Jože Domjan in Marjan Pušavec), Iztok Božiček za aktivno sodelovanje in soustvarjanje življenja v Žalcu, Pavla Gostečnik za uspešno delo v društvih ter Peter Vipavc za prizadevanja pri razvoju kraja in kulturnega življenja v Galiciji.
ste oziroma boste storili, da se to izboljša?
Za zadnje leto verjamem, da ni tako. Z ekipo iz razvojne agencije in upravne enote redno obiskujem podjetja, skupaj naredimo zaključke, da vidimo, kako lahko občina s svojimi organi pomaga gospodarstvu. Menim, da z gospodarstvom, s podjetniki v zadnjem času dobro sodelujemo, da smo dobri partnerji. Pomagamo jim premoščati težave. Med drugim smo podaljšali rok plačila komunalnega prispevka s šestih na 24 mesecev. To se nam zdi smiselno, ker nekdo, ko se loteva investicije, potrebuje pomoč in prispevek lažje poravna, ko že konča naložbo. Podjetjem tudi odpiramo vrata v Ljubljani. Ponosni smo, da je žalsko podjetje Mikropis s partnerji (med katerimi je tudi ob-
čina) pridobilo 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev za center razvojno komunikacijskih tehnologij, ki bo nudil 30 novih zaposlitev domačim strokovnjakom, ki bodo svoje znanje prodajali v tujino. Nekateri podjetniki imajo težave s pridobivanjem raznih dovoljenj - v tem primeru podjetja obiščemo skupaj z upravno enoto in poskušamo razrešiti težave. Pomembno se mi namreč zdi tudi dobro sodelovanje med upravno enoto in občino. Pomagamo tudi na ministrstvih odpirati vrata gospodarskim subjektom oziroma skupaj obiščemo ministrstvo in poskušamo najti rešitve.
Kako napreduje občina s pripravo občinskega prostorskega načrta? Kje se pojavljajo največje težave?
Stvari »stojijo« predvsem zaradi izdelave kart po-
plavne ogroženosti območij ob Savinji in Ložnici in suhih zadrževalnikov, ki zajemajo veliko območje hmeljišč in drugih kmetijskih površin med Polzelo in Celjem. Za suhe zadrževalnike je treba sprejeti državni lokacijski načrt. A se nič ne premakne, država nič ne naredi. Potrebnih bo še veliko dogovorov, pogovorov, da bomo prišli do pravih rešitev. Zaradi tega imajo težave občani, podjetniki, ki bi radi gradili, a ne morejo.
Ena od dolgoletnih želja je gradnja doma starejših v Žalcu. Ko je že kazalo, da ni več ovir, se je spet zapletlo. Ministrstvo je ocenilo, da je dom s 136 posteljami zastavljen preveč ambiciozno ^ Kako kaže?
Sestanki z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve intentivno potekajo. Ministrstvo še vedno podpira ta projekt, je pa res, da smo ga preprojektirali. Dogovarjamo se, da bi objekt naredili manj nadstandarden, z manj nadstandardními stanovanji in da bi dom gradili fazno. Ministrstvo predlaga, da bi najprej zgradili dom z 90 posteljami z možnostjo kasnejše nadgradnje na 136 postelj ali več. Računamo, da bi dom bil zgrajen v letu 2014.
Kako pa napredujejo pogajanja za odkup tržnice, ki je letos pogorela? Že veste, kako boste uredili ta prostor, da bo mestu v ponos in ne v sramoto?
Te dni bomo oddali ponudbo za odkup tržnice, ki je v lasti družbe SM Invest v stečaju. Obstajajo ideje, kako ta prostor urediti, vsaj začasno, da mestu ne bo v sramoto. Imenoval sem projektno skupino uglednih arhitektov, pravzaprav z namenom, da bi pogledali, kako je z ureditvijo mestnega jedra Žalca. Načrtujemo namreč prenovo celega mestnega jedra. Radi bi čim prej dobili gradbeno dovoljenje, da bi se prihodnje leto lahko prijavili na razpis za evropska sredstva za ureditev mestnega jedra.
V občinski upravi se pripravljate na reorganizacijo, ki ste jo napovedovali že ob prevzemu županske funkcije. Kaj bo ta pomenila za občane?
Želimo si, da bi bila Občina Žalec bolj odprta za občane. Informacijsko pisarno bi radi nadgradili z občinsko blagajno, kjer bi občani plačevali položnice brez provizije. Sicer pa bodo morali biti zaposleni v občinski upravi še bolj dosegljivi za občane, krogotok dokumentov oziroma urejanje dokumentacije bo hitrejše. Vzpostavljamo namreč sistem Odos, kjer se knjiži vsa prejeta in odposlana pošta, kjer se ve, kako dolgo in pri kom se zadržuje kakšen dokument. Verjamem, da bodo ljudje hitreje prišli do odgovora, ki ga iščejo.
Ste, odkar ste pred slabim letom prevzeli vodenje občine, kdaj pomislili: kaj mi je bilo tega treba?
Večkrat. Bile so težave s kanalizacijo oziroma izvajalci, pa sestava proračuna, velika pričakovanja ljudi na začetku, morda kakšne neupravičene kritike _ Ampak zdaj imam bolj trdo kožo. Morda bi bilo preveč »posladkano«, če bi rekel, da je biti župan tudi poslanstvo. Ampak za to funkcijo se zagotovo nisem odločil zaradi denarja. Kaj pa vem, en »hudič« te žene, da rečeš, bom pa poskusil. Ljudi ne želim razočarati. Zdaj mi je po svoje lažje in ne tarnam več.
Kaj bi ob prazniku zaželeli občanom?
Vsem želim, da bi lepo praznovali, da bi bili ponosni na svojo občino, ki je lepa, urejena, gostoljubna. Želim jim, da bi se v njej dobro počutili in da bi izkoristili vse potenciale, ki jih občina nudi. Če lahko kot župan pri tem kakorkoli pomagam, bom to tudi storil. Želim jim tudi dobrega počutja, zdravja in da bi vsak znal izkoristiti svoje priložnosti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA

vsak torek
ftekreacÊjiaT
^Relate, plezđtSr plavate, hodite v hribe„. kaj pravzaprav na redite za svoje telo, in s tem seveda tudi dušo? V rubriki Rekreacija vam že od junija letos nudimo različne nasvete, objavljamo reportaže o rekreativnih dogodkih, koledar rekreativnih prireditev na Celjskem in vas vabimo, da nam različne oblike rekreacije predstavite tudi vi. Rekreirajmo skupaj!	^
i
Pišite nam na: tednikiijnt-irtsi
iZ N/kSttt KRAJEV
NOVI TEDNIK
»Smo pravzaprav okno v Evropo«
»S sosedi zelo dobro sodelujemo,« ugotavlja v pogovoru ob občinskem prazniku župan obmejnega Rogatca Martin Mi-količ - V Rogatcu kriza delovnih mest ni ogrozila, brez dela so ostali vozači
ROGATEC - Občina, ki je praznovala v soboto, 3. septembra, občinski praznik, se od drugih v Obsotelju ter širše nekoliko razlikuje. Poseben pečat ji daje meja Slovenije in Evropske unije s Hrvaško, s katero je bistveno bolj povezana kot druge občine Obsotelja.
Rogatec je prav tako občina, kjer so morali po njeni ustanovitvi najprej reševati težave svojih občanov, ki so se odpravljali na delo čez hrvaški mejni prehod. Meja bo na tem koncu verjetno še kar nekaj časa obstajala, kajti šengensko varovanje, ki nekatere Roga-čane zelo moti, bo ostalo tudi po skorajšnjem vstopu sosednjega Huma na Sotli v Evropsko unijo.
Majhni občini je letos uspel
velik podvig, saj ste po obnovljenem dvorcu Strmol obnovili še pristavo dvorca, nekdanje gospodarsko poslopje, ki ste ga uradno odprli med sobotnim praznovanjem. S tem je zahtevna obnova celotnega območja v bistvu končana. Se vam je izplačala?
Letos mineva trideset let od pobude za postavitev muzeja na prostem v Rogatcu. In kaj je lahko lepšega, kot to, da lahko ob takšni obletnici dodamo še zadnji kamenček k mozaiku ureditve območja od muzeja na prostem do dvorca Strmol. Grajska pristava je bila pred leti propadajoče gospodarsko poslopje, ki je tako kot dvorec opozarjala na potrebo po obnovi. Pred petimi leti smo
Kakšni so še naložbeni načrti občine do konca leta oziroma do naslednjega občinskega praznika?
Letos smo tako kot že v nekaj preteklih letih sprejeli dveletni proračun. Menim, da je to primerno predvsem zaradi projektov, ki se ne končajo v enem letu in tudi za proj ekte, ki jih bo sofinancirala Eu. Za letos načrtujemo še nakup gasilskih vozil za gasilski društvi Donačka Gora in Rogatec, slednje letos praznuje 140-letnico in je eno najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji. Občina Rogatec je v zadnjih letih veliko vlagala v športno infrastrukturo, vendar v športnem parku manjka še pomožno nogometno igrišče, saj je nogomet v naši občini najbolj množičen šport. Zaradi
Na sobotni osrednji prireditvi občinskega praznika Rogatca so podelili najvišje letošnje občinsko priznanje, plaketo Občine Rogatec, poveljniku gasilskega društva v Dobovcu Kristanu Kotniku, ki je nasploh posebno prizadeven gasilec. Priznanje občine je prejela udeleženka letošnje svetovne specialne olimpijade v Atenah, plavalka Polona Mikolič, ki je osvojila zlato medaljo v prostem plavanju na sto metrov, na 50 metrov je dosegla bronasto medaljo, v štafeti pa je bila četrta. Denarno nagrado občine v znesku šeststo evrov so namenili Društvu ročnih možnaristov Rogatec-Rogaška, ki ohranja staro tradicijo velikonočnega pokanja z ročnimi možnarji.
obnovili streho, jeseni lani se je začela dokončna obnova celotnega objekta in okolice, pri čemer so bila dela do junija letos končana. Tako smo obnovili objekt, ki je razglašen za kulturni spomenik, v njem smo zagotovili funkcionalne prostore za občinsko upravo in zaposlene v Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, v grajski pristavi pa ima prostore tudi Krajevni urad Rogatec. V pristavi imamo prav tako večnamensko dvorano, sejno sobo ter prostore za arhiv. Vsekakor se je obnova grajske pristave, čeprav ni bilo enostavno, izplačala.
Zadolženi po zakonu
Občina Rogatec je praznovala občinski praznik. V kakšnem stanju je nasploh, s čim ste najbolj zadovoljni?
V teh dneh je praznično razpoloženje resnično na višku, potekajo različne prireditve, katerih organizatorji so društva iz občine Rogatec. V tem času smo obeležili tudi dva krajevna praznika in vesel sem, da se občanke in občani teh prireditev radi udeležujejo. Poleg omenjene obnovitve grajske pristave, smo uredili tudi več lokalnih cest in marsikaj postorili na področju vodooskrbe.
tega takšen objekt nujno potrebujemo. Imamo pripravljeno dokumentacijo in finančno konstrukcijo, seveda s sofinanciranjem, in naša velika želja je, da bi pomožno igrišče z umetno travo tudi zgradili.
Po hudih težavah s preza-dolženostjo doma in po svetu se je mogoče vprašati tudi, kako je z rogaškimi občinskimi financami. Koliko je občina dolžna?
Ko smo pred leti zgradili športno dvorano, smo pri ribniškem skladu najeli posojilo v višini 1,2 milijona evrov. Približno štiristo tisoč evrov posojila imamo na stanovanjskem področju, vendar ga odplačujemo s prihodki od oddajanja naje-mniških stanovanj.
Dobro sodelovanje
Rogatec je obmejna občina, ki se je pred osamosvojitvijo tako rekoč stapljala s sosednjim hrvaškim Humom na Sotli v en kraj. Koliko je razvito sodelovanje s sosedi na drugi strani Sotle, ki bodo kmalu v Evropski uniji?
Naj povem, da je naša občina zagotovo med tistimi obmejnimi občinami, ki s sosedi na različnih področjih zelo dobro sodelujejo. Pred leti smo reševali dolgoletni problem skladiščnih površin hrvaške tovarne Vetro-
Zupan Rogatca Martin Mikolič
pack Straža in ga v zadovoljstvo tako slovenske kot hrvaške strani uspešno rešili. Sodelujemo tudi z Občino Hum na Sotli, saj smo v preteklih letih skupaj pripravljali določene projekte in nekatere, ki so se nanašali predvsem na turistično prepoznavnost obeh občin, tudi izvedli.
Kaj bo pomenil vstop Hrvaške v Evropsko unijo za življenje in delo na vašem izrazito obmejnem območju?
Tako kot smo si mi želeli, da bi vstopili v Evropsko unijo, si to želijo naši sosedi. Po vstopu sosedov v unijo bo na tem območju prišlo do določenih sprememb in menim, da bo možnost povezovanja in skupnega sodelovanja še večja. Moramo pa vedeti, da bo po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo šengenski režim tukaj, ob mejni reki Sotli, prav gotovo še nekaj časa obstajal.
Po osamosvojitvi je bilo območje Rogatca zaradi tesne povezanosti s Hrvaškim Zagorjem - ta je veliko večja kot v drugih občinah Obsotelja - v hudih težavah. V zadnjem obdobju občina Rogatec zelo napreduje, zato je mogoče sklepati, da država vaši obmejni občini namenja precej denarja?
Po osamosvojitvi smo imeli na našem območju res kar velike težave, predvsem kar se tiče nerešene prometne ureditve na obeh mejnih prehodih. To je bil za ljudi, ki živijo v bližini mejnih prehodov, velik problem in v prvih letih delovanja nove občine smo se morali ukvarjati tudi s to problematiko, česar drugim občinam, ki ne ležijo ob meji, ni bilo treba. Poleg odpravljanja te problematike smo v zadnjem obdobju izpeljali še ogromno
drugih projektov in res je, da smo za nekatere pridobili tudi finančna sredstva, namenjena obmejnim občinam.
Delovna mesta ostala
Kakšna je potem danes razlika v življenjskem standardu med slovenskim Rogatcem in hrvaškim Humom na Sotli?
Želim omeniti, da je Občina Hum na Sotli ena gospodarsko najrazvitejših občin na Hrvaškem, sploh pa v Hrvaškem Zagorju. Ljudem, ki živijo v Humu na Sotli, dajejo možnost zaposlitve tovarne v tej občini. Vemo, da je v času pred osamosvojitvijo veliko ljudi iz Rogatca delalo v sosednji tovarni stekla Straža, a danes ni več tako. Kar se tiče življenjskega standarda, je na eni in na drugi strani približno enak, najbrž pa smo mi postorili veliko več za izboljšanje tako imenovane javne infrastrukture.
Kako je danes nasploh z možnostjo zaposlovanja občanov Rogatca, saj so veliki kraji, kjer je več delovnih mest, precej daleč?
Res je, da je v večjih krajih več delovnih mest. Na žalost so v zadnjih letih tudi v teh krajih
do Celja, če lahko tako rečemo, nekatere gospodarske družbe propadle in ljudje, ki so bili zaposleni v njih, med njimi naši občani, so delovna mesta izgubili. V občini se število delovnih mest ni bistveno spremenilo. Morda naj dodam, da je bilo v Gorenjevi tovarni pred leti nekaj delovnih mest več.
Z državno mejo je povezana še posebna problematika
-	nekateri občani se pritožujejo zaradi strogega policijskega nadzora ob šengenski meji, drugi pravijo, da jih ne moti
-	celo v občinskem svetu so mnenja različna. Kaj menite vi?
Menim, da se moramo najprej vprašati, ali ta problematika sploh obstaja. Če problem resnično je, potem je najbrž nekaj narobe z nami, ki živimo tukaj, ali pa s policijo, ki mora svoje naloge izvajati v skladu z zakonodajo, ki velja za tako imenovana šengenska obmejna območja. Prepričan sem, da so naši občani osamosvojitev ter vstop Slovenije v Evropsko unijo sprejeli z navdušenjem, naše območje pa pravzaprav predstavlja okno v Evropo, vsaj tako radi rečemo.
BRANE JERANKO
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kaj vse je treba priložiti k viogi za pridobitev gradbenega dovoijenja, če imamo namen pred stan0vanjsi(0 stavbo postaviti vrtno uto in zidan iramin?
Po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008) je vrtna uta, uta oziroma senčnica opredeljena kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 kvadratnih metrov in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta, za postavitev katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt. Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja, in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, temveč so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
Vlogi oziroma zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo
nezahtevnega objekta, ki se vloži na predpisanem obrazcu (s prilogo) pri pristojni upravni enoti, je treba priložiti še:
-	dokazilo o pravici gradnje na zemljišču, kjer bi bil postavljen objekt, v kolikor ta pravica še ni vpisana vzemljiško knjigo;
-	prikaz lege objekta na zemljišču, tako da sta razvidna njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1 :S00 ali 1:1000, in sicer z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč;
-	značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena;
-	soglasja pristojnih soglasodajalcev, če se gradi objekt v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture ali varovanih območij.
Upravni organ po prejemu vloge nato preveri, ali je gradnja skladna z določili veljavnega prostorskega akta, ki ureja območje nameravane gradnje objekta in kot to med drugim določa Zakon o graditvi objektov (74.c člen ZGO-IC). Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, to je v 30 dneh od prejema popolne vloge.
Posebej pa vas želimo opozoriti, da pred nameravano gradnjo oziroma vložitvijo predmetne vloge preverite na pristojni občini, ali ustrezen prostorski akt (npr. ZN, LN ...) dovoljuje gradnjo tovrstnih objektov.
Kaicien je postopei(, v icateriii primerili je dopusten ter icaicini so stroiid za ustanovitev prisilne služnosti in služnosti v javno iiorist?
Vprašanje se nanaša na dva vsebinska pojma, in sicer služnost v javno korist in prisilno služnost oziroma nujno pot. Služnosti v javno korist
S služnostjo vjavno korist se lastninska pravica na nepremičnini lahko omeji samo v primeru, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture, kar mora biti
določeno tudi v ustreznem prostorskem aktu pristojne občine in za njihovo nemoteno delovanje. Ustanovitev lahko predlagajo država, občina ali izvajalec javne službe (v nadaljevanju upravičenec ).
v 6. odstavku 110.čl. Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZureP-1) je določeno, da o zahtevi za ustanovitev služnosti v javno korist odloči upravni organ z odločbo, torej na prvi stopnji upravne enote. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo za okolje in prostor, razen če je z drugim zakonom določeno drugače.
97. člen ZureP-l določa, da sme upravičenec vložiti zahtevo, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti služnosti s pogodbo, torej po konsenzualni poti. V 8. odstavku 110. člena ZureP-1 pa je določeno, da v primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
Glede upravnega postopka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo razlastitev, kar pomeni, da se postopek vodi v dveh fazah. V prvi se odloča o uvedbi postopka, v drugi pa o sami razlastitvi oziroma o ustanovitvi služnosti v javno korist ter dogovoru o odškodnini. Če do dogovora o odškodnini ne pride pred upravnim organom, o njem v nadaljevanju odloči sodišče.
Stroški postopka bremenijo predlagatelja.
Prisilna služnost
Termina prisilne služnosti obstoječa zakonodaja ne pozna. Verjetno se vprašanje nanaša na vprašanje določitve nujne poti, ki pa je stvar sodnega nepravdnega postopka in ne sodi v pristojnost upravnega organa oziroma upravnega postopka.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Vlagajo v ljudi
Občina praznuje - Velika težava je cestna infrastruktura - Nov vrtec bo!
RAD EČE - V teh dneh je še posebej slovesno v občini Radeče, saj 8. septembra praznujejo občinski praznik. Ta dan so si izbrali v spomin na izgnance, ki so se v zgodnjih septembrskih dneh leta 1945 vračali na svoje domove. Sicer so Radeče mesto od 15. julija 1925 po ukazu kralja Aleksandra. Sedež občine je bil do leta 1951 v Radečah, nato pa v Hrastniku in Laškem. Samostojna občina so od 1. januarja 1995.
Slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bodo podelili priznanja, bodo pripravili v petek. Sicer pa imajo v teh dneh veliko razlogov za veselje tudi zato, ker se bo začel eden največjih projektov v občini, in sicer gradnja novega vrtca. Ta je nujno potreben, saj je vpis otrok vedno večji, obstoječi vrtec pa je star že več kot štirideset let in absolutno premajhen, pravi radeški župan Matjaž Han: »Zadnji čas je bil, da se odločimo za gradnjo novega vrtca. Uspelo nam je pridobiti nekaj sredstev iz evropskega regionalnega sklada, seveda bomo poskusili dobiti še kakšna interventna sredstva z ministrstva za šolstvo. Sicer smo se prijavili na razpis, vendar nismo bili uspešni, med 138 občinami smo bili na 21. mestu. Občina je ta trenutek ena manj zadolženih, tako da nam tudi strošek zadolžitve, ki bo potreben za gradnjo vrtca, ne bo delal težav. Računamo, da bodo v naslednjem šolskem letu naši najmlajši že imeli nove in lepe prostore, v katerih bodo lahko razvijali svoje talente, in da bodo tudi zaposleni imeli boljše pogoje za delo.«
So še kakšni projekti, naložbe, ki jih načrtujete?
14 dni pred podpisom za vrtec smo podpisali tudi pogodbo za dokončanje čistilne naprave v višini 1,5 milijona evrov. Tam se nam je matematika bistveno bolje izšla, saj smo pridobili 900 tisoč evrov iz kohezijskega sklada in 150 tisoč evrov iz državnega proračuna, tako da je naš delež relativno majhen. To je ena pomembnejših naložb v občini. Pripravljamo se na razpis za razvoj podeželja za gradnjo doma na Jagnjenici, tako da nas čaka še kar nekaj dela. Vmes pa seveda obnavljamo šolo, gradimo ceste, vodovode in predvsem skrbimo za društva, kar se nam zdi zelo pomembno.
Otrok je vedno več. To kaže, da Radeče živijo.
Ključen problem je cestna infrastrukturna povezava. Če v naši okolici pogledamo občine, kot je Vransko, ki so vezane na avtocestni križ, vidimo, da se take občine vedno razvijajo bistveno hitreje in ljudje se priseljujejo iz Ljubljane in od drugod. Tu imamo s tem težave, zato želimo s kvalitetnimi pogoji za življenje obdržati najprej stare Radečane in potem pridobiti tudi nekaj drugih, ki prihajajo, da spoznajo Radeče kot kraj, kjer bi lahko preživeli svoje življenje. Mi si želimo še naprej biti prijazna občina in to je tudi vse.
Ko že omenjate cestno povezavo: cesta Zidani Most-Radeče je nujno potrebna obnove.
Tu gre za več stvari. Ena je tretja razvojna os, ki poteka iz
Matjaž Han
Občine Laško preko Radeč do navezave na trebanjski del. Občani Radeč smo zainteresirani za tretjo razvojno os, vendar kot poslanec v državnem zboru, a tudi kot državljan vem, da jo bo težko zgraditi brez denarja. Govoriti o tem, da bomo dali koncesijo in da bo to plačljiva cesta, se mi zdi utopija. Dokler država ne bo našla denarja za
gradnjo tretje razvojne osi iz svojih proračunskih postavk ali iz poroštev, mislim, da je ne bo. Zdi se mi, da državi ustreza, da se ustanavljajo civilne iniciative, ki se prerekajo, pri čemer se potem zadeva na žalost odmika. Seveda ne smemo čakati na tretjo razvojno os. Zato sem bil zelo aktiven pri umeščanju povezave Zidani
Most-Hrastnik. Upam, da bo državni prostorski načrt sprejet še letos, da se bodo lahko začeli postopki za odkupe zemljišč, projekt in gradnjo. Projekt je vreden več kot 100 milijonov evrov. Pred nami je še obnova obstoječe regionalne ceste. Do konca bo treba zgraditi cesto skozi Zidani Most, potem bo sledila navezava na občino Radeče. To je tako v proračunskih načrtih kot tudi v nacionalnih razvojnih programih, ampak glede na finančno stanje se stvari vsako leto odmikajo.
Lahko kljub temu napo-veste, kdaj naj bi se začela obnova?
Mislim, da bi morala država v letošnjem letu dokončati ceste skozi Zidani Most in v letu 2013 začeti obnovo ceste Radeče-Zidani Most. To je bilo tudi dogovorjeno z ministrom in upam, da se bo uredilo. Seveda vmes pridejo tudi neurja. Recimo v Zidanem Mostu se je »zgodil« plaz na Majlandu. V teh dneh se bo začela njegova sanacija, ki bo stala več kot milijon evrov, kar predstavlja nepredvidena sredstva, ki jih država mora zagotavljati.
Če se vrneva v Radeče. Kako poslovanje papirnice vpliva na stanje v občini?
Vem, kaj je papirnica za Radeče pomenila v 90. ali 80. letih, ko je bila vpeta v celoten razvoj občine. Po letu 1994, ko se je tudi lastninila, teh finančnih injekcij ni več. Vendar sem zadovoljen, da lastniki toliko vzdržujejo stanje, da so občani vsaj zaposleni v papirnici, in lokalna skupnost kar se da pomaga. Čakamo pa na tiste zlate čase, ko bo papirnica s temi novimi naložbami, ki jih je imela letos in lani, začela nazaj v kraj bistveno več vlagati.
Lahko občina še kaj stori, da bi bila bolj zanimiva za gospodarstvo, ali je tu spet težava infrastruktura?
Ne bi rad, da bi izzvenelo, da se hočem izgovarjati na infrastrukturo. Ta je zagotovo
ključna. Če gre avtocesta mimo občine, se zadeve avtomatično rešujejo drugače. Mi smo tiste površine, ki smo jih imeli namenjene za obrtne cone, napolnili. Imamo podjetje Baron, ki je zelo uspešno in urejeno, potem so trgovski centri, na Ja-gnjenici ima domačin Mlakar odlično proizvodnjo (podjetje Stealum, ki izdeluje in vgrajuje aluminijasto stavbno pohištvo, op. p.), na katero smo lahko ponosni, Nova kuverta se je začela začela umeščati na Jagnjenici. Imamo pa problem z denacionalizacijskimi zadevami, ko so sestre (skupnost redovnic usmiljenk, op. p.) dobile povrnjen tako VPD (vzgojno-poboljševalni dom, op. p.) kot bivši KPD (kazen-sko-poboljševalni dom, op. p.). Na KPD v Hotemežu pa se stvari ne premaknejo že dvajset let. To je ena ovira. Druga je, da imamo ogromno kmetijskih zemljišč na ravnini in teh žal ne moremo spreminjati v industrijske cone, kar je po eni strani slabo, po drugi strani pa je na dolgi rok prehrana pomembna za Slovenijo. Če se bo tu našla kakšna kmetijska dejavnost, bomo zelo zadovoljni.
Kaj si želite do naslednjega občinskega praznika?
Upam, da bomo to naložbo v vrtec normalno izpeljali in financirali ter da bomo lahko izpolnili nekatere želje občank in občanov. In da bomo ostali v okvirih normalnega razvoja. Poznam veliko kolegov županov, ki so spremenili podobo občin, vlagali ogromno, ampak imajo danes tudi ogromne težave. Treba je z neko normalno pametjo graditi občino, da bo prijazna ljudem, vlagati v društva, življenje, ne samo v ceste, infrastrukturo, materialne zadeve. Več je treba dati ljudem, da se vrednote, ki smo jih malo izgubili, povrnejo, in mislim, da nam v Radečah to kar uspeva.
ŠPELA KURALT, foto: GrupA
ustna opozorila o oporečni vodi
DOBJE - Voda iz javnega vodovodnega sistema je že od prejšnjega tedna oporečna. Občani pa so slabe volje, ker naj bi nekateri to izvedeli več dni zatem, mnogi pa so imeli celo zdravstvene težave. »Zgolj obveščanje prek spletne strani na podeželskem območju, kot je Dobje, je bistveno premalo,« je prepričana svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs. »Župan bi lahko z minimalnimi sredstvi o tem obvestil vse občane, pa se mu enostavno ni zdelo dovolj pomembno.«
V okviru rednega nadzora v onesnaženje. Vremenske raz-
javnem vodovodnem sistemu Kapsl-Dobje so odkrili mikrobiološko oporečnost vode. Zaradi vdiranja površinskih voda je do nadaljnjega tako nujno pre-kuhavanje vode. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, bi se lahko odločili tudi za povečan vnos dezinfekcij skih kemikalij, vendar se zaradi ekoloških razlogov za to niso odločili. Ob tem je še pojasnil, da dogodek ni neobičajen, ukrepajo po utečenih postopkih in s tem dokazujejo, da varnostni sistem deluje. Glede slabega obveščanja pa župan kritike zavrača. »Nisem slišal, da bi imel kdo zdravstvene težave, niti ne gre za kakšno izredno
mere so pač take, da zahtevajo previdnostne ukrepe. In pre-kuhavanje vode je v prvi vrsti previdnostni ukrep. Obvestilo pa je bilo poleg spletne strani objavljeno vsaj še na oglasni deski pred občino.« Da je to povsem nezadostno in neodgovorno do zdravja občanov, pa se ne dajo omajati županovi kritiki. »Župan bo moral razmisliti o imenovanju vodje režijskega obrata, kot smo mu opozicijski svetniki predlagali že v prejšnjem mandatu, saj funkcije vodje le-tega, upravljavca vodovoda in župana v isti osebi očitno ne bo mogel več opravljati,« je še dejala Plemenitaš Fuchsova. StO
NA KRATKO
Novi prostori za gasilce in ostala društva
TOPOLŠICA - V kraju imajo zdaj tudi uradno nov večnamenski in gasilski dom. V domu bodo poleg gasilcev, ki letos praznujejo 80-letnico delovanja, imeli svoje prostore tudi krajevna skupnosti in številna društva. Naložba je Občino Šoštanj stala 1,3 milijona evrov.
Otvoritev novega večnamenskega in gasilskega doma se je začela z veličastno gasilsko parado, nadaljevala pa s prireditvijo pred novim domom. Dom so nato s prerezom traku uradno odprli šoštanjski župan Darko Menih, podžupan Viki Drev, predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, predsednik KS Topolšica Herman Pergovnik in predsednik PGD Topolšica Boštjan Mikuž. Nov večnamenski in gasilski dom je blagoslovil naddekan Jože Pribožič.
V večnamenskem domu je Občina Šoštanj odprla turistično pisarno s promocijskim materialom iz Šaleške doline in celotne Slovenije. V pritličju doma so še trije lokali. V enem bo predvidoma pošta, za druga dva pa še iščejo najemnika.	ŠK
Po kom se bo imenoval satelit?
VITANJE - V Sloveniji se je s prvim šolskim dnem začel likovni natečaj za otroke, in sicer na temo Vesolje in vesoljska plovila. Natečaj, ki ga Evropska komisija namenja otrokom od 9. do 11. leta, bo trajal do 15. septembra, otroci pa lahko narišejo različne planete in satelite v tehniki, ki jo izberejo sami.
Zmagovalca, ki bo znan januarja, bo izbrala žirija na državni ravni, ki jo sestavljajo Lara Sheppard Kanduč iz predstavništva evropske komisije v naši državi, pisateljica in ilustratorka Lipa Prap ter direktor Vesoljske tiskovne agencije Vojko Ko-gej. Po zmagovalcu bodo nato poimenovali enega od satelitov iz evropskega navigacijskega programa Galileo. Likovni natečaj, ki ga bodo izvedli v vseh 27 članicah Evropske unije, so v Sloveniji podrobno predstavili v Vitanju, ki je tesno povezano s Hermanom Potočnikom Noordungom, pionirjem vesoljskih poletov. Predstavitve v Vitanju so se udeležili člani žirije, ki jim je župan Vitanja Slavko Vetrih predstavil Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.	BJ
Konjičani bodo gradili
SLOVENSKE KONJICE - V Ločah bodo v sredo, 6. septembra, uradno začeli graditi širokopasovno omrežje, ki bo na celotnem ozemlju tega kraja omogočilo dostop do svetovnega spleta, telefonije ter kabelskega televizijskega signala.
Slovenske Konjice, ki so uspele z vlogo za financiranje omrežja na zadnjem razpisu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, so med prvo dvajseterico slovenskih občin, ki se lotevajo gradnje širokopasovnega omrežja, bližnja Občina Vitanje pa je bila med prvimi petimi v državi. Priključitev na širokopasovno povezavo v konjiški občini bo mogoča konec leta 2012, ko se bo lahko priključilo malo več kot tisoč gospodinjstev, kar predstavlja približno tretjino v celotni občini. Projekt v vrednosti 4,6 milijona evrov bodo sofinancirali s sredstvi iz evropskega sklada za regionalni razvoj ter z državnim denarjem. Širokopasovno omrežje bodo zgradili s pomočjo zasebnega partnerja, podjetja GVO.
BJ
Na festivalu bo nastopila tudi ukrajinska skupina Barvinok.
Barvitost plesov in noš
Nocoj se začenja folklorni festival Od Celja do Žalca
Kulturni društvi Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini in Celjska folklorna skupina sta že šesto leto zapored združili moči in pripravili petdnevni festival Od Celja do Žalca, ki se s slavnostnima odprtjema pred Vodnim stolpom v Celju in v Domu II. slovenskega tabora Žalec začenja danes.
Festival je že v minulih letih potrdil svoj potencial in v naše kraje pripeljal kopico izjemnih folklornih skupin z vsega sveta. Tudi letos bo tako, saj so sodelovanje na festivalu potrdile skupine iz Albanije, s Češke, iz Turčije in Ukrajine.
»Vse štiri skupine so vrhunske. Nekaj let že sodelujemo
z mednarodno organizacijo folklornih festivalov CIOFF, ki deluje pod okriljem Unesca. To sodelovanje se obrestuje, saj nacionalni odbori slabih skupin ne pošiljajo na festivale. Zato lahko tudi letos pričakujemo odlične nastope gostov v živopisnih oblačilih, ob izvirni in dobri ljudski glasbi in temperamentnih plesih,« festival napoveduje Mitja Ocvirk, ki je ob Zdenku Štruclu iz skupine Grifon direktor festivala.
Iz Albanije prihaja folklorni ansambel Arbana, ki je bil ustanovljen leta 1978 v Tirani in je kmalu zaslovel po vsej domovini. Albansko ljudsko izročilo so uspešno predstavljali tudi v Grčiji, Franciji,
Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Egiptu, Makedoniji, Luksemburgu, Italiji in drugod. Njihov program zajema plese, pesmi in glasbo iz vse Albanije. V ansamblu delujejo plesna, glasbena in pevska skupina.
Češko bo zastopala folklorna skupina Dylen iz Karlo-vyih Varov, ki goji pretežno tipične plese zahodne Češke. Plese vedno spremlja živa glasba, najznačilnejša glasbila, ki jih uporabljajo, pa so violina, viola, klarinet, flavta, kontrabas in češke dude.
Iz Ankare prihaja turška folklorna skupina Gehem Eyvan, ki nastopa s plesi iz različnih delov Turčije, med drugim obvlada tudi slovi-
ti ples dervišev. Nastopajo doma in po svetu, na folklornih festivalih na Tajvanu, Kitajskem, v Španiji, Franciji,
na Nizozemskem, v Kanadi in drugje.
Ukrajinska ljudska folklorna skupina Barvinok prihaja
iz mesta Kovel na severozahodu Ukrajine. Ime so si nadeli po roži, ki je obvezen okras ukrajinskih svatbenih noš. Od leta 1994 nosijo znak odličnosti, od leta 2004 pa naziv »ljudska« v imenu. Poleg domačih so nanizali vrsto odmevnih nastopov v tujini, na festivalih na Poljskem, Slovaškem, v Nemčiji, Turčiji, Bolgariji, Grčiji, Rusiji, Italiji in drugod.
Vsem naštetim se bosta na nastopih pridružili tudi Celjska folklorna skupna in Folklorna skupina Grifon.
Festival se začenja v torek s popoldansko (17.00) otvoritvijo pred Vodnim stolpom v Celju in večerno (19.00) v Domu II. slovenskega tabora. V sredo in v petek pripravljajo posebne predstave za osnovnošolce, vmes pa še nastope v nekaterih nakupovalnih središčih, pri jami Pekel in na mednarodnem obrtnem sejmu. Višek festivala bosta gala večera, v petek ob 20. uri v žalskem Domu II. slovenskega tabora in dan pozneje ob 20. uri še v Celjskem domu. Skupaj se bodo prihodnjo nedeljo (12. septembra) udeležili še Dnevov narodnih noš v Kamniku.
»Od letošnjega festivala veliko pričakujemo, še posebej zato, ker smo lani imeli čudovito druženje s člani gostujočih skupin. Namen festivala namreč ni samo prikaz plesov in ljudskega izročila drugih narodov, ampak tudi druženje in spoznavanje folkloristov med sabo,« pravi Mitja Ocvirk.
BRANKO STAMEJČIČ
Oktet 9 pred Slovenskim domom v Lemontu, Chicago
Oktet 9 spet doma
S koncertom v Lemontu (Chicago) se je v petek končala enomesečna turneja priljubljene celjske zasedbe Oktet 9 po vzhodni obali in srednjem vzhodu Združenih držav Amerike.
Oktet je v tem času obiskal 15 zveznih držav ter odpel 14 koncertov posvečenih 20- letnici samostojnosti Republike Slovenije. Koncerte v Washingtonu, New Yorku, Clevelandu, Milwaukeeju in St. Louisu je Oktet 9 odpel za
V prostorih celjske upravne enote je že na ogled razstava slovenskih narodnih noš. (Foto: GrupA) ——- Št.70-6.september2011
WÙ
slovenske zdomce, koncerte v Key Largu, Clearwaterju, Bostonu, Rochestru, Indiana-polisu, St. Louisu in Rock Ci-tyju pa za ameriško javnost. Z več kot 2 tisoč navdušenimi poslušalci je zasedba, v kateri pod vodstvom prof. Gregorja Deleja prepeva 9 sedanjih in nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, izpolnila namen obsežne turneje in ponovno uspešno ponesla slovensko pesem in ustvarjalnost preko meja domovi-
ne. Tokratna turneja Okteta 9 je bila najobsežnejša doslej. Poleg koncertov je bila namenjena tudi številnim ogledom in srečanjem z našimi zdomci ter s sorodnimi vokalnimi skupinami iz ZDA.
Po vrnitvi se Oktet 9 že pripravlja na tradicionalni potopisni koncert, ki bo 16. septembra v celjskem Narodnem domu tudi uradno odprl letošnji festival Vokalne igre.
BS, foto: arhiv GCC
NOVI TEDNIK
KULTURA
Retrospektiva »na reverz«
V Špitalski kapeli in »Špitalu« razstavlja Tanja Plevnik
Tanja Plevnik, ki je iz teorije in filozofije vizualne kulture diplomirala na fakulteti za humanistične študije v Kopru, je pesnica in slikarka ter še marsikaj. Kot da se nekako ne more odločiti med upesnjeno besedo in sliko. Obe pogosto kombinira v svojih likovnih delih, ki jih je kot nekakšno pregledno razstavo v petek postavila na ogled v Špitalski kapeli in v gostišču Špital za pr'jatle v Celju.
Odprtje razstave, ki jo je naslovila Sposojene slike, je bilo mnogo več od zgolj še enega likovnega dogodka, ki v mestu zasluži pozornost. Obdana s prijatelji in z znanci je večer ob pomoči Maje Vidmar in Jane Kvas obarvala s poezijo in šansoni. »Takšna pač sem. Pri meni gre za nekakšno sobivanje dveh jezikov, v
katerih se najbolj najdem in najbolje izražam. Slike ni brez poezije in poezije brez slik tudi ne,« je povedala, ko je tik pred odprtjem k svojim slikam še lepila imena in priimke ljudi, ki so ji nekoč njene slike posodili za to razstavo. Tudi površen gledalec to značilnost likovne govorice Tanje Plevnik takoj opazi. A pri tem črke, sporočila, kratke pesmi, ki zaživijo svoje drugo življenje še na slikah, ne delujejo vsiljeno. Napisane so s strastjo, v pisavi, ki je likovna govorica in ne moteč ali celo nasilno vstavljen likovni element. Je sporočilo, ki se dotakne človeka.
»Naslov razstave ni kar tako. Dejansko sem si morala slike za to razstavo sposoditi od ljudi, ki so jih nekoč kupili od mene ali sem jim jih podarila. Vodila me
je misel, da bi bilo res lepo narediti ponovno srečanje s temi slikami in seveda tudi z ljudmi, ki jih imajo.«
Razstava ima pravzaprav dva dela. Zgodnejša dela Tanje Plevnik v najrazličnejših tehnikah, od pastelov, do kolažev, izvirnih sestavljank iz kosov stekla in akrilov, so razstavljena v gostišču. Izjemen prostor Špitalske kapele je avtorica prihranila za svoje slike iz zadnjega obdobja, ko se je posvetila predvsem olju na platnu in ženski figuri. »Ženska je kot motiv slike bolj zanimiva od moškega. Lahko je tudi iskanje notranje podobe neke ženske, mene same, lahko je iskanje prijateljstva, povezave, sobivanje ali preprosto zgolj vzbuja radovednost,« pojasnjuje umetnica. In dodaja, da se je olju na platnu posvetila, ker je to njena najljubša tehnika in ker tako lepo diši.
Razstava bo na ogled do 20. septembra. »Potem morajo slike nazaj k lastnikom. Naročili so mi naj dobro pazim nanje. Res nosijo moj podpis, a niso več moje. Tako je najbrž z vsemi stvarmi v življenju da jih ustvarimo in jih potem delimo z drugimi.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
^ predvečera Vilenice, ki ga nocoj ob 20. uri (torek) pripravlja knjigarna Antika Celje v sodelovanju
NE ZAMUDITE .
z Le Marché de la Poésie v kavarni Celjskega doma.
Mednarodni literarni festival Vilenica je srečanje pesnikov,
pisateljev, dramatikov in esejistov iz srednje Evrope, ki ga vsako leto organizira društvo slovenskih pisateljev v sodelo-
šestmesečna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 181 € šestmesečna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 253 €
Polomija duhovnega
VB ■ ■	■
Življenja
Rak rane slovenske vernosti. Knjiga, ki naj bi v cerkvene kroge v zadnjih dveh mesecih vnesla kar nekaj jeze, vrh Cerkve pri nas jo je že označil za, »nemerodajno«, čeprav jo je napisal priznan duhovnik Vlado Pečnik, ki svoje delo opravlja že več kot trideset let.
Knjigo naj bi vzelo v roke že kar nekaj duhovnikov in tudi gorečih vernikov. In zanimivo: tisti, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da se z zapisanimi stvarmi strinjajo. Še več. Drzna kritika dogajanja v cerkvenih krogih, ki prihaja iz istih vrst, naj bi nekaterim odprla oči, celo poglobila pravo vero, ne pa toliko več vere v sistem Cerkve.
Pečnik že na začetku zapiše, da mu je žal za duše, ki se izgubljajo »še posebej zaradi mlačnosti cerkvenih voditeljev«. Okrca svoje vodilne, ki naj bi imeli polna usta besed, kaj je treba narediti za versko napredovanje, naredilo pa se je bore malo. Veliko idej, kako naj bi se ljudem resnično približalo vero, naj bi v preteklosti prišlo iz vrst skupin krščanskih laikov, vendar naj bi vsi ti zapisi »nekam poniknili« _
soče delavcev na ceste, katera župnija je uvedla pomoč vsem, ki so ostali na cesti. Nikoli se nič ne da, še doda.
Ob branju knjige ne gre brez misli, da je duhovnik imel ogromno poguma _ Opaža, da je veliko ljudi izstopilo iz cerkvenih skupin ali odšlo iz Cerkve. »Doklej se bo to dogajalo in bo Cerkev s svojo pasivnostjo in z iskanjem izgovorov še vztrajala? Ker žal nimamo nekoga v vrhu slovenske cerkve, ki bi imel v srcu in glavi strategijo in moč duha, da bi zastavil sebe za spremembe.« V knjigi navaja, da naj bi vodstvo Cerkve dalo veliko na zborovanja, ki medijem pokažejo »neokusno bahanje«. Tu omeni evharistični kongres, ki je bil pred leti v Celju: »Samo da se nekaj vidi, ljudje pa ostanejo duhovno lačni.« Duhovniki naj bi bili po njegovem preveč birokrati, bančniki. Omeni še starejše, ki jih je med verniki skorajda največ, vendar doda, da cerkev zanj e ne stori dovolj. Nadaljuje, da duhovnik ne sme imeti časa za tarnanje in obtoževanje politike in svetovnih razmer, strankarskih zdrah: »Naše poslanstvo je duhovno življenje.«
Tanja Plevnik je pregledno razstavo svojih likovnih del pripravila v gostišču Špital za pr'jatle, kjer razstavlja zgodnja dela, in v Špitalski kapeli (na sliki), kjer razstavlja slike iz zadnjega obdobja svojega ustvarjanja.
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
vanju s Kulturnim društvom Vilenica na Krasu. Pred začetkom Vilenice prihajajo v Celje na literarni večer trije pesniki. Jean-Michel Espitallier in Alain Lance iz Francije in domačin Ivan Dobnik. »Espitallier je pesnik in pisatelj z izrazito afiniteto do roka. Avtorja ni mogoče uvrstiti v nobeno strujo. Seznami, odkloni, ritmične zanke, ponavljanja, »odštekana« proza, napačni teoremi, absurdni predlogi in sofizmi z ustvarjanjem novih oblik kljubujejo obrabljenemu pojmovanju poezije in omogočajo igro z vsem, kar je v jeziku bizarnega, ter izzivajo njegove meje. Alain Lance je prav tako francoski pesnik, a tudi pisatelj, prevajalec ter učitelj francoščine in nemščine. Za svoje delo je prejel več francoskih in mednarodnih nagrad. Ivan Dobnik, rojen Celjan, pa je presnik, pisatelj, esejist, kritik in prevajalec ter idejni pobudnik in urednik literarne revije Poetikon. Za pesniško zbirko Zapreš svoje oči je bil nominiran za Veroni-kino nagrado. Njegove pesmi so prevedene v številne tuje jezike,« so organizatorji zapisali v vabilu na dogodek. Večer bo povezovala Barbara Pogačnik. Vstop prost ^
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si.
»Karavana gre dalje, ljudstvo pa duhovno umira,« je brez dlake na jeziku Pečnik. V knjigi ne more mimo cerkvenega upravljanja denarja, pravi, da odgovorni zatrjujejo, da je to vendar »cerkveni denar, pri čemer jim nihče ne ugovarja, vprašanje je le, v katerem žepu se nahaja. Pa smo spet pri denarju, sveta vladarju, kar se v cerkvi nikoli ne bi smelo dogajati, in to je velika sramota. Tako dolgo, dokler bodo »posvečeni« obračali denar po škofijah, se nam ne piše dobro. Če bi vse, kar nam je podarjeno, obračali v dobro ljudi, dobrodelnih ustanov, ne bi imeli nobenih težav«, še pribije.
Knjiga naj bi izšla pred poletjem, zato Pečnik ni mogel mimo prizorov brezposelnih. »Če je kdo v župniji ostal brez službe in denarja, je to prva obveza, če bi zato morali opustiti obnovo fasade in pomagati ljudem, potem smo razumeli, kaj je Karitas.« Ob tem javno vpraša, kdo od cerkvenih vrhov se je oglasil, ko je šlo ti-
Avtor ne pozabi zapisati niti, da naj bi bile nekatere cerkve ponekod zanemarjene, bralci nesposobni, pevci pojejo, a z mislimi sploh niso pri maši, večina mladih da ne zna ministrirati _ Pogrebi so po njegovem prepogosto »shodi klepetalcev, opravljačev, oglednikov in malo vernih.« Večina praznovanj pa naj bi se vrtela le okoli »dobro jesti in dobro piti«.
Je Pečnik zapisal le to, česar si mnogi ne upajo? Moti ga, da se duhovnikom vedno nekam mudi, potem pa » ^jamramo, da so ljudje nezainteresirani. Z našim krščanstvom je nekaj hudo narobe«. Tako hude kritike Cerkve iz Cerkve ni pogosto slišati ali pa je preslišana. Toda Pečnik na koncu knjige zapiše, da se nikomur ne želi zameriti. Samo en namen je imel, pravi: pokazati na katastrofalno duhovno stanje pri našem naro-du^. Bo s svojo knjigo uspel kaj spremeniti, bomo tudi mi tarča kritik, ker smo upali le povzeti, kar v knjigi piše?
SIMONA ŠOLINIČ
Da je aerobika primerna za vsakogar, je dokazala Vesna (na sredini), ki je kljub zaobljenemu nosečniškemu trebuščku brez težav vodila vadbo.
Plesni koraki, uteži ali kolo?
Ko preizkusite vse to, se lažje odločite, kaj vam najbolj ustreza - Dan aerobike v Top fitu
Nekaj vadbenih programov:
-	Pilates krepi mišice trupa in ohranja telo stabilno, je preventiva proti bolečinam v hrbtenici in osnova vsem športnim zvrstem.
-	Simply step je intenzivna in koreografsko nezahtevna vadba na stepu, pri kateri izgori veliko maščob.
-	Body attack je najbolj intenzivna ura, kar jih je možno doživeti in kondicijsko zelo zahtevna. Vadba poteka ob glasbi in enostavni koreografiji.
-	Body pump je trening celega telesa s pomočjo droga, na katerega dodajamo uteži in sami določamo intenzivnost vadbe.
-	Zu zu je plesna vadba, nekakšna priredba popularne zumbe, le da je koreografsko manj zahtevna.
-	Sh'bam je novost, gre pa za enostavno plesno vadbo ob uspešnicah popularne glasbe, ki razgiba celo telo.
-	RPM je kolesarska vadba, kjer vozite ob ritmih močne glasbe in posnemate cestno vožnjo.
Dobra je tudi kombinacija fitnesa, kjer pripravijo program vadbe posebej za vas, ter skupinske vadbe. Sicer pa ugotavljajo, da obisk niha glede na letne čase. »Veliko zagnanih je v jesenskih mesecih, potem jim volja malo poide, po novem letu, ko si obljubijo, kako bodo shujšali in naredili nekaj zase, pa spet pridejo. Ali pa spomladi, ko se pokaže sonce in ugotovijo, da bo kmalu treba obleči kopalke,« pravi Šusterjeva in dodaja, da jih vse več ne preneha niti poleti, ker ugotovijo, da v tem času izgubijo vse, kar so prej s trudom prigarali.
Da njihovi vaditelji in inštruktorji vedo, kako se prav lotiti zadeve, dokazujejo stalna izobraževanja, saj morajo vsako leto pridobiti licenco, ki jo podeljuje Fitnes zveza Slovenije za delo v fitnesu, pri skupinski vadbi in pi-
latesu. Programi z licenco, kot so body pump in body attack, RPM in nova plesna vadba sh'bam, pa zahtevajo od vaditeljev vsake tri mesece učenje novih koreografij, ki so povsod po svetu enake.
Med vadbami, ki so na voljo v Top fitu, so nekatere samo za najmlajše, druge za seniorje, ene za nosečnice, druge za mame z dojenčki. Lahko se tudi učite orientalskega plesa, tai čija ali vadite s fizioterapevtko, še posebej če imate težave z osteoporo-zo ali s hrbtenico.
Poiščite torej aktivnost, ki vas bo res veselila, in vztrajajte. Zato da boste bolj zdravi in zadovoljni sami s seboj.
TAJANA CVIRN Foto: SHERPA
Telovadba mi je bila vedno odveč. Pri šolskih urah ni bilo ničesar, kar bi me res veselilo, bile so le bolj ali manj zoprne stvari. Kot da učitelji ne bi znali ali hoteli nas manj športno nadarjenih navdušiti vsaj za eno od aktivnosti. Z leti človek vendarle odkrije, da vse ni tako črno, in najde »svojo« rekreacijo, ki mu je v veselje in sprostitev, saj ne gre več za dokazovanje in rezultate. Najpomembnejše pa so seveda pozitivne plati gibanja po večnem sedenju pred računalnikom.
Ena od možnosti v hladnejših dneh je gotovo obisk katerega od fitnes klubov, kjer ponujajo vse mogoče, od vadbe na fitnes napravah do skupinske vadbe aerobike. Toda kaj izbrati, če je
ponudba obsežna, imena, kot so body pump, simply step in podobna, pa ne povedo veliko? Takrat je najbolj pametno priti na dneve odprtih vrat in preveriti, kaj se skriva za temi imeni. V celjskem Top fitu jih imajo tudi letos in brezplačno lahko še danes in jutri preizkusite, kaj ponujajo. Jesenska sezona se je začela 1. septembra z dnevom aerobike, ki je njihova posebnost. Ves večer so predstavljali vse, kar lahko pri njih počnete na skupinski vadbi, seveda tako, da ste lahko sami zraven poskusili narediti kaj od tistega, kar so pokazali vaditelji.
Eni levo, jaz pa desno
Če vprašate mene, ki sem v »polni bojni opremi« pre-
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
11. september ob 8. uri
KOLESARJENJE
Trasa poteka po vseh krajevnih skupnostih občine Žalec, je zahtevna in primerna za dobro pripravljene kolesarje. Info: www.zkst-zalec.si/sport/
13. september ob 20. uri
VSESLOVENSKI DNEVI TAIJIQUAN-a in QUIGONG-a
50 brezplačnih vaj in predstavitev po vsej Sloveniji, v Srednji zdravstveni šoli Celje, Ipavčeva 10, info: www.taiji.si_
18. september
Velenjska mestna avantura po mestnem jedru in okolici: tek, plavanje, kolesarjenje, veslanje, jamarstvo, spuščanje po vrvi, skike; info: 041 354 621 (Sandi Glinšek)
izkusila nekaj vadb, vam lahko zaupam, da mi plesni koraki niso nikoli šli in zato me tudi tovrstna aerobika ni navdušila. Kako le, ko pa je večina skočila v levo, jaz pa v desno, ko je večina naredila obrat, jaz pa sem še vedno tuhtala, katera noga gre kam _ Je bilo pa jasno, da je skupina deklet v polni dvorani zadeve obvladala precej bolje od mene in očitno uživala. Nataša Šuster, vodja centra, me je sicer tolažila, da na začetku nihče ne zna, da pa se v skupini koreografijo učijo dva meseca in ko jo znajo, jim je gibanje res čisti užitek. Že mogoče, ampak potem je na vrsti nova koreografija in spet tuhtanje, kam gre katera noga _ Skratka, mene so bolj navdušile uteži na palici, ki so sestavni del vadbe, imenovane body pump, le pretiravati ne smete s težo uteži, da si lahko naslednji dan še umijete zobe in hodite po stopnicah _ Pilates imam tudi rada, ker je odličen za razbolel križ in pomaga krepiti mišice trupa. Prav tako ni slaba skupinska vadba na kolesu, v Top fitu se imenuje RPM, sploh če ste že v osnovi ljubitelj kolesarjenja.
Sicer pa Nataša Šuster priporoča obisk in pogovor z njihovimi vaditelji in inštruktorji, saj tako lažje odkrijete, kaj vam najbolj »leži«. Vsak teden pripravijo tudi brezplačno uro ABC-aerobike, kjer imate možnost spoznati vse zvrsti.
Po prvih vajah z utežmi na palici se mišice rahlo tresejo od napora, kasneje je vse lažje.
Simply step se imenuje vadba na posebnih »pručkah«, imenovanih step. Št.70-6.september2011 -
Šola se je začela, letna kopališča počasi zapirajo vrata in mi z obiskom bazena v Slovenskih Konjicah tudi zaključujemo poletno akcijo:« Preverjamo kondicijo javnih poletnih kopališč.«
Možnost plavanja, ne le »namakanja«
Letošnje poletje smo vam predstavili letna kopališča na Celjskem in kot zadnji nam je ostal še bazen Slovenske Konjice, ki je prav tako lep kot ostala kopališča, pri čemer ga pestijo podobne težave.
Bazen Slovenske Konjice je začelo davnega 1947. leta na pobudo in s pomočjo tovarne usnja graditi Sindikalno športno društvo Konus. Pri načrtih gradnje je sodeloval celo Stanko Bloudek. Gradnja je od začetka potekala zelo hi-
tro, nato je začelo primanjkovati denarja in se je upočasnila. Celotno breme je bilo torej na tovarni in prostovoljcih, ki so bazen dogradili leta 1949, ko so bile nekatere naprave le zasilno postavljene.
Upravljavci TVD Partizan, komunala, drugi in spet komunala
Bazen je po 50. letu prejšnjega stoletja v upravljanje dobilo športno društvo TVD
Partizan, ki se je zaradi poplave reke Dravinje znašlo v precejšnjih škripcih. Leta 1954 se je namreč porušil jez, kar je povzročilo popla-vitev letnega kopališča in to je nato ostalo brez črpalke in vode. Kar nekaj let je bilo potrebnih, da so se stvari uredile in da je bazen začel ponovno obratovati. V celoti je bil bazen obnovljen leta 1975, kar pomeni, da danes že potrebuje novo obnovo. Takrat je upravljanje že pre-
treben temeljite obnove. Prav tako bi bilo treba obnoviti spremljevalne objekte, kot so sanitarije, garderobe, sobo za reševalce _ Glede na to, da je bila zadnja prenova pred skoraj štiridesetimi leti, bi si v Konjicah želeli tudi novo opremo za pripravo vode, filtririni sistem, ogrevanje vode, ki ga trenutno ni in je zato voda malce hladnejša, sploh ko zunaj ni pripeke. V investicijo bi všteli tudi urejanje parkirišč, kar bi ponovno zahtevalo ogromno sredstev, ki si jih javno komunalno podjetje ne more privoščiti. Skratka stroški so izredno visoki in težave povezane z njimi se vsako leto večajo.
Obisk in cene
Ne glede na težave, s katerimi se soočajo zaradi dotrajanosti objekta, pa ba-
f
vzelo Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, ki ga je kasneje prepustilo drugim najemnikom. V obdobju desetih let, vse do leta 2000, se je tako na bazenu zvrstilo več najemnikov, nato je vajeti ponovno prevzelo JKP, pove direktorica podjetja Špela Hlačar.
Obnova neizogibna
Hlačarjeva dodaja, da je bazen dotrajan in nujno po-
Špela Hlačar. (Arhiv NT&RC)
zen vsako leto privabi nekaj obiskovalcev. Samo lani so od sredine junija do začetka septembra prodali skoraj štiri tisoč vstopnic, vendar bi si želeli še več obiskovalcev. Cene vstopnic so sicer primerljive, vendar imajo v Slovenskih Konjicah precej bolj razdelan cenik, kar pomeni, da boste za vstopnico odšteli nekje od dva evra in pol za popoldansko med tednom, šest evrov za celodnevno od ponedeljka do petka, medtem ko so cene vstopnic konec tedna višje le za 50 centov. Kopalci pa se lahko tudi okrepčajo v gostinskem lokalu, ki ga ima kopališče skupaj z nogometnim društvom.
Aktivnosti na bazenu
Na bazenu je seveda možna rekreacija v obliki plavanja. V zadnjem času se kopališče povezuje tudi z zavodom za šport, ki ponuja učenje plavanja, ureja plavalne proge, izposoja badminton loparje, žoge za odbojko, frizbi ^ Sodelujejo tudi z mladinskim centrom, ki je med šolskimi počitnicami organiziral različne prireditve med tednom. Vsekakor si želijo dejavnost letnega kopališča še naprej ohraniti, četudi je to povezano z visokimi stroški, saj menijo, da imajo glede na ostale bazene prednosti predvsem v zadostnih količinah zelenih površin, osvežilno vodo in možnost plavanja in ne le »namakanja«.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Gremo v hribe
Olševa
Olševa je nekako v senci bližnjih Savinjsko-Ka-mniških Alp, toda zaradi svojih lepot in čudovitega razgleda pogosto želen cilj pohodnikov. Ta gorski hrbet v Karavankah je dolg pet kilometrov. Ima najvišji vrh Govco (1929 m) in stranska vrhova: na vzhodu Gladki vrh (1848 m) in na zahodu Obel kamen (1929 m), ki že pripada Avstriji.
Njena pobočja so običajno strma, na nekaj mestih celo prepadna. Olševa ni samo na meji z Avstrijo, temveč teče tam tudi navidezna meja med Štajersko in Koroško. Na omenjenem območju so posejane samotne kmetije, ki že stoletja vztrajajo daleč stran od urbanih naselij. Med najbolj znane sodi najvišja slovenska kmetija Bukovnik, ki je 1327 m visoko, poleg te so še Potočnik, Ošovnik, Ro-gar in drugi. Mnoge med njimi krasi tradicionalna kmečka arhitektura, značilna za te kraje (strehe so pokrite s skodlami).
Za precej prostrano goro, kot je Olševa, bi lahko pričakovali kakšno planinsko postojanko, a je ni. Pred kratkim je bila ob cerkvi sv. Duha koča Pod Olševo (1250 m), ki je na žalost za planince zaprla svoja vrata. Med gostišči pa je treba omeniti gostilno Majerhold (1260 m) v Matkovem kotu, ki je ob cestni povezavi Logarska dolina-Pavličevo sedlo. Olševa slovi po neokrnjeni naravi in po dveh izjemnih naravnih znamenitostih, mimo katerih vodijo markirane planinske poti. Potočka zijalka kot najbolj znana, imenuje se po kmetiji Potočnik, je v kraški jami na višini 1700 m. Dolga je 115 m in široka do 40 m. Zaslovela je po izkopaninah iz stare kamene dobe (raznovrstno orodje, napravljeno iz kosti in kremena, ter okostje jamskega medveda). Danes lahko najdene predmete vidimo v muzeju v Celju in Ljubljani, za kar ima velike zasluge dr. Srečko Brodar,
ki je omenjeno znamenitost leta 1928 odkril.
Potočka zijalka pa se običajno vsako leto konec zime spremeni v pravljično deželo, kjer ne manjka ledenih kapnikov - stalagmitov - ki so visoki do dva metra. Za nastanek te ledene lepote so potrebni specifični pogoji, kot sta temperatura in količina padavin. Spomladi, ko se začne topiti sneg nad votlino, voda počasi pronica skozi dachsteinski apnenec. Vodne kapljice tako padajo na tla in ob primerni temperaturi zmrznejo. Za nastanek teh ledenih kapnikov je potreben bistveno krajši čas kot tistih, ki jih lahko opazujemo v Postojnski ali kateri drugi kraški jami.
Druga naravna znamenitost pa so Lipševa Velika in Mala vrata, ki so sicer že na avstrijski strani, toda v neposredni bližini meje. Danes, ko smo v Evropski uniji, a tudi že nekaj let prej je bilo tako, ni težav pri ogledu te posebnosti Olševe. Skozi omenjena vrata oziroma
okna, ki jih Avstrijci imenujejo Felsentore, pelje zavarovana planinska pot (š. 358). Velika Vrata (1508 m)
Dostop:
Med najbolj preproste sodi, če se iz Logarske doline zapeljemo v Matkov kot in se po panoramski cesti peljemo do cerkvice sv. Duha, kjer parkiramo. Markirana pot nas pelje mimo Potočke zijalke na glavni vrh Govca, za kar porabimo dobri dve uri zmerne hoje. Druga pot vodi iz Koprivne in mimo cerkve sv. Jakoba na Lepi vrh (dobri dve uri). Naslednja možnost je iz Železne Kaple. Zapeljemo se v dolino Remšenik, kjer parkiramo pri ostrem ovinku tik pred cerkvico sv. Marjete, nato nas markirana pot pelje do vrat (dve uri) in nato na vrh Obel kamna, da katerega je še uro hoda. Če pa želimo od vrat do Potočke zijalke in nato na glavni vrh Govca, potrebujemo še približno dve uri. Gora je prepredena s številnimi potmi, ki pa niso vse markirane, zato sta potrebni pazljivost in kakšna planinska karta omenjene skupine.
omogočajo lep razgled na avstrijsko Koroško. V jesenskem času, ko se pozlatijo macesni in ko vam lahko
družbo delajo gamsi ter gorske ujede, je Olševa pravi raj na zemlji.
FRANCI HORVAT
»Izven igrišča ne hitim, sem samski«
Igri rokometašev Celja Pivovarne Laško v napadu poveljuje 22-letni David Razgor
Celjsko moštvo je po Šale-ško-savinjskem turnirju osvojilo tudi turnir v srbski Ka-njiži. Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Davida Razgorja. Njegov oče Igor je v Golovcu igral na levem krilu, kot tudi Davidov starejši brat Simon, ki je zdaj član Maribora.
Marsikomu se zdi krhek za pomembno vlogo, saj je vseskozi na udaru nasprotnih obramb. Toda zaveda se, čemu se mora posvetiti. Njegov met postaja močan, premeten, takšne so tudi številne asistence na črto, kar je bilo očitno proti Zagrebu.
Zakaj so prav vas izbrali za igralca turnirja?
Celotno moštvo je odigralo dobro in težko je bilo izbrati najboljšega. Zagotovo sem ponosen, da so se odločili zame. Zasluge pa pripadajo tudi soigralcem.
Direktor Roman Pungar-tnik je pripomnil, da je v pol-finalu proti Pleru pričakoval več od vas.
Na prvi tekmi resnično nisem bil opazen, proti Szegedu pa mi je steklo, obenem pa verjamem, da lahko igram še bolje.
In tudi to si je zaželel Pun-gartnik. Je bilo težje s Szege-dom ali z Gorenjem?
V Srbiji je bilo v dvorani izjemno vroče, pogoji za igro so bili neugodni _
^ a za vse enaki. Mislite, da so jih Madžari bolj vajeni?
Ne, to ne. Szeged ima odlične posameznike, kot tudi Gorenje, proti kateremu smo v Zlatorogu igrali s posebnim navdihom, saj so nas ponesli glasni navijači. V Kanjiži smo slavili na >tujem terenu<, tekmeci so imeli navijače z bližnje Madžarske.
Kako je z vašo izobrazbo?
Izpolnil sem pogoje za vpis v 2. letnik Fakultete za mene-džment v Celju.
V Zlatorogu so vas šolali za srednjega zunanjega napadalca, kajne?
Drži. Od malih nog sem igral na tem položaju. Toda v mladinski reprezentanci sem po sili razmer zaigral na levem krilu. Dobro sem se odrezal. Po svetovnem prvenstvu so v klubskem članskem moštvu načrtovali, da bom ostal na krilu. Toda v tisti sezoni sta se poškodovala tako Aleš Pajovič kot Miladin Kozlina, zato so Predraga Dačeviča prestavili na njuno mesto, na položaj levega zunanjega napadalca, meni pa se je ponudila priložnost na mestu organizatorja igre. Zgodaj sem jo izkoristil in minutaža se je začela večati.
Tudi na vas blagodejno vpliva vedenje novega trenerja Vladana Matića?
Vsekakor. Vnesel je veliko mero pozitivne energije. Vsakemu igralcu zaupa, vsakogar bodri in podpira ter daje nov zagon. Pripomogel je k odličnemu razpoloženju, ki vlada v naši ekipi.
Očitno ste postali prvi >plej -mejker<?
Tako se sicer še ne počutim, res pa je, da dobivam precej možnosti za igro, kar mi je v čast.
Če se še ne čutite kot prvi dirigent, pa je dejstvo, da igrate prav vi največ na tem položaju!
Na vseh tekmah sicer ne, na večini pa. V začetku sva si delež delila s Poklarjem, sedaj je moj resda večji.
David, še vedno ste na igrišču David med Goljati. Kaj boste storili v tej smeri?
Res je, da sem v primerjavi z ostalimi nižji in manj fizično razvit, ampak počasi pridobivam na telesni teži. V zadnjih dveh, treh sezonah sem dobro delal na tem področju, hiteti pa ne velja. Pri 181 centimetrih višine sedaj že tehtam 82 kilogramov.
Pri prodorih hrabro prenašate udarce, obrambni igralci pa vas tudi odrivajo, zato sledi dodaten korak, odboj žoge ob tla _
Seveda moram slog igre prilagajati svojim fizičnim sposobnostim. Zanašati se moram na hitrost, domiselnost.
Neurje v Radečah, v dvorani »nevihta«
V svoji generaciji ste bili med najboljšimi mladinci sveta. Kakšne so vaše želje?
Napredovati in se kaliti v Celju, kjer sem rojen in vzgojen. Morda bo čez nekaj let sledil odhod v tujino, o čemer pa trenutno ne razmišljam.
Je bil med lanskimi porazi najbolj boleč proti Mariboru, ko je na svoj račun prišel brat Simon?
Doma se ne zbadava, glede športa se že od malih nog podpirava. Lani je bil vsak poraz boleč, upam, da jih bo v novi sezoni precej manj.
Sedaj so apetiti nevarno narasli. Imate kakovost za naslov državnega prvaka?
O njem ne razmišljamo na glas. A vsak športnik si to želi, mora k temu stremeti. Vsi poznamo kvalitete Kopra in Gorenja. Storili bomo vse, kar je v naši moči. Če pa bo to dovolj za naslov, bomo videli ob koncu sezone.
Kako se sproščate?
Glede glasbe nimam posebne opredelitve. Od filmov najraje gledam trilerje in komedije. Na televiziji pa, če le imam čas, spremljam prenose tekem angleške nogometne lige.
Ste že >oženjeni<?
Ne hitim, sem še samski _ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
PANORAMA
MALI NOGOMET
1. SL, 1. krog: Oplast - Nazarje 4:2 (1:2); D. Kugler (18), Baloh (20-ag), Dobovec - Pun-tar 3:0 (0:0); Drobne (29, 40), Mordej (36).
NOGOMET
3. SL - vzhod, 3. krog: Čarda - Zreče 2:0 (1:0), Zavrč - Kovinar Štore 5:0 (1:0). Vrstni red: Zavrč 9, Čarda, Dravograd, Veržej 7, Malečnik 6, Rakičan 4, Odranci, Grad, Stojnci, Tromejnik, Kovinar, Bistrica, Zreče 3, Paloma 0.
Štajerska liga, 3. krog: Maribor Tezno - Šoštanj 0:0, Krško B - Šmarje 1:4 (1:2); Neskič (21), Vraničar (28, 80, 84), Poljčane - Šentjur 1:4 (0:2); Lampret (6), Blaževič (41), Džaferovič (68), Kla-dnik (90). Vrstni red: Šmarje, Drava, Marles hiše 7, Šentjur, Pohorje 6, Pesnica, Šoštanj 5, Peca 4, Podvinci, Krško B 3, Koroške gradnje, Poljčane, Tezno, Ormož 1. (MiK)
V okviru občinskega praznika v Radečah je Zoran Čulk, dolgoletni snemalec celjskega kluba, poskrbel za atraktiven rokometni obračun. Celjsko moštvo je bilo na prijateljski tekmi boljše od zagrebškega kar s 30:23.
Do 20. minute je bilo srečanje izenačeno, nato pa je za goste, ki se jim je zelo poznala odsotnost poškodovanega Davida Špilerja, zaigral zvezdnik Ivano Balić, toda druga celjska postava je prvič povedla z dvema goloma razlike. Dejan Perič je imel po šest obramb v obeh polčasih, v končnici je tri dodal Matevž Skok. V zadnjih dvajsetih minutah so Celjani še močneje zaigrali v obrambi, v napadu jih je odlično vodil David Razgor. Zaradi neurja je v 54. minuti (25:20) v dvorani nastala tema, tako da je bil obračun prekinjen 15 minut. V končnici je 800 obiskovalcev, ki je napolnilo dvorano, videlo še nekaj odličnih potez celjskega moštva.
Trener Vladan Matić je bil navdušen: »Še vedno poudarjam, da so to zgolj priprave. Resno delo se začne 10. septembra s prvo prvenstveno tekmo. Upam, da se bomo izognili nadaljnjim poškodbam. Moji fantje si zaslužijo navijaško podporo, ker imajo veliko srce. Ne vem, kaj bomo storili v državnem prvenstvu. Toda če bomo igrali tako kot danes in če se bomo še naprej tako borili, potem imamo lepe možnosti. Zaenkrat sem zelo ponosen na odnos fantov na tekmah.« Nekaj minut pred koncem tekme je moral igrišče zapustiti Perič - kar za golom sta ga poleg žene Tanje bodrila sin Nikola in hči Nika - zaradi poškodbe. »Mislim, da ni nič resnega. Šlo je le za krč v mečni mišici. To je posledica utrujenosti, bilo je
soparno, potrebujem še veliko tekem. Igrali smo proti zelo kakovostnemu klubu, ki ima vrhunske rokometaše in visoke cilje v ligi prvakov. Bili smo boljši. Iz srca čestitam vsem soigralcem in trenerjem,« je povedal Perič. Zamenjal ga je Velenjčan Matevž Skok, novinec, ki je na dan tekme dopolnil 25 let. »Celje ima prenovljeno moštvo. Nam, mlajšim in novincem, pomaga nekaj izjemno izkušenih igralcev, tako na igrišču kot izven njega. Kar se tiče tekme, zame je bilo fenomenalno, soigralci so mi pripravili veliko darilo za rojstni dan. Vsak je dal vse od sebe, nismo popuščali, verjeli smo v zmago, nismo pa pričakovali tako visoke razlike,« je Skok ocenil tekmo. Borut Mačkov-šek je dal pet golov, Rok Žuran, Alem Toskič in Luka Žvižej po štiri, po trikrat so bili uspešni David Razgor, Gašper Marguč in Pero Metličič.
Pred tekmo v Radečah je kapetan Celja Dejan Perič izročil poseben, unikaten klubski dres našemu občasnemu fotografskemu sodelavcu Slavku Kolarju, ki je na dražbi v dobrodelne namene zanj plačal 400 evrov.
Po nevsakdanji poškodbi Gregorja Potočnika bo na
njegovem levem očesu kirurški poseg sledil v ponedeljek. Zgodilo se je na treningu med igranjem nogometa, ko je žoga zadela Potočnika v glavo. Počila mu je mrežnica. Gre za izjemno redko in hudo poškodbo. Strokovnjaki pravijo, da obstaja malo možnosti, da bi bil vid spet kdaj takšen, kot je bil prej, toda upanje umira zadnje _ DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR
David Razgor med tekmo s slovito Barcelono.
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 6. 9. NOGOMET
Pokal NZS, osmina finala, Kranj: Triglav - CM Celje (16.30).
Celjska obramba je bila odlična, tudi z Vidom Potekom in Borutom Mač-kovškom.
Marko Bezjak ob četverici koprskih rokometašev
Velenjčani odlično začeli
sezono
Rokometaši Gorenja so drugič postali zmagovalci slovenskega superpokala (še leta 2009) in s tem ujeli Celjane (2007, 2010).
V Trbovljah so premagali aktualnega državnega prvaka Koper s 33:28. V drugem prvenstvenem krogu se bo dvoboj ponovil na Obali. Blestel je vratar Ivan Gajić, ki je zbral 20 obramb. Po šest golov sta dosegla Fahrudin Melić in Niko Medved, ki je povedal: »Prva lovorika je doma, zagotovo pa ni zadnja. To je šele začetek. Potrebovali smo takšno tekmo, da si pred pričetkom prvenstva dvignemo samozavest.« Pet golov je v petem slovenskem superpokalu prispeval kapetan Marko Bezjak: »To je bil uvod v dolgo in naporno prvenstvo, zmaga pa lepa napoved za prihajajoče tekme, saj smo videli, da lahko premagamo državnega prvaka. Dosegli smo napredek glede na prijateljske tekme in mislim, da bomo šli samo še navzgor.
Že v drugem prvenstvenem krogu bomo gostovali v Kopru, kjer nas čaka nova zahtevna preizkušnja, težak derbi.« V uvodnem krogu bodo
Uspešna Panićeva vrnitev
Laški košarkarji so tudi na drugi prijateljski tekmi vknjižili zmago, ko so na domačem terenu s 75:66 premagali Rogaško. Zaigral je tudi Vladimir Panić.
Zlatorog je prišel še do druge zmage v pripravljalnem obdobju, a ne tako lahko, kot je marsikdo pričakoval. Laščani so v prvi četrtini vodili že z 21:6, vendar se je gostujoča zasedba vrnila v igro in izenačila na 29:29. Zatem je sledila bolj ali manj enakovredna tekma, potem pa so gostitelji počasi vajeti prevzemali v svoje roke. Na koncu so slavili za 9 točk. Najboljši strelec je bil s 16 točkami Vladimir Panić, ki pretekle pripravljalne tekme ni odigral. Novinec v dresu Zlatoroga Jure Škifić se je kot kaže zelo dobro ujel z novo ekipo, saj se je izkazal tudi na drugi tekmi. Dosegel je 12 točk, Mitja Nikolič Smrdelj in Luka Dimec sta jih dodala po 10. Domači organizator igre Danijel Vujasinovič je dejal: »Na teh prijateljskih tekmah se še uigravamo in spoznavamo. Noge so zelo težke, saj smo sredi priprav, dopoldanski treningi pa so venomer zahtevni. Trudimo se, da izpolnimo trenerjeve želje, to pomeni agresivno obrambo po celotnem igrišču in številne protinapade. Vedno nam še ne uspe, a smo na dobri poti. Potrebujemo le čas, potem bo vse prišlo na svoje mesto.«
Pri Rogaški je manjkal Nejc Strnad, ki po poškodbi še ni pripravljen na napore. Za goste je Alen Blesić vknjižil 16 točk, pet manj jih je prispeval Miloš Miljković.
MITJA KNEZ
Dosežek, vreden spoštovanja
varovanci trenerja Branka Tamšeta že v petek pričakali Šmartno.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Atletinja Šentjurja Martina Ratej je na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji v finalu meta kopja osvojila sedmo mesto. Med najboljšo osmerico se je Martina uvrstila v tretjem poskusu in si s tem zagotovila še tri mete.
Eno minuto je bila celo na petem mestu, njen najdaljši met je meril 61,65 metrov. Četudi bi Ratejeva v Daeguju ponovila svoj osebni rekord, ne bi videla zmagovalnega odra. Naslov je osvojila Rusinja Marija Abakumova (71,99), ko je le za 29 centimetrov zaostala za svetovnim rekordom. Druga je bil Čehinja Barbora Športakova (71,58), aktualna svetovna rekorderka, tretja pa Južnoafričanka Sunette Viljoen z afriškim rekordom (68,38). Brez medalj sta ostali Nemki Obergfollova in Moli-torjeva _
Ratejeva je s trenerjem Andrejem Hanjškom sinoči pristala na brniškem letališču: »Telesno sem dobro pripravljena, toda moji meti so bili tehnično slabo izvedeni. Na tako pomembnih tekmah se prej pokažejo slabe kot dobre strani. Že letos bi se lahko še bolj približala najboljšim, vendar mi je pred svetovnim prvenstvom ostalo le šest, sedem tednov za priprave.« S tira jo je vrgel nujen operacijski poseg, ki ji je vzel približno mesec dni dobrega dela, vseeno je izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev v metu kopja na dosedanjih SP, deveto mesto Ce-ljanke Renate Strašek iz Gote-borga leta 1995. »Z uvrstitvijo sem zadovoljna, pričakovala pa sem boljše daljave. Morda sem imela preveliko željo in se zato nisem mogla zbrati, kot je treba v tako izostreni konkurenci,« je dejala Martina, ki ji
Martina Ratej
sreča spet ni bila naklonjena. V tretji, odločilni seriji za nadaljevanje, so metalke večkrat obsedele zaradi tekov, nato pa še zaradi podelitve kolajn v skoku v višino za moške. Naša šampionka je presegla vse tegobe in se med dvanajstimi finalistkami uvrstila med osmerico, ki je imela dodatne tri mete. Zanesljivo je 30-letna atletinja pridobila nov zagon. »Prihodnje leto je olimpijsko. Tudi sama si želim metati okoli 70 m, kolikor je bilo potrebno za najvišja mesta. Ko sem bila sredi tako zanimive tek-
me, se je izziv povečal, z njim pa tudi motiv,« vztrajnosti ne izgublja Ratejeva in pogleduje proti Londonu.
Atletinja celjskega Kladivar-ja Marina Tomič je zapravila lepo priložnost za uvrstitev v polfinale. 100 metrov z ovirami je pretekla v času 13,36 sekund, kar je daleč od njenega osebnega rekorda. Bila je peta v svoji kvalifikacijski skupini in imela skupno 27. izid. Če bi tekla zgolj osem stotink hitreje, bi ji uspelo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Zmagi v Ljubljano in Mežico
Predsednik RZS Franjo Bobinac je ob koncu pretekle sezone »svojim Ve-lenjčanom« podelil srebrne medalje, tokrat pa so »ose» slavile predvsem po zaslugi vratarja Ivana Gajića (v sivi majici).
Spet je ultramaraton od Celja do Logarske doline v popolnosti uspel. 75-kilome-trsko progo sta v sobotnem jutru in dopoldnevu najhitreje pretekla Ljubljančan Marko Rems (5 ur, 47 minut) in Mežičanka Simona Cokan (7 ur, 5 minut).
Drugi je bil Škofjeločan Boštjan Potočnik, tretji lanskoletni zmagovalec Uroš Kralj iz Radovljice, peti Ivan Hra-stovec z Vranskega. Na drugo stopničko se je povzpela Celjanka Nataša Robnik in izenačila svojo najboljšo uvrstitev. Šesta je bila Bernarda Čeplak Poznič iz Mozirja. Obsežnejšo reportažo bomo objavili v petkovi številki Novega tednika.
DEAN ŠUSTER, foto SHERPA
Marko Krebs, 35-letni diplomirani pravnik iz Ljubljane. Dvignil ga je njegov spremljevalec s kolesom David.
Odličen »štimung« ob jezeru
Veste kaj je to Jutranja polka? Zagotovo vedo tisti, ki so v soboto prisluhnili Harmonikarskemu orkestru Pustotnik, ki je v sestavi 33 harmonikarjev leže raztegoval mehe na odru. In tisti, ki so navdušeno spremljali igranje Global Krynerja, tudi vedo, da avstrijski gostje niso zvezde na-rodnozabavne glasbe le na papirju.
Letošnji poskus Zavoda Celeia Celje, da Šmartinsko jezero še bolj približa ljudem in zato na travniku pri Pušn šanku Pr Tini priredi Štimung fest, se je izkazal
za več kot uspešnega. Popoldanske in zgodnje večerne ure so izkoristili starejši obiskovalci, kasneje pa so prizorišče zapolnili mladi. Povprečna starost? Malo čez
20 let, a gotovo precej pod 30 let. In če so v soboto in nedeljo pričakovali okrog pet tisoč ljubiteljev naro-dnozabavnih viž, so jih na koncu našteli preko deset tisoč. »Brez pretiravanja,« je številko komentirala Jerneja Kolar, dokaz pa so bili tudi dokaj polni brezplačni avtobusi, ki so vozili iz mesta, ter zaparkirani travniki okoli »pušn šanka«.
Tudi napoved, da bo prireditev postala tradicionalna, se je izkazala za upravičeno. Še več, župan Bojan Šrot je celo napovedal, da prihodnje leto lahko pričakujemo
tridnevno dogajanje, urejeno pa bo tudi kampiranje. In harmonika, ki jo bo spet raztegnil na odru, bo zvenela bolj ubrano, kot jo je bilo slišati v soboto zvečer. V dogajanje so se seveda vključili tudi ponudniki turističnih storitev iz okolice, najbolj pa je v soboto dišalo pri ribičih, ki so radovednežem predstavljali ribji živelj iz Šmartin-skega jezera. In verjeli ali ne, enim je bila najbolj všeč kombinacija krapa, soma in smuča v ribjem raguju, drugi pa so prisegali, da ga ni čez brezplačno porcijo pečenega krapa _ IS, foto: GrupA
Pogled na prizorišče in oder, ki s svojimi merami (16x12 metrov in višino 10 metrov) velja za največji oder na prostem za narodnozabavne glasbene dogodke. Da o 150 kW osvetljavi in 50 kW ozvočenju ne izgubljamo besed.
Takole so se v nedeljo popoldne od Pušn šanka Pr Tini spuščali obiskovalci na travnik pred glavnim odrom.
Pozdrav folkloristov
Otroške delavnice so se napolnile na večer, popoldne je bilo prevroče celo za najmlajše.
V Društvu kmetic Meta so skrbno izbrali domače dobrote - vabili so potratna in orehova potica, pa pecivo, orehi in bučnice, med katerimi so bile tudi one za lenuhe, ki jim je škoda časa za luščenje, a ni ga čez domače grozdje v tej vročini.
Pogled na občinstvo - tokrat za mizami, čeprav se je na večer, ko se je pripeka malo polegla, hitro polnilo tudi plesišče.
Št.70-6.september2011 -
NOVI TEDNIK
FELJTON / INFORMACIJE
15
Iran - dežela lepih in
ponosnih žensk
V	iranski družbi prevladujejo islamska pravila, ki žensko obravnavajo na drugačen način, kot jo v moderni zahodni družbi. Iranke morajo upoštevati pravila islamskega oblačenja, v javnosti se ne smejo družiti z moškimi, ki niso njihovi možje ali ožji sorodniki. Ta za nas precej stroga pravila so med mladimi izobraženimi Irankami spodbudila svojevrsten upor, ki ga iranska dekleta izvajajo na prav poseben način.
V	Iranu ženskam od islamske revolucije, do katere je prišlo leta 1979, ni ravno lahko. Pred tem so namreč imele popolnoma enake pravice, kot jih imajo danes ženske v zahodnem svetu. Po revoluciji pa se je njihovo življenje korenito spremenilo, sprva je bil čador obvezno oblačilo vsake ženske, ki se je pokazala na javnih mestih, kasneje pa so pravila oblačenja precej omilili. Danes so tako obvezna garderoba Irank naglavna ruta, oblačilo z dolgimi rokavi, ki sega do kolen, ter dolge hlače ali krilo. Iranske ženske se po pravilih v javnosti ne smejo družiti z ljudmi, ki niso njihovi ožji sorodniki ali možje. Zato ni nič čudnega, da so v državi vsi vrtci in šole ločeni po spolu. Fantje in dekleta se prvič srečajo v istem razredu šele na univerzi. Podobno je tudi v javnih avtobusih, kjer so sprednji sedeži avtobusov rezervirani za moške, zadnji pa za ženske.
Ta stroga pravila so med Irankami naletela na svojevrsten upor. Sodobne iranske
ženske, ki živijo v velikih mestih, imajo danes univerzitetno izobrazbo in le redkokate-ra se sploh želi poročiti, če pa že pride do poroke, se to zgodi precej pozno. Večina deklet se poroči v starosti okoli trideset let, pred poroko pa ponavadi od svojega moža zahtevajo podpis posebne pogodbe, ki jim v primeru ločitve zagotavlja skrbništvo nad otroki, pravico do potovanj in gibanja po državi brez moževega privoljenja in seveda pravico do ločitve. S to pogodbo si zagotovijo določene pravice, ki jih sicer ne bi imele, in so tako bolj enakopravne svojim možem.
Na splošno so iranske ženske izredno urejene in razgledane gospe. Urejenost je zanje zelo pomembna in v mestih skorajda ni mogoče videti nenaličene mlade ženske. Morda so izjemno negovane roke in obraz posledica strogih pravil oblačenja, saj tako lahko ta dekleta v javnosti pokažejo le svoje roke in obraz. Zato ne preseneča, da je v Iranu izjemno razvita in popularna lepotna kirurgija, še posebej pogoste naj bi bile operacije nosu in obrvi. Tako lahko med množico ljudi v velikih mestih zlahka opazimo mlado dekle ali tudi fanta z obližem na nosu, ki kaže na to, da je pred kratkim prestal lepotno operacijo nosu. Tudi način oblačenja je na izredno visoki ravni. V velikih mestih je mogoče najti ogromno razkošnih modnih butikov z zahodnimi oblačili, prirejenimi za iranski modni trg. Športna oblačila so dokaj
redka in večina Irank sledi zahodnim modnim trendom oblačenja.
Tudi pokrivanje glave v Iranu ni več, kar je bilo. Danes ni nič posebnega, če vidimo žensko, pri kateri naglavna ruta pokriva le polovico la-sišča in opravlja le še simbolično funkcijo, ker je v državi pač predpisano njeno nošenje. Nikjer v državi tudi ni mogoče videti ženske z zakritim obrazom, saj pri njih ni v navadi, da si ženske zakrivajo obraz.
Tudi v političnem smislu so ženske izjemno aktivne. Veliko jih izvaja različna protestna dejanja proti trenutno vladajoči oblasti in so za uresničitev svojih ciljev pripravljene iti tudi v zapor. Mnoge preko knjig in medijev javnosti sporočajo, kakšne so razmere v državi, in opozarjajo na kratenje človekovih pravic.
Iranke so v nasprotju s pričakovanim izjemno emancipirane ženske, ki vedo, kaj hočejo. Politično in družbeno so veliko bolj aktivne od marsikatere zahodne vrstnice. Tako se zdi, da je strogo uveljavljanje islamskih pravil v iranski družbi, ki je ženskam odvzelo nekatere temeljne pravice, pripeljalo do ravno nasprotne reakcije. Islamska republika je proizvedla izjemno veliko feministk, ki so se pripravljene boriti za svoj prav. In verjamem, da ima Iran nekoč v prihodnosti veliko možnosti, da postane država z največjim deležem žensk med politično elito.
ALENKA HREN MEDVED
S septembrom znova predstavljamo primere dobrih praks na področju ekologije in gostimo zanimive goste v oddaji Eko val na Radiu Celje. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije nam je osvežil spomin na 31. maj, ko je bila podpisana Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije. Sprejeta je bila izjemno pozitivno in z veliko podporo.
r- *
z leve:
Ivo Trošt, Zavod za gozdove Slovenije, vodja OE Celje, Natalija Špeh, dekanica Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije
okolju. Trenutno urejajo še zadnje podrobnosti za podiplomski, magistrski študij, v katerega bodo vpisovali v naslednjem študijskem letu. Takrat bodo študenti že lahko poslušali predavanja v novi zgradbi Gaudeamus.
Junija letos so uspešno izpeljali prvo poletno šolo z glavno temo Sonaravna lokalna prehranska samooskrba. Študentom in profesorjem ponujajo možnost študijskih izmenjav, kar omogoča pretok novega znanja in informacij. Trenutno je še nekaj prostih mest za redni in izredni študij.
Zeleni gozdovi, naša pljuča, so tisto, kar moramo zagotovo ohraniti zanamcem. S tem se ukvarjajo tudi v Zavodu za gozdove Slovenije. Ivo Trošt, vodja območne enote Celje, je opozoril na ekološke in socialne funkcije gozda. Gozdarji primarno sicer res skrbijo v gozdovih za les, kar predstavlja posek dreves in pridobivanje lesa, a to še zdaleč ni vse. Skrbijo tudi za živali in zavarovane rastline, sem pa spada še skrb za ljudi, ki hodijo v gozdove. Ravno zato morajo biti primestni gozdovi primerno vzdrževani in dostopni. Poudarek je tudi na izobraževanju, kar sovpada s turistično rekreativno funkcijo gozdov. Že najmlajšim želijo vcepiti prijazen odnos do narave in ekološko zavest.
Za vse, ki razmišljate odgovorno in zeleno, je Janez Jazbec izpostavil akcijo, ki jo želijo izvesti. Njen namen bo pohvaliti primere dobrih praks s področja ekologije in opozoriti na tiste, ki to še niso. Z regijskim ekofestivalom bi pozno jeseni zaključili leto in z odprto prireditvijo predstavili dejavnosti Savinjske regije -ekoregije. Tako bi ljudem povedali, kaj vse je že narejeno in kaj se še obeta v njihovem okolju, da bo življenje lepše.
Promocijsko besedilo
Podpisniki, nosilci družbenega in gospodarskega razvoja, se dobro zavedajo pomena vsebine deklaracije in jo uresničujejo na svojem področju delovanja. Vsebina deklaracije predstavlja hkrati temelje razvoja projekta Savinjska regija - ekoregi-ja. Tako se je 47 podpisnikov zavezalo za novo vrednost okolja in želijo ustvarjati pozitivne spremembe, ki bodo vplivale na ozaveščanje ljudi. Aktivnosti in razmišljanje so usmerjeni v vzdržno in okolju prijazno uporabo naravnih virov in sonaravno upravljanje razpoložljivih gozdnih, kmetijskih, energetskih, gospodarskih in drugih virov s poudarkom na povečevanju samooskrbnosti.
Med podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja je tudi Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja. Je trenutno prva visoka šola, ki je pristopila k projektu. Dekanica šole Natalija Špeh vidi v projektu ekoregije vsebine, ki jih njihova izobraževalna ustanova ponuja svojim študentom. S tem povezuje teoretične vsebine s praktičnim delovanjem. Njihovi diplomanti, diplomirani ekotehnologi, si med študijem pridobijo znanje z različnih področij, povezanih z okoljem. Po prvem letniku izobraževanja po študijskem programu varstvo okolja in ekotehnologija nato izberejo vsebine modulov, kot so ohranjanje narave, raba in varstvo tal, okolje in zdravje ali okolje in industrija. Svoje znanje v tretjem letniku razširijo z izbirnimi predmeti in s trimesečnim praktičnim usposabljanjem. Letos na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju vpisujejo že četrto generacijo študentov, ki so po zaključku študija s svojim znanjem zaposljivi tako na področju EU kot tudi izven. Okolje namreč ne pozna meja in takšno znanje je uporabno na kmetijskem in komunalnem področju, v gozdarstvu, na področju tehnoloških procesov v smislu okoljskih tehnologij, tu so še humanistične in družboslovne vsebine s področja ekologije. S svojim izobraževalnim programom so v Velenju edinstveni v slovenskem
Predstavnica mlade generacije iranskih žensk
Osebje velenjske visoke šole za varstvo okolja se po službenih opravkih vozi z zelenim, Krpanovim kolesom in tako skrbi za manjši ogljični odtis.
Zavod za gozdove Slovenije in Hiristična zveza Slovenije letos organizirata tekmovanje za najboljšo tematsko pot. To je tekmovanje, ki pokriva področje turizma, urejanje in varstvo okolja v sklopu projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zajete niso le gozdne učne poti, ampak vse tematske poti. Prav zato še vedno vabijo vse, ki upravljajo s takšnimi potmi, naj se prijavijo na tekmovanje. Njegov namen je čim bolj približati pešpoti sprehajalcem in obiskovalcem po celotni Sloveniji.
Maček: pijan, a sposoben za vožnjo?
Po dveh ali treh peninah na avtocesto v nesrečo _
»Čeprav sem pil, sem se počutil sposobnega za vožnjo. Vedel sem, da je to prekršek. Tisti dan je bil zaradi končanih postopkov ločitve prelomnica v mojem življenju,« je v svojem zagovoru zaradi obtožb o povzročitvi tragične nesreče, ki je bila posledica njegove predrzne vožnje, dejal Branko Maček. Toda 2. 10. 2009 je bil prelomnica še za tri družine, ki so v avtocestni nesreči pri Arji vasi izgubile tri otroke. Maček se je »počutil sposobnega za vožnjo« pri 2, 18 grama alkohola na kilogram krvi.
»Žal mi je. Moje javno opravičilo pred časom je bilo >zmini-rano<, toda rad bi še enkrat izrekel sožalje svojcem,« je dejal in se v sodni dvorani samo takrat v vsem času svojega zagovora obrnil stran od sodnice Marjane Topolovec - Dolinšek in pogledal v oči družinam pokojnih Petra Kračuna, Tjaše Koštomaj in Nataše Godec. Kljub tem besedam je v svojem zagovoru že čez nekaj minut družine šokiral z odgovorom na vprašanje,
ali je imel možnost rešiti situacijo oziroma se izogniti nesreči, ko je vozil v nasprotni smeri po avtocesti. »Videl sem luči tovornjaka in mislil, zakaj vozi v nasprotno smer. Potem sem videl še luči drugega vozila. Možnost rešiti situacijo bi imel, če ne bi prehitevali (voznik in sopotnice v avtomobilu, v katerega je trčil, o.p.),« je razložil. Starši so bili ob takšnem odgovoru ogorčeni. Maček se nesreče ne spominja: »Vem, da me je nekdo na kraju nesreče vprašal, če sem sam v avtu, nato se spomnim zdravnika v celjski bolnišnici, ki mi je dejal, da sem ubil tri ljudi. S tem se ne da živeti toda časa ne morem zavrteti nazaj
Zagovarjal se je dobro uro, nato ga je to izmučilo, vsaj tako je dejal, ker naj bi se počutil psihično zelo slabo. »Še vedno sem hospitaliziran,« je dejal sodnici. Čeprav ta ne dopušča zavlačevanja, je morala popustiti, saj je v psihiatričnem mnenju zapisano, da Maček ni sposoben obravnave spremljati dlje časa. Obtoženi je sicer
Branko Maček. V ozadju družine pokojnih otrok. Tokrat jim je prvič pogledal v oči.
Mačkova zagovornika Damir Ivančič in Nuša Maček trdita, da je ključni dokument, ki govori o stopnji alkoholiziranosti v času nesreče, ponarejen. »Žal mi je, da morajo svojci pokojnih otrok to poslušati, vendar je treba ta zaplet pojasniti,« navaja Mačkova.
pristal na to, da mu sodijo v nenavzočnosti, kar pa ni mogoče glede na predlagani priči, ki bi morali biti zaslišani v petek. Tako je sodnica morala obravnavo prekiniti in je določila kar tri datume naslednjih obravnav. Sojenje bo tako še v petek, nato pa 23. septembra in 14. oktobra. V petek bodo zaslišali Jernejo Rošer, edino preživelo v avtomobilu mladih Celjanov, in Mačkovega prijatelja, ki je usodnega 2. oktobra z njim pil v lokalu v Arnovskem gozdu. Tam naj bi spila dve ali tri srebrne penine, trdi Maček, njegov prijatelj pa je v preiskavi menda dejal štiri. Tožilstvo ju bo zdaj moralo soočiti in ugotoviti, kaj od tega je res. Nato bodo zaslišali voznike, ki so
Mačka opozarjali s hupanjem, ko so ga opazili voziti v napačni smeri, in izvedence.
Je pa na začetku petkove obravnave spet potekal odve-tniško-tožilski besedni dvoboj. Mačkova odvetnica Nuša Maček namreč še vedno trdi, da je odredba o strokovnem pregledu (odvzem krvi, ki je pokazal visoko stopnjo alkoholiziranosti povzročitelja) nezakonita, in jo poskuša izločiti iz kazenskega spisa. Še več, meni celo, da je ponarejena. V kazenskem spisu je le kopija, domnevni original, ki so ga naknadno na sodišče poslali s celjske policije, pa naj bi se od fotokopije očitno razlikoval, celo šifre dokumenta naj bi bile različne. »Naloga obrambe je doseči
Odvetniška pisarna Matoz, ki zastopa družine pokojnih otrok, naj bi dobila podatke, da je bilo na računu Mačkovega podjetja leta 2009 še več kot 500 tisoč evrov denarja, leto kasneje, torej po nesreči, naj bi neznano kam izginilo več kot 450 tisočakov. Ko ga je odvetnik želel vprašati, kaj je s tem denarjem, sodnica Marjana Topolovec - Dolinšek tega vprašanja ni dovolila, češ da ni povezano s primerom, tako prisotni v dvorani nismo mogli izvedeti še Mačkovega mnenja, ali to drži in kaj je s tem denarjem.
tudi, da se razišče, kdo je za to odgovoren,« navaja Mačkova. S tem se ne strinja tožilec Ivan Žaberl, ki pravi, da obstajajo tri izvedbe originala, ki so shranjene na policiji, v bolnišnici in na Okrajnem sodišču v Žalcu (kjer so Mačku sodili po tej nesreči zaradi prekrška in mu izrekli denarno kazen 1.500
evrov in 18 kazenskih točk). Sodni senat je odločitev o izločitvi tega ključnega papirja preložil na kasnejši čas, je pa sodnica ukazala, da morajo do naslednje obravnave vse izvedbe originala dobiti in vložiti v kazenski spis.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
INF0113
Streli in voda v kleteh
Neurje, ki je v petek zvečer zajelo del celjskega območja, je ponekod povzročilo kar nekaj škode. Zaradi udara strele je v Požnici pri Laškem zagorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil več kmetijskega orodja, požar so gasili prostovoljni gasilci iz Laškega, Rečice pri Laškem, Svetine in Štor. Gasilci so uspeli rešiti tudi šest glav živine. Škoda naj bi znašala več deset tisoč evrov.
Strela je udarila tudi v električni drog ob cesti v Zado-brovo, na terenu je bila poleg gasilcev še dežurna elektro
ekipa iz Celja. Zaradi zama-šenih odtočnih jaškov pa so imeli težave na strehi tiskarne na Cesti v Trnovlje. Voda,
Poplaz brez hišnega pripora?
Takole je močno deževje v petek udarilo po hmelju v Grušovljah.
m
ki je zalila kar nekaj pisarn, je uničila več računalnikov, parket in strop ter nekaj električne napeljave. Pred meteorno vodo niso bili varni niti v Toledovi ulici in Ulici pohorskega bataljona v Velenju. Gasilci so morali vodo črpati iz dveh stanovanjskih hiš. Zaradi hitrega posredovanja prostovoljnih gasilcev pa so pred meteorno vodo uspeli obvarovati hišo v Grižah. Gasilci so namreč s prekopom vodo preusmerili mimo hiše in tako preprečili poplavo. Voda je v petek zvečer zalila še podvoz pri pošti v Celju, v vodi pa je obstal voznik avtomobila, ki so ga rešili celjski poklicni gasilci. Voda je zalila še hišo na Tovarniški cesti v Šempetru. Skoraj tisoč gospodinjstev pa je v petek zvečer na območju Vojnika ostalo brez elektrike, a so delavci Elektra Celje napako kmalu odpravili.
SŠol, foto: TT
Nadaljevanja sojenja Bojanu Poplazu, ki naj bi natančno pred letom dni na vhodna vrata Vegradove stavbe v Velenju namestil ročno bombo, ta teden ni bilo.
Zaslišati bi morali policista začetku poletja, a izrekli ukrep
Policijske postaje Velenje Marka Jelena, ki pa zaradi dopusta na sodišče ni prišel. Je pa Popla-zov odvetnik predlagal odpravo hišnega pripora za obtoženca. Ta je bil od lani v priporu, nato so ga izza zapahov izpustili v
hišnega pripora. Ker ga do zdaj ni kršil, prav tako je redno prihajal na sodne obravnave, bi mu lahko sodišče hišni pripor odpravilo in mu naročilo le redno javljanje na celjsko policijsko postajo, meni njegov zago-
vornik. Tožilec se s predlogom ni strinjal. Razlog za to je tudi, da ni znano, kako dolgo bo trajal sodni postopek. Sodišče bo za izvedensko mnenje zaprosilo antropologa, ki bo po vsej verjetnosti iz tujine, kar bi lahko postopek še zavleklo.
Obravnavo so prestavili na 21. september. V prihodnjih dneh naj bi bilo znano, ali bo sodišče Poplazu hišni pripor odpravilo.
SŠol, foto: SHERPA
Reševali telico
Šoštanjski prostovoljni gasilci so imeli v nedeljo zgodaj zjutraj prav posebno posredovanje. V Ravnah pri Šoštanju so morali reševati telico. Ta je namreč padla v gnojno jamo. V akciji, ki je trajala kar nekaj časa, so teličko vendarle uspeli rešiti. Žival ni bila poškodovana.
Hiša Matilde Biderman, kjer je strel odjeknil prvič. Moški jo je takrat ranil v roko.
Le nekaj metrov stran od sosedov je Bidermanova umrla zaradi drugega strela. V glavo.
Ženska umrla zaradi strela v glavo
Izkrvavela nekaj metrov stran od sosedov
Četrtkov umor 47-letne ženske v Dobjem pri Lesičnem je že tretji primer takšne vrste letos na Celjskem. 47-letna Matilda Biderman je v Dobju pri Lesičnem umrla zaradi strela v glavo. S puško jo je ustrelil njen 51-letni prijatelj Ernest Podgoršek. Bidermanova je storilcu celo ubežala, saj jo je najprej ustrelil v roko, vendar jo je med begom po pomoč dohitel in jo ustrelil iz neposredne bližine. Te podatke so potrdili tudi na celjski policiji. Policija je klic o tragediji do- v četrtek oglasil pri njej, sta se
bila okoli 19.30 v četrtek, saj jo je klicalo kar nekaj sosedov, ki so slišali prepir in tudi strela. Na 113 naj bi poklical celo Podgoršek. Kriminalisti so ga prijeli, ko naj bi taval v bližini kraja zločina. In kaj se je pravzaprav zgodilo?
47-letnica naj bi živela s svojima sinovoma in z materjo, s Podgorškom naj bi se srečevala občasno. Ko se je Podgoršek
sporekla. »Osumljeni je ženski očital nezvestobo. Pri tem se je močno razburil in odšel do
soseda, kjer je stanoval, vzel doma prirejeno puško neznane znamke, se vrnil do oškodo-vanke in ji začel groziti. Ženska je zaradi strahu pobegnila v hišo, se zaklenila in po telefonu poskušala poklicati pomoč. Osumljeni je s puško stekel za njo in jo najprej ustrelil skozi vrata, pri čemer jo je zadel v predel levega ramena, ravno v času, ko je ženska vzpostavila
Kriminalisti so na naslovu, kjer je Podgoršek bival, opravili tudi hišno preiskavo. Pri njem so našli še manjšo napravo za streljanje v obliki pisala ter okoli 100 nabojev različnega kalibra! Ovadili so ga zaradi kaznivega dejanja umora, povzročanja splošne nevarnosti in ogrožanja varnosti. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
klic na telefonsko številko 113. Slednja je nato zbežala mimo osumljenega na dvorišče, kjer jo je le ta dohitel, jo prijel, obrnil proti sebi in jo ustrelil z neposredne bližine v glavo. Zaradi poškodb je ženska na kraju takoj umrla,« je včeraj pojasnil vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. Podgoršek takrat ni končal z grožnjami, saj naj bi po uboju 47-letnice s puško grozil še njenemu sinu in njegovemu prijatelju, ki sta se nahajala v bližini in sta nato zaradi strahu zbežala s kraja. Dvakrat naj bi celo ustreli proti 23-letniku, ki je prihitel na kraj dogodka. Bidermanova je obležala v mlaki krvi le nekaj metrov stran od sosedove hiše.
Vse tri letošnje tragedije, v katerih so moški ubili svoje partnerke, so se pravzaprav zgodile na območju Šentjurja. 26. februarja je v Šentjurju 42-letni Franci Malgaj umoril svojo 33-letno partnerico Tanjo. Zatem ko jo je pretepel in obesil, je sodil še sebi. 13. avgusta je pri Dramljah 55-letni Franci Feldin ustrelil 42-letno ženo Jožico. Uboj se je zgodil v počitniški hišici sicer na hribovitem območju, ki spada pod občino Slovenske Konjice in je na meji s šentjursko, sta pa bila oba doma z območja Šentjurja. Feldina je šele v preteklih dneh zaslišal preiskovalni sodnik, ki je zanj odredil pripor. Moški se je več kot pol meseca zdravil v celjski bolnišnici, saj je po uboju žene poskušal ustreliti tudi sebe.
Tja naj bi odhitela po pomoč. Podgorška sosedje poznajo kot človeka, ki je večkrat poprijel za delo pri različnih znancih, pomagal naj bi tudi na doma-
čiji Bidermanove. Nazadnje je živel pri nekem prijatelju, pred leti pa nekje na Kozjanskem.
SŠol
Foto: SHERPA
INFO113
Zagorel gasilski objekt
V Debru umrl motorist
Motor prelomilo na pol
V noči na nedeljo je zagorel objekt ob gasilskem domu v Parižljah. Nastalo naj bi za okoli 40 tisoč evrov škode.
Prostovoljni gasilci PGD stavbi gasilskega doma. Ker
V prometni nesreči v Debru na območju Laškega je pretekli četrtek umrl 35-letni motorist.
Parižlje - Topovlje so v objektu imeli shranjeno gasilsko opremo in vrtno orodje. Požar naj bi izbruhnil okoli 2. ure ponoči, ognjene zublje so poleg domačih gasilcev pomagali gasiti še njihovi kolegi iz PGD Braslovče in PGD Letuš. V objektu shranjene opreme gasilci niso mogli rešiti, k sreči pa se vsa oprema, ki jo potrebujejo za posredovanja, nahaja v glavni
se pogoreli objekt nahaja le nekaj metrov stran od doma, so morali gasilci ves čas polivati tudi dom, da ne bi požar zajel še ta objekt, saj bi bila škoda v tem primeru neprimerljivo visoka. Objekt, ki ga je požar uničil, ni bil star, lani so gasilci obnovili tudi streho. Vzrok požara kriminalisti še ugotavljajo.
SŠol Foto: TT
Škode naj bi bilo za 40 tisoč evrov.
Ta je vozil iz Zgornje Rečice proti Laškem, v Debru pa je z motornim kolesom zadel v desni robnik, padel in se tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. »Nesreča naj bi se zgodila zaradi neprilagojene hitrosti. Voznik motornega kolesa ni
uporabljal varnostne čelade in ni imel vozniškega dovoljenja za motor,« so sporočili s policije. Letos je na cestah na območju Policijske uprave Celje umrlo deset oseb, enako kot lani v enakem obdobju.
Foto: TimE
Promet je bil zaradi tragedije nekaj časa oviran. - Št. 70-6.september2011
V naselju Polže pri Vojniku se je v nedeljo poškodoval motorist, ki je trčil v traktor. Zaradi poškodb se zdravi v celjski bolnišnici.
Tja so odpeljali tudi 24-le-tnega motorista, ki se je v petek ponesrečil na glavni cesti Rogatec - Podplat. Nesreča se je zgodila, ko je moški dohitel voznika avtomobila, ki je zavijal v levo. Da bi se izognil trčenju, je motorist sunkovito zaviral, pri tem zavil preko levega voznega pasu, kjer je trčil v obcestni robnik. Motorno kolo se je pri trku v robnik in padcu prelomilo na pol, voznik pa se je hudo poškodoval. Huda nesreča se je minuli konec
tedna zgodila še v Podsredi, kjer sta trčili tovorno in osebno vozilo. Poškodovala se je ena oseba. Foto: PGE Celje
Nesreča v Polžah.
Pijani mladoletnik
Pretekli konec tedna so na cestah območja Policijske uprave Celje policisti pridržali sedem voznikov, petim so zasegli tudi vozila, saj so bili večkratni kršitelji oziroma niso upoštevali prepovedi nadaljnje vožnje. Med pridržanimi vozniki je bil tudi 17-letni motorist. Alkotest mu je v soboto ponoči, ko so ga policisti ustavili na območju Laškega, pokazal kar 0,83 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka!
18
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Kako sem doživel Ameriko
Nekega dne me je mama razveselila z novico, da greva za en mesec v Ameriko. Bil sem tako navdušen, da sem najprej mislil da sem narobe razumel. A nisem.
Mislil sem, da imajo tam takšno življenje, kot ga prikazujejo v najstniških nadaljevankah: vse urejeno, čisto, umirjeno, prefinjeno _ Ampak mesta so bila umazana, hrupna. In ko smo v Los An-gelesu videli filmske studie, mi je bilo jasno, zakaj so lahko v filmih mesta tako lepa. Zato, ker imajo večji studiji, kot so Warner Bros, za snemanje svoja mini mesta.
V New Yorku igra veliko čudovitih predstav, med njimi me je posebej očarala gledališka predstava Zar-kana, katere kostumograf je Slovenec Alan Hranitelj. Čeprav je Amerika zelo velika, ima še vedno prostor za slovensko umetnost. Posebej so me navdušili tudi Empire State Building, Kip svobode,
Centralni park, Grand Central Station.
Potem smo odleteli v Los Angeles in se nato odpeljali v San Francisco. Tam smo se peljali čez znameniti most Golden Gate in od daleč videli zapor Alcatraz.
Američani imajo čudovito naravo. Že na poti do San Francisca ob obalah Tihega oceana smo bili deležni nepozabnih pogledov: visokih valov, morskih slonov _ V Nacionalnemu parku Yosemi-te smo videli prelepe planjave in slapove. V Nacionalnemu parku Sekvoja smo seveda videli sekvoje, ki so najvišja, najstarejša in najdebelejša drevesa na svetu. Čez stotine kilometrov puščave smo prišli do Las Vegasa. To je bil za nas pravi kulturni šok, saj smo kar naenkrat prišli iz mirnih gozdov in puščave v mesto polno luči in hrupa.
V Bryce Canyonu smo nato videli čudovite naravne kamnite oblike. Nadaljevali
smo proti Hooverjevemu jezu in Antelope Canyonu. Ta je tako osupljiv, da ti zastane dih. Je kot dve nežno valoviti gladini morja, ki bi ju postavil navpično malce narazen. V stropu so se lahko videle tudi podobe srca ali plamena, s katerimi se je poigravala svetloba. Nazadnje smo odšli do Grand Canyona, nad katerim smo bili malce razočarani, saj ni bil tako lep, kot ga opisujejo..
V Los Angelesu smo si ogledali koncert Dolly Par-ton, značilne ameriške country pevke. Najbolj pa sem se razveselil koncerta Selene Gomez, na katerem je nastopal tudi Justin Bieber.
Ob vrnitvi sem razmišljal o tem, da se veliko Američanov sploh ne zaveda svoje narave in je ne spoštuje. In sprašujem se, ali vedo, da s tem, ko uničujejo naravo posledično uničujejo tudi sebe.
JANEZ DOLINŠEK, 5. razred OŠ Mozirje
Šolarji!
Pošiljajte nam prispevke s fotografijami o tem, kaj se zanimivega dogaja na vaši šoli in objavili jih bomo na strani Otroški časopis. PS: Pa varčujte z energijo in ne pišite predolgih tekstov!
Preizkusili smo se v golfu
Morski sloni na obali Tihega oceana
V vročih poletnih dneh smo se z otroki iz skupin 11 in 13 vrtca Šmarje pri Jelšah odpravili na eno najznamenitejših turističnih točk v Šmarju pri Jelšah, na dvorec Jelše oz. Jelšingrad ter golf igrišča ob njem.
Otroci so imeli veliko vprašanj o preteklosti dvorca, marsikomu se je porodila tudi kaka ideja za njegovo prihodnost. Na Jelšingradu pa je poleg dvorca še ena zanimiva turistična točka in sicer golf igrišče. Damjan Gobec nam je pomagal, da smo spoznali golf in se aktivno vključili v igro.
Steze obdajajo manjši ribniki in nepokošeni deli travnikov, kjer je bilo opaziti čudovite živali in rastlinje. Otroci so imeli veliko vprašanj, med drugim tudi, zakaj ne pokosijo trave ob stezah. Gospod Damjan je razložil, da gre za varovanja okolja in da je to naravni habitat za živali, ki blagodejno vpliva tudi na sprostitev ljudi, saj je bilo slišati polno čričkov, pa tudi nekaj živozelenih žab smo videli.
S posebnim vozilom, polnim športnih pripomočkov za golf, nas je gospod Damjan popeljal po stezah, kjer nam je predstavil pravila in etiko na zelenicah. Nato je pokazal udarec žoge z golf
palico. Drža nad žogico vpliva na ravnotežje, zato je treba preveriti, ali imamo težo na celotnih stopalih. Preveriti je treba tudi, ali imamo dovolj prostora za zamah, saj se moramo zavedati, da so na igrišču tudi drugi. Gospodu Damjanu je uspelo, saj smo šli pogledat, kam je poneslo žogico. Sedaj pa smo bili na vrsti mi. Na posebnem poligonu, ki je namenjen za začetnike, smo preizkušali svo-
je znanje in srečo. Otroci so lahko aktivno sodelovali pri učenju oziroma rokovanju z golf palicami in drugimi pripomočki. Bili so navdušeni in nekateri so kovali načrte, da kmalu pridejo spet, takrat v spremstvu predvsem atijev.
Vzgojiteljice JELKA ČUJEŽ, BARBARA PELC, JOŽICA BOSLIČ, JOŽICA GAJŠEK
Viva creativa šola je igriva
Tako so začeli svojo himno udeleženci poletne glasbene delavnice pod imenom Viva creativa. Pred štirimi leti jo je takrat s petimi otroki začela učiteljica kitare na celjski glasbeni šoli Ajša Svetlin. Skoraj dve desetini otrok in osem učiteljic v tej sezoni pa dokazuje, da se je ustvarjalni glasbeni teden dobro prijel.
Ajša Svetlin pri poučevanju kitare stavi na vero v otroka, v njegov talent in se predvsem trudi, da ga ne bi omejevala. Na ta način spodbuja samostojno skladanje pesmic že v najzgodnejši dobi. S to tematiko je napisala tudi priročnik.
Ker rednemu šolskemu delu med letom še vedno diktira tempo predpisan program, se je odločila za poletno delavnico. V njej je želela na čimbolj naraven in prijazen način otroke spodbuditi k glasbenemu ustvarjanju in poustvarjanju. »Pozneje sem idejo predstavila še kolegicam in letos nas je bilo kar osem. Alenka Firšt je poučevala violino, klavir Tamara Povh, flavto Mojca Fideršek in Nina Baša, kitaro pa poleg mene še Maruša Mernik. Kot se je izkazalo, je bila izvrstna ideja likovno ustvarjanje, ki ga je ob koncu vsakega dneva vodila Manja Vadla. Lidija Kočevar Žager pa je imela zabavno
angleščino, ki je bila tudi zelo dobra sprostitev med urami,« je povedala Svetli-nova.
Med udeleženci so bili otroci med 7. in 13. letom, eni popolni začetniki, spet drugi že »posvečeni« v svet glasbe. Na koncu so z vsem novo pridobljenim znanjem in ustvarjenimi pesmicami pripravili zanimiv koncert. Ker je bila za nekatere to prva tovrstna odrska izkušnja, je gotovo pustila neizbrisen pečat.
StO
Zaključna prireditev je pokazala, kaj so se naučili v zadnjih počitniških dneh. (Foto: SHERPA)
Razstava za konec
V sredo, 31. avgusta, je Mladinski center Celje pripravil zaključne razstave izdelkov otrok, ki so nastale v času druženja med kreativnimi počitnicami v mestnih četrtih Celja. Vsi prisotni animatorji, otroci, starši, dedki, babice, tete, strici in vsi naključni mimoidoči so si lahko ogledali razstavljene slike, ki so jih ustvarjali otroci stari med 5 in 14 let v Mestnih četrtih Lava, Nova vas in Slavko Šlander.
ŠPELA BOŽINOVIĆ
NOVI TEDNIK
BRALCI POROCEVALCI
19
Na poti z Guzajem
Zadnjo avgustovsko nedeljo se je blizu 300 pohodnikov podalo na Guzajev pohod po njegovih kozjanskih poteh. Pot, na katero se vsako leto odpravi več ljudi, so letos
zaključili na Kozjanski domačiji v Repušu. Gostoljubni domačini so pripravili lep sprejem za pohodnike, ki so kake tri ure pred tem krenili na pot s Planine, Prevorja in iz Dobja. Naslednje leto so za cilj pohoda določili Prevorje, ki je tudi nosilec Guzajevega projekta.
StO
Člani in članice - veterani - ob prenovljeni ročni brizgalni
Prenovljena ročna brizgalna
Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica, ki deluje od leta 1924 in ima 105 članov, je bogatejše za posebno pridobitev. V soboto, 20. avgusta so predstavili in preizkusili obnovljeno ročno brizgalno Teudloff-Dittrich-Budapest.
Njihov veteran Valentin Oblak, ki je tudi častni član, višji častnik in predsednik veteranov PGD Zabukovica, je obnovil ročno brizgalno, ki je prišla v njihovo društvo leta 1928. Prejeli so jo iz Rudnika rjavega premoga Zabukovica in jo tudi uporabljali. Kasneje so jo uporabljali pri gašenju apna. Zdaj je obnovljena ter usposobljena in jo bodo imeli v društvu.
V društvu dajejo velik pomen obnovi društvenih objektov in tekmovanjem. Prav ta dan je bilo hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovica v moški in ženski konkurenci. Tekmovalo je 26 ekip. Pri vaji z devetimi tekmovalci je zmagala moška ekipa iz Vrbja, pri ženskah pa ekipa iz Zreč. Pri olimpijski vaji s sedmimi tekmovalci je bila prva moška ekipa iz Dramelj, pri ženskah pa ekipa iz Velike Pirešice. Posebnost PGD Zabukovica je tudi ta, da hodijo na tekmovanja s črpalko Ziegler, ki je danes že posebnost.
MAGDA ŠALAMON
Prva razstava v novih prostorih
Celjsko turistično društvo, ki je pred nedavnim pridobilo prostore v nekdanji galeriji Mozaik v kvartirni hiši na Gosposki ulici v Celju, je v svojih prostorih postavilo prvo fotografsko razstavo. Naslovili so jo Delo Turističnega društva Celje skozi objektiv, na njej pa so trije fotografi predstavili izbrane fotografije, ki so jih posneli ob izvedbi nekaterih letošnjih projektov društva. Na razstavi lahko obiskovalci vidijo motive z ocenjevanja pustne urejenosti gostinskih in trgovskih lokalov v celjskem mestnem jedru, z nastopa srednjeveške skupine Celjani na gradu Podsreda v mesecu juniju in nekatere druge.
BS, foto: GrupA
Svoje fotografije z akcij Turističnega društva Celje razstavljajo Damir Mrkonjić, Anja Cencelj in Štefan Matjaž.
Spominski pohod
Zadnjo soboto v avgustu smo organizirali pohod v spomin na 70-letnico zadnjega boja Celjske čete. Krenili smo iz Laškega preko Trojnega in Olešč do Šentruperta nad Laškim.
V Oleščah so nas pričakali domačini in nas pogostili s čajem, pecivom in sendviči. V Šentrupertu smo se udeležili spominske slovesnosti ob obletnici zadnjega boja Celjske čete 27. avgusta 1941 na takratni kmetiji Zavšek, danes Gobec. Na slovesnost je prispela tudi skupina pohodnikov s celjske strani, iz Štor. Posebna zanimivost je bil nastop arabske kulturne skupine Rozana iz Maribora, ki je sodelovala na prireditvi zaradi tega, ker sta bila v Celjski četi dva Palestinca. Govornik je bil naš nekdanji veleposlanik na Kitajskem, Češkem in Poljskem Zvone Dragan iz Celja. Prisotne so pozdravili tudi laški župan Franci Zdolške, predsednik Arabskega kluba v Sloveniji dr. Fouad Al-Mansour in predstavnik v Sloveniji živečih Palestincev Almutasem Assayed. Udeleženci smo Palestincem zaželeli, da bi tudi oni kmalu zaživeli v svoji mednarodno priznani svobodni državi Palestini.
ANDREJ MAVRI
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
STIRINOZCI
ISCEMO TOPEL DOM
Vsi kosmatinci na fotografijah, ki jih najdete v zavetišču Zonzani, iščejo nov dom in skrbne gospodarje.
Prijazna 6-mesečna Lena je mešanka srednje rasti.
Torek, 6. september: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znamenje kozoroga in pozornost usmerila na materialne zadeve. Zaradi njenega stika z Uranom in s Plutonom bo lahko dan nekoliko bolj stresen. Vedite, da gre samo za nekajurni vpliv, že večerne ure bodo prinesle bistveno bolj prehodno in pozitivno energijo po zaslugi Jupitra.
Sreda, 7. september: Sonce in Luna, ki bo v kozorogu, bosta v dobrem aspektu. Čas bo za resno delo, akcije bodo obrodile sadove. Sa-turnov kvadrat vas bo lahko upočasnil, vendar ne ustavil. Zaradi vpliva Venere bo dan dober za poslovnost in urejanje finančnih zadev. Še zlasti odlično bo šlo vse od rok rojenim v zemelj skih znamenjih. V poznih večernih urah boste lahko raki in kozorogi precej adrenalinsko razpoloženi, brzdajte strasti, da si ne boste naredili kakšne škode.
Četrtek, 8. september: Luna bo v dopoldanskih urah vstopila v znamenje vodnarja in prinašala zelo univerzalno energijo. Težko boste zdrža-
li na enem mestu, pri enem opravilu. Zbranost bo manjša, zaradi vpliva opozicije Merkurja z Neptunom bo imela domišljija večjo moč kot zdrav razum. Vsekakor ne sprejemajte pomembnih odločitev. Večerne ure bodo zaradi vpliva Urana zelo zanimive.
Petek, 9. september: Merkur bo prestopil v znamenje device, kjer je že bil v avgustu zaradi retrogradnega gibanja. Odlična novica je, da bo potoval direktno in bo v enem od svojih sedežev. To pomeni, da bo njegov vpliv zelo močan, kar bo velika opora pri delu. Tudi zaradi vpliva Jupitra in Saturna bo dan odličen za poslovnost in delo, vendar naj ne vsebuje tveganj.
Sobota, 10. september: Luna in Neptun v medsebojnem objemu vas bosta raznežila, zasanjani in precej nestvarni boste. To bo čudovit dan za sproščanje, ustvarjanje, meditacijo in alternativno nasploh. Luna, ki bo v večernih urah vstopila v ribi, bo predhodni položaj še okrepila.
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Nedelja, 11. september:
Skladnost ključnih planetov za ljubezen, Marsa in Venere, bo prinašala krasno energijo, kar boste izkoristili v polni meri. Luna bo v lepem aspektu tudi s Plutonom in z Jupitrom, zato lahko preživite lepo nedeljo. Posvetite se sebi in svoji najljubši osebi.
Ponedeljek, 12. september: V jutranjih urah bo Merkur v odličnem odnosu s Plutonom. Upoštevajte notranji glas, pravilno vas bo usmerjal. Malo pred poldne-vom bo nastopila polna Luna v znamenju rib. Močneje bo vplivala na rojene v znamenju rib in device. Stopnja čustvene energije bo močno povečana, izrazite se na primeren način.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dalares.si
IINN.IIOÉllMbll
2-letni Tor je mešanec večje rasti.
H!TRO NAROČITE
Don je mešanec, star 12 mesecev. Je manjše rasti in prijazen.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
pozoer ' ■^•"ííí St" ^ pozor
s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih sirani televizijskega sporeda In zanimivosti Iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK

ra
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Nepreklicno naročam Novi tednili za najmanj 6 mesecev
Goro je star leto in pol, našli pa so ga v Podčetrtku.
m
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Zdravje in vegetarijanstvo
Najbolj pogosto se odločamo za vegetarijansko obliko prehranjevanja zaradi zdravja in zaradi prepričanja, da s tem varujemo okolje ter da s tem preprečujemo mučenje in ubijanje živali, a tudi zaradi verskega prepričanja in ekonomskih sprememb, ki smo jim priča. Danes je masovna pridelava mesa povezana z neprimernim onesnaževanjem okolja. Poraba vode vodi do novih kritičnih odnosov v naravi in povečuje količino odpadnih snovi. Pridelava žit z enako količino beljakovin je vsaj štirikrat cenejša kot pridelava mesa. Tudi vegetarijanski obrok v restavraciji naj bi bil ob enaki biološki kvaliteti cenejši kot obrok z mesom, kar pa pri nas ni v navadi.
Ali lahko pravilna in varovalna ali celo vegetarijanska prehrana ohrani ali izboljša zdravje in ali lahko s hrano preprečimo posamezne bolezni, so vprašanja, ki si jih postavlja vse več ljudi. Raziskave so pokazale, da je umrljivost odraslih vegetarijancev, ki uživajo zdravo in uravnoteženo hrano (zdrava hrana naj bi bila ekološko pridelana hrana, to je naravna, nepredelana, brez aditivov in kontaminantov), nižja kot pri ljudeh, ki jedo meso redno, vsak dan. Vegetarijanci se tudi težje zredijo in imajo povprečno nižjo telesno težo kot ljudje, ki uživajo meso. Redkeje imajo težave z žolčem in manj bolezni srca. Tudi ledvičnih kamnov imajo manj, redkeje obolevajo zaradi sladkorne bolezni in imajo manj okvar zob (kariesa). Raziskave, ki so dokazale povezavo med uživanjem mesa in rakom, pripisujejo vegetarijanstvu zanimivo vlogo pri preprečevanju civilizacijskih bolezni. Ameriško zdravniško združenje je že leta 1961 nakazalo, da bi lahko 90 odstotkov bolezni srca in ožilja preprečili z vegetarijansko dieto. Takrat se je končala raziskava o sredozemski prehrani, pri čemer so se začele raziskave o vlogi dejavnikov tveganja in dokazale, da so kajenje, pitje alkoholnih pijač in uživanje mesa dejavniki, ki so neposredno povezani z umrljivo-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
stjo v zahodni Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji.
Povezava med rakom in uživanjem mesa
Organizem težko predela velike količine maščob, holesterola in beljakovin, ki jih dobi z mesom. Če človek uživa več holesterola, kot ga potrebuje, se ta nabira na stenah žil in povzroči številne bolezni srca, ožilja, kapi in okvare organov. Že uživanje mesa enkrat na teden zniža vrednosti holesterola in maščob v krvi. Te vrednosti so nižje kot pri ljudeh, ki uživajo meso večkrat na teden. In kako je pri raku? Število bolnikov z rakom raste iz dneva v dan in grozi, da bo preseglo število srčno-žilnih bolezni. Raziskave, opravljene v zadnjih dvajsetih letih, so potrdile povezavo med prehrano z mesom in nekaterimi oblikami raka. Tako je ugotovljena povezava med rakom debelega črevesja, rakom na prsih in maternici in med količino zaužitega mesa, pri čemer se število rakavih obolenj povečuje na območjih, kjer ljudje uživajo veliko maščob živalskega porekla, mesa in alkohola. Zakaj naj bi bili jedci mesa bolj nagnjeni k tem boleznim? Ena od teorij, ki jo zagovarjajo strokovnjaki za prehrano, govori, da je človeško črevo dolgo in da ni ustvarjeno za intenzivno presnovo mesa. Mesojede živali imajo kratek prebavni trakt, zato različne snovi, ki nastajajo pri razgradnji mesa, hitro zapustijo organizem. Pri človeku te snovi preobremenjujejo ledvice in jetra ter lahko povzročijo številne okvare. Tu so tudi številni dodatki k mesu, ki služijo kot konzervansi. Mesu se
Raziskave so pokazale povezavo med uživanjem mesa in nekaterimi vrstami raka. (Foto: GrupA, arhiv NT)
dodajajo nitrati in nitriti, ki ohranjajo lepo rdečo barvo. Živalim pa se dodajajo tudi pomirjevala, hormoni, antibiotiki in več kot 2500 drugih snovi, od katerih so številne rakotvorne. Zato je ameriška akademija znanosti že leta 1983 priporočila, naj ljudje omejijo uživanje mesa in uživajo več rastlinske hrane.
Pomisleki in vprašanja
Vendar ni vse tako enostavno. Zaradi naraščanja števila vegetarijancev med nosečnicami in med otroki, bolniki in starostniki se postavlja vedno več vprašanj o vlogi in obliki vegetarijanske prehrane. Meso oziroma esencialne aminokisline in številne druge snovi so potrebne za razvoj in obnovo organizma. Ali je to res? Kaj se dogaja z vitamini in minerali, ki so v mesu? Ali rastlinska hrana vsebuje dovolj teh snovi? Katere so res pomembne? V kakšnih količinah in pri kom? Kako je z razvojem in rastjo? To so pogosta vprašanja, ki se postavljajo v strokovnih in laičnih krogih. In odgovori? Rastline vsebujejo veliko vitaminov C, E, A, antioksidantov, balastnih snovi, selena, cinka, bakra in mangana, ki delujejo zaščitno in varujejo organizem pred vplivom prostih radikalov. Rastline vsebujejo tudi veliko beljakovin, predvsem v semenih. Te beljakovine imajo pomembno zaščitno vlogo pri proučevanju mutacij celic. Nahajajo se v stročnicah in žitih. Balastne snovi preprečujejo resorbcijo holesterola in maščob. Pomembno je tudi razmerje med posameznimi aminokislinami, ki je v rastlinah drugačno kot v mesu. To ugodno razmerje aminokislin v rastlinski prehrani naj bi imelo tudi vpliv pri preprečevanju ali celo zdravljenju raka.
Študije so tudi dokazale, da hrana z veliko balastnih snovi zniža krvni tlak. Uravnoteženje vegetarijanske prehrane je potrebno, saj je vegetarijanska dieta koristna za sedečega, fizično neaktivnega človeka. Količina hrane, ki jo mora zaužiti, je velika, saj je njena energetska gostota relativno nizka. Uravnoteženi vegetarijanski jedilniki so zelo obsežni, zato lahko pride do pomanjkanja energijskega vnosa in esencialnih snovi, kar je škodljivo predvsem v času nosečnosti in pri prehrani otrok. Do pomanjkanja lahko pride tudi pri dieti brez mleka in jajc. Ponavadi pride do pomanjkanja vitaminov B12, B6, nekaterih aminokislin in rudnin, predvsem magnezija, joda, cinka, bakra, železa, kalcija in selena. Veliko balastnih snovi v črevesju zmanjšuje resorbcijo aminokislin in mikroelementov, kar še dodatno zniža biološko vrednost hrane.
TERPAVET SVETUJE
Kako reči ne
Gospa je srednjih let. V sebi nosi veliko talentov, je komunikativna, odprta in sposobna. Vendar v življenju pogostokrat naleti na težavo, ker si na pleča nakoplje preveliko. Njena glavna težava je, da ne zna reči ne. Ponavadi je ob prošnji za uslugo prehitra in reče da, pri sami izvedbi usluge pa spoznava, da si je nakopala preveč. Sebe in stvari, ki so jih resnično pomembne, daje večkrat na stran in pozablja nase, zato je nezadovoljna.
Lahko bi rekli, da je gospa premalo asertivna. To je veščina komunikacije in način delovanja človeka. Beseda samozavest bi bila preskromna za opis besede asertivnost, saj je to hkrati konstantna krepitev samozavesti, zavedanje svojih sposobnosti in lastne vrednosti, sposobnost zavzeti se zase, jasno komuniciranje, stik s svojimi čustvi, samospoštovanje, zavedanje lastnih pravic _
Osnovno zavedanje, ki ga gospa potrebuje, je, da ima v svojem življenju pravico reči ne. V procesu vzgajanja nam je bilo sicer lahko pogostokrat narekovano, da moramo narediti tisto, kar želijo drugi, ker bomo le tako sprejeti, dobri. Če rečemo ne, se radi pojavijo občutki krivde, včasih celo strahu, da ne bomo sprejeti, da bodo mislili, da smo zavrnili osebo in ne njene prošnje, strah pred tem,
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
mmmrn
www.pirnat.si
Dr. nmat 1d.o., Razlasova 29. Maribor
Piše: MINKA BOŽIČ, specialistka za asertivnost in Imago terapevtka
da se potem ne bodo hoteli več družiti z nami, strah, da bomo z zavrnitvijo prošnje koga prizadeli _ Ljudi, ki nikoli ne rečejo ne, imamo sicer radi, saj vemo, da nam bodo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in se nanje lahko zanesemo. Vendar ponavadi bolj spoštujemo tiste, ki nam kdaj rečejo tudi ne, se postavijo zase, pri čemer točno vemo, kakšna so njihova stališča in kje so njihove meje. Ob takšnih ljudeh pa smo tudi mi lažje to, kar smo.
Torej: gospa ima pravico reči ne. Kako to narediti? Ko se nekdo na nas obrne s prošnjo, je najprej treba premisliti, kaj sploh želi - želi to narediti ali ne. Če je odgovor da, potem to naredi. Če še ne ve, potem naj odgovori, da potrebuje nekaj časa za premislek, odgovorila bo do določenega časa. In če presodi, da želi reči ne, je najbolj pomembno, da to tudi izreče. Ne, tega ne morem storiti. In za ta odgovor sprejme tudi odgovornost. Zavedati se mora, da ne zavrača osebe, ampak zgolj njeno prošnjo. Kadar čuti, da je potrebna obrazložitev, lahko to tudi naredi. Osebo lahko povabi, da izrazi svoja občutja ob zavrnitvi, in
tudi sama izrazi svoja občutja. Pri zavrnitvi prošnje sta izjemno pomembna tudi govorica telesa in ton glasu, ki ga uporabi. Govorica telesa in ton glasu morata biti odločna in hkrati spoštljiva. Če je prosilec vztrajen in odgovora ne sprejema, naj si gospa izbere kratek odgovor - npr: »Ne, tega ne želim storiti.« Ponavlja naj ga tako dolgo, dokler je prosilec ne bo slišal. Kadar pa se na prošnjo vendarle želi odzvati s pozitivnim odgovorom, lahko ponudi tudi kompromis - npr.: »Danes tega ne morem storiti, lahko pa ti to naredim do konca tedna.«
Asertivnost je veščina, ki se jo da naučiti. Veščino reči ne je dobro sprva preizkusiti na prošnjah, ki so lažje izvedljive in manj kočljive. Šele nato se predlaga odzivanje na prošnje, ki jih težje zavrnemo. Morda vam pri nabiranju poguma za reči ne lahko pomaga tudi vprašanje, koliko nas pravzaprav spoštujejo in imajo resnično radi ljudje, ki od nas pričakujejo le to, da jim bomo vedno na uslugo. Če nas bodo zavrnili zaradi tega, ker jim ne nudimo dovolj uslug, potem je to odnos, ki je zgolj izkoriščevalsko naravnan. Ali takšne odnose resnično potrebujemo?
Če vas zanima karkoli s področja medosebnih in partnerskih odnosov ali vzgoje otrok, lahko pišete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Terapevt svetuje.
PRAV(N)I KORAKI
Prestavljen mejnik
Vprašanje: Sosed je samovoljno prestavil mejnik 20 cm v svojo korist. Kaj naj storim?
Odgovor: Mejniki so znamenja, ki jih po posebnem postopku v naravi postavi geodetsko podjetje in s tem vidno v naravi označi urejeno
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
katastrsko mejo. Geodetsko podjetje o postaviti mejnika izdela tehnično poročilo, ki ga med drugimi pošlje tudi geodetski upravi. Z mejniki označeno mejo med parcelami, ki dokazuje tudi mejo lastninske pravice, je treba spoštovati.
Vsako samovoljno poseganje v tako urejeno in označeno mejo je kaznivo in pomeni posebno kaznivo dejanje, imenovano »preprečitev dokazovanja«. Po drugem odstavku člena 285 Kazenskega zakonika se namreč lahko z zaporom do treh let kaznuje, kdor odstrani, uniči, pokvari, premakne ali prestavi mejnik, zemljemersko znamenje ali sploh kakšno znamenje o lastninski pravici na nepremičnini ali pravici do uporabe vode ali kdor z enakim namenom tako znamenje postavi napačno. Poleg kazenskega pregona lahko
bralec, v kolikor meja ni označena v naravi ali morda ni urejena, sproži poseben postopek za ureditev meje. V tem primeru naj se obrne na geodetsko podjetje, kjer mu bodo pomagali pri reševanju tega problema. V kolikor se meja ne bi uredila v upravnem (geodetskem) postopku, bo potreben poseben sodni postopek za ureditev meje, na katerega ga bo napotila geodetska uprava.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
DELAVEC V KLAVNICI IN IZKOŠČEVALNICI ■ M/Ž: IZKO-ŠČEVANJE MESA, RAZREZ MESA, POMOČ PRI KLANJO ŽIVINE, PAKIRANJE MESA, OELO V OEPOJO, OELO V KONEISKATU, OOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, I2.9.20II: CELJSKE MESNINE 0.0. CELJE, CESTAV TflNOVLJE 17, 3000CELJE
ČISTILKA - CELJE - M/Ž: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV - OELOVNO MESTO V CELJO, OOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.9.2011: EES SISTEMI, OROŽOA ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV TER IZVEOOO SOHOMONTAŽNIH OEL, O.O.O., AMERIŠKA OLICA 8,1000 LJOOLJANA NATAKAR - M/Ž: STflEŽOA HRANE IN PIJAČ, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.0.2011: KITAJSKI OVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, O.O.O., TEHARSKA CESTA 35,3000 CELJE
OELAVEC V PROIZVODNJI IZDELKOV - M/Ž: RAZNA DELA V PROIZVODNJI KONČNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 7.0.2011: CELJSKE MESNINE 0.0. CELJE, CESTAVTANDVLJE 17,3000CELJE VOZNIK 5 - M/Ž: PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DROG MATERIAL IZ PROGRAMA DRDŽDE ALI 00 DODAVITELJEV PO RS IN PO TUJINI NA PODLAGI NALOGA, KI MD GA IZDA POODLAŠČENA OSEDA, ČISTI IN VZDRŽDJE WC KADINE NA TEREND IN V SKLADIŠČD ..., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.0.2011: VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA 0.0.0. CELJE, KOCDEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJDDEČNA NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) POMOČ V SKLADIŠČD IN RAZVOZD DLAGA - M/Ž: PREVZEMANJE, ODPREMLJANJE, SKLADIŠČENJE DLAGA, VNAŠANJE IN KONTflOLA PODATKOV TER RAZVOZ DLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: DIG DANG, D.O.O.: DIG DANG MEGA CELJE, DEŽIGRAJSKA CESTA ie,3000CELJE POMOŽNI DELAVEC
DELO V PROIZVODNJI - M/Ž: PRIPRAVA SDROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPDST TALINE IZ PEČI, KONTROLA DIMENZIJ, POMOČ PRI PAKIRANJD ..., DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.10.2011: DELTA - IN, AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE, TflGOVINO, GOSTINSTVO, GRADDENIŠTVO, PROIZVODNJO, PREDELAVO IN DROGE STORITVE D.O.O., LOŠKA DLICA 10, 2000
KLJUČAVNIČAR
KLJDČAVNIČAR - MONTER - M/Ž: SESTAVA JEKL. SKLOPOV, KONSTfl., POSOD, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.10.2011: l-MONT PLDS INŽENIRING, OPREMA, MONTAŽA IN STDRITVE D.O.O., ZAGREDŠKA CESTA 20, 2000MARIDOR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: RAZLIČNA GRADDENA DELA V NEMČIJI, ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011: STEMA TflGOVINA IN STORITVE D.O.O., TE-HARJE23,3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST NA TEREND - M/Ž: PRODAJA OZ ZDIRA-NJE NAROČIL ZADPORADNO DEKORATIVNE ARTIKLE PO VSEH PRODAJNIH MESTIH V SLO /HIPERMARKETl, VRTNARIJE, CVETLIČARNE.../, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.0.2011: KOMMA, TflGOVINA IN STORITVE D.O.O.,KIDRIČEVACESTA2D,3320VELENJE REKLAMANT - M/Ž: ODVLADOVANJE IN ZAGOTAVLJANJE PRAVOČASNEGA REŠEVANJA REKLAMACIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: DIG DANG, D.O.O.: DIG DANG MEGA CELJE, DEŽIGRAJSKA CESTA 10,3000 CELJE MESAR
MESAR KLAVEC IN IZKOŠČEVALEC - M/Ž: ZAKOL ŽIVINE, IZKOŠČEVANJE MESA, RAZREZ MESA, PAKIRANJE MESA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.0.2011: CELJSKE MESNINE 0.0. CELJE, CESTA V TflNOVLJE 17, 3000 CELJE MIZAR
MIZAR - M/Ž: SAMOSTOJNO DELO V MIZARSKI DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.0.2011: MIG NOTRANJA OPREMA, MIZARSTVO, INŽENIRING, D.O.O., VIŠNJAVAS16D, 3212V0JNIK ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAH - DELO V CELJD - M/Ž: POPRAVILA EL. STflOJEV ELEKTRORAZDELILCEV, ELEKTflOMOTDRJEV, ČRPALK TER ELEKTflOINŠTALACIJ, VZDRŽEVANJE GRADDIŠČNIH ELEKTflO INSTALACIJ IN ENERGETSKIH NAPRAV, ELEKTflOMERITVE ... NADZOR DELOVANJA NAPRAV, VODENJE DNEVNIKA ..., DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.0.2011: INTERNALIS, GRADDENIŠTVO, TflGOVINA IN STDRITVE, D.O.O., AVČINOVA DLICA 10, lOOOLJDDLJANA PRODAJALEC
POMOČNIK V PRODAJI - M/Ž: ČIŠČENJE IN DREJANJE POSLOVALNICE, SKRD ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU, PO POTREDI POLNJENJE PRODAJNIH POLIC ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ENGROTUŠ D.D.: TUŠ SDPERMARKET CELJE, MARIDORSKA CESTA 128,3000CELJE
PRODAJALEC - M/Ž: POLNJENJE IN DREJANJE PRODAJNIH POLIC, SVETDVANJE IN POMOČ STflANKAM, VSA PRODAJNA DELA, SKRD ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ENGROTUŠ D.D.: TUŠ SDPERMARKET CELJE, MARIDOR-SKACESTA 128,3000CELJE ZASTOPNIK- DELO NA PODROČJD CELJA - M/Ž: ZDI-RANJE NAROČIL PRI ZNANIH KDPCIH ZA ODJAVE IN OGLASE PODJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA ODMOČJD ODJAVE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTflIDDCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3,1000 LJOOLJANA PRODAJALEC - M/Ž: SVETUVANJE IN POMOČ STUAN-KAM PRI IZDIHI DLAGA, POLNJENJE IN DREJANJE
PRODAJNIH POLIC, VSA PRODAJNA DELA..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ENGROTUŠ D.D.: TUŠ MARKET CELJE - NOVA VAS, DLICA MESTA GREVENDROlCH 11,3000CELJE
PRODAJALEC NA ODDELKD IT, EOTU IN GSM - M/Ž: PRODAJANJE, SVETUVANJE IN INEORMIRANJE KDPCEV, SKRD ZA DREJENOST IN POPOLNJENOST PRODAJNEGA PROSTORA, REŠEVANJE REKLAMACIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: DIG DANG, D.O.O.: DIG DANG MEGA CELJE, DEŽIGRAJSKACESTAie,3000CELJE KUHAR
KDHAR HITUE HRANE - M/Ž: DELO V KDHINJI - PEČENJE PIC, KDHANJE TESTENIN, PRIPRAVA SOLAT, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 17.0.2011: KAVADAR "S" SONJAPOD-DREGARS.P.,ARJAVAS 101,3301 PETUDVČE EKONOMSKITEHNIK
EINANČNO-RAČDNOVODSKO-TAJNIŠKO-ADMINISTRA-TIVNI DELAVEC - M/Ž: VSA EINANČNO-RAČDNOVODSKO-TAJNIŠKO-ADMINISTflATlVNO-KOMERCIALNA DELA V MANJŠEM PODJETJD, NEDOLOČEN ČAS, 10.0.2011: INKA - IMPEX PODJETJE ZA TUGDVIND NA ORODNO IN DEDELO, DVOZ - IZVOZ, ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO 0.0.0. CELJE, IPAVČEVA DLICA 22,3000 CELJE KOMERCIALIST NA TEREND - M/Ž: PRODAJA IN ZDIRANJE NAROČIL PO VSEH PRODAJNIH MESTIH /HIPERMARKETE, VRTNARIJE, TUGDVSKI CENTRI/ ZA DPORADNO DEKORATIVNE ARTIKLE, NEDOLOČEN CAS, 10.0.2011: INKA - IMPEX PODJETJE ZA TUGOVINO NA ORODNO IN DEDELO, DVOZ - IZVOZ, ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO 0.0.0. CELJE, IPAVČEVA DLICA 22, 3000CELJE
TAJNIK ADMINISTRATOR KOMERCIALIST - M/Ž: VSA TAJNIŠKO-KOMERCIALNO-RAČDNOVODSKA DELA V MANJŠEM PODJETJD, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.0.2011: KOMMA, TUGDVINA IN STURITVE D.O.O., KIDRIČEVACESTA2D,3320VELENJE INŽENIR LESARSTVA TEHNOLOG - INŽENIR LESARSTVA - M/Ž: OGLED ODJEK-TA, IZMERE NA ODJEKTU, IZDELAVA KALKDLACIJE IN PONDODE, PRIPRAVA DEL ZA DELAVNICO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.0.2011: MIO OPREMA MIZARSTVO IN TUGDVINA, D.O.O., VOJNIK, VIŠNJA VAS 15, 3212V0JNIK DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž: IZVAJANJE PROGRAMA SPECIALIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.0.2011: SPLOŠNA DOLNIŠNICA CELJE, ODLAKOVADLICA6,3000CELJE
UE LAŠKO
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
IZDELOVALEC III V PROIZVODNJI TERMOIZOLACIJ - M/Ž: DELO NA NAPRAVAH ZA DODELAVO IN PREDELAVO STl-ROPORA, ZLAGANJE, PAKIRANJE STIROPOR IZDELKOV, MLETJE ODPADNEGA STIROPORA, POLNJENE VREČ Z MLETIM ST1R0P0R0M, VOŽNJA VILIČARJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ERAGMATTIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77,3270LAŠKO ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 12.0.2011: GRADDENA MEHANIZACIJA DARKO TflDOVC,S.P.,HDDAJAMA 18,3270LAŠKO SREDNJAPOKLICNAIZOBRAZBA IZDELOVALEC IV PROIZVODNJI TERMOIZOLACIJ - M/Ž: ZAHTEVNA DELA NA NAPRAVAH ZA DODELAVO IN PREDELAVO STIROPORA, VOŽNJA VILIČARJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ERAGMATTIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77,3270LAŠKO
ELEKTRIKAR ENERGETIK
PROCESNI MEHANIK - M/Ž: VZDRŽEVANJE ELEKTUDIN-ŠTALACIJ IN NAPRV, VZDRŽEVANJE STUDJEV, INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNADELA,ODČ. VOŽNJA VILIČARJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ERAGMATTIM, TUVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA77,3270LAŠKO KOZMETIČNITEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.0.2011: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STURITVE, TUGO-VINA,D.O.O.,DOMINVRT21A,1420TfiDOVLJE ZDRAVSTVENITEHNIK PEDIKER - M/Ž: OPRAVLJANJE PEDIKERSKIH STURI-TEV, PEDIKER/PEDIKERKA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.0.2011: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STURITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TUDOVLJE
FIZIOTERAPEVT
EIZIOTERAPEVT - M/Ž: OPRAVLJANJE STORITEV V CENTRD V RIMSKIH TERMAH, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 25.0.2011: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRDOVLJE
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE
DROKTOR VET. MEDICINE - M/Ž: KDRATIVA, PREVENTIVA, REPRODDKCIJA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 2.10.2011: VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO, D.O.O., MARIJAGRADEC3eA,3270LAŠKO
UE MOZIRJE
NIRAZPISANIHPR0ST1HDEL0VNIHMEST UE SLOVENSKE KONJIcE"
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
MONTER POHIŠTVA - M/Ž: MONTER POHIŠTVA - OKEN, VRAT. DELO NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.0.2011: MONTAŽA STAVDNEGA POHIŠTVA RODI IS-KRAČ S.P., OSREDEK PRI ZREČAH 12A,3214 ZREČE AVTOMEHANIK
AVTUMEHANIK - M/Ž: VZDRŽEVALEC KMETIJSKE IN GRADDENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 24 MESE-
CEV, 20.0.2011: KLAS PRODAJALNA NOVE IN RADLJE-NE KMETIJSKE TER GRADDENE MEHANIZACIJE, STARO ZA NOVO STANISLAV HACE S.P., TEPANJE 71 A, 3210 SLOVENSKEKONJICE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž: IZDELAVA DTOPNIH, PREDIJALNIH, 00-REZILNIH, KALIDRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE ON..., DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 17.0.2011: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE55,320eSTRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA STREŽDE - M/Ž: STREŽDA V LOKALO, NEDOLOČEN ČAS, 12.0.2011: VELGOST PROIZVODNJA, TRGOVI-NA,STORITVED.O.O.,VRDJE85G,3310ŽALEC SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
GLAVNI NATAKAR V MCDD - M/Ž: STREŽDA, VODENJE IN ORGANIZIRANJE KADROV NA PODROČJD STREŽDE, POMOČ PRI PRIPRAVI NAČRTOV PONDODE, SKRD ZA NADAVO, INVENTURO, SKRD ZA EVIDENCO PODPISANIH ODRAZCEV HACCP, PREGLED NAD DELOM NATAKARJEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.0.2011: MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, ŽIČKACESTA4A, 3210SLOVENSKEKONJICE
ZAVAROVALNI ZASTUPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž: SVETUVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRO-ODKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 22.0.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIDOR POSLOVNA ENOTA LJOOLJANA, KOMENSKE-GADLICA4,1000LJDDLJANA KUHAR
VODJA KDHINJE - M/Ž: PEKA IN PRIPRAVA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 12.0.2011: VELGOST PROIZVODNJA, TRGOVINA, STURITVE D.O.O., VRDJE 85 G,3310 ŽALEC UNIVERZITETNAIZOBRAZBA SPECIALNI PEDAGOG - M/Ž: SPECIALNI PEDAGOG OPRAVLJA DELA IN NALOGE, DOLOČENE S PREDPISI IN LETNIM DELOVNIM NAČRTOM ZAVODA, TER DELA IN NALOGE PO SKLEPD VODSTVA ZAVODA. OPRAVLJA NALOGE S PODROČJA SVETUVALNEGA DELA, DOLOČEN ČAS 31.8.2012,10.0.2011: OSNOVNA ŠOLA OD DRA-VINJI, DLICA ODŠANA JEREDA 1, 3210 SLOVENSKE KONJICE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
PROJEKTIRANJE ELEKTRO NAPRAV - M/Ž: PROJEKTIRANJE ELEKTRO NAPRAV, VODENJE, SLEDENJE IN KONTROLA PROJEKTOV, PRAVOČASNA IN KAKOVOSTNA IZVEDDA, NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA DELA, REŠEVANJE TEHNIČNIH DETAJLOV S KDPCI IN PROIZVODNJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.0.2011: DADMDLLER DRAVINJA PROIZVODNI ODRAT, D.O.O., DELAVSKACESTA10,3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELj'Û~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž:POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.0.2011: POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P.,DLICAI.CELJSKEČETE22,3230ŠENTJDR OBLIKOVALEC KOVIN
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž: PRIPRAVA MATERIALA, RAZREZ, ROČNAIN STROJNA ODDELAVAIN ODLIKOVANJE MATERIALA, VARJENJE, TUPLOTNA DODELAVA, ČIŠČENJE, RAZMAŠČEVANJE POLIZDELKOV, SESTAVA SKLOPOV, ELEKTRO ELEMENTOV, KONČNA IZDELAVA IN PREIZKDS, DOLOČEN ČAS 31.12.2011, 12.0.2011: TAJEDN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
POLAGALEC KARDONSKE TKANINE - M/Ž: POLAGANJE KARDONSKE TKANINE V KALDP ZA IZDELOVANJE LAHKIH PLATIŠČ ZA MOTOCIKLE, NEDOLOČEN ČAS, 10.0.2011: ROTODOKS, PROIZVODNJA, STURITVE IN TRGOVINA, D.O.O., CESTA LEONA DODROTINŠKA 8, 3230ŠENTJDR
ELEKTRIKAR ENERGETIK
VZDRŽEVALEC- ELEKTRIČAR - M/Ž: ODPRAVLJANJE ELEKTRO OKVAR V PROIZVODNJI, MENJAVA POGONSKIH DELOV, VZDRŽEVANJE STROJEV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 0.0.2011: ACER EDRNIRNICA, SPAJALNICA EDRNIRJA IN TRGOVINA D.O.O., CESTA LEONA DODRO-T1NŠKA0,3230ŠENTJDR KUHAR
KDHAR - M/Ž: NAČRTUVANJE IN PRIPRAVA TUPLIH IN HLADNIH ODROKOV ZA ZAPOSLENE V DRDŽDI KDHANJE KAVE IN ČAJA NADAVA MATERIALA ZA PRIPRAVO MALIC PRIPRAVA MALIC VODENJE PREDPISANIH EVIDENC ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE REDA V KDHINJI V SKLADD S HIGIENSKIMI PREDPISI ODČASNA POMOČ PRI ČIŠČE-NJD PROSTOROV DRDŽDE, DOLOČEN ČAS 31.12.2011, 7.0.2011: TAJEDN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI STROJNITEHNIK
LOGISTIK - M/Ž: IZVAJANJE NOTRANJEGA IN ZDNA-NJEGA TRANSPORTA Z VILIČARJEM, ROČNIM PALE-TNIM VILIČARJEM, ROČNIM VOZIČKOM IZVAJANJE AKTIVNOSTI V ZVEZI Z ZAGOTAVLJANJEM PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA VNOS ČRTNIH KOD ZA VSE PREMIKE MATERIALA, POLIZDELKOV IN IZDELKOV V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS 31.12.2011,7.0.2011: TAJEDN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE ŠMARJE PRI JELŠAH~
KLJUČAVNIČAR
SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRDKCIJ - M/Ž: KLJD-ČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV 21.10.2011: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240ŠMARJEPRIJELŠAH SREDNJAPOKLICNAIZOBRAZBA MONTER - POMOČNIK - M/Ž: POMOČ PRI MONTAŽI JEKLENIH IN KOVINSKIH KONSTRDKCIJ, INDDSTRIJSKIH PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDISTRIJSKIH POSTRO-JENJ IN DRDGIH SORODNIH MONTAŽ NA PODROČJD INDDSTRIJSKE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 8.0.2011: TM. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STURITVE D.O.O., PRVOMAJSKA DLICA 30, 3250ROGAŠKASLAT1NA
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTUROV - M/Ž: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTUROV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 7.0.2011: GIC GRADNJE, GRADDENIŠTVO, IZVAJANJE IN INŽENIRING D.O.O., SV. ELORIJAN 120,3250 ROGA-ŠKASLATINA
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
OSEDNI SVETUVALEC ZA PREHRANO IN IZDOLJŠANJE PREHRANJEVALNIH NAVAD - DELO V ŠMARJAH PRI JELŠAH - M/Ž: OSVEŠČANJE LJDDI O ZDRAVEM NA-ČIND ŽIVLJENJA, O POMEND TELESNE AKTIVNOSTI, O POMEND PITJA NAVADNE VODE IN ZAJTRKA, O POMEND PRAVILNE VZGOJE GLEDE PREHRANE PRI
OTROCIH, KAKO VZDRZEVATl ZDRAVJE DREZ ZDRAVIL IN KAKO SI POMAGATI PRIDODITl ZDRAVJE NAZAJ NA PODLAGI ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011: KORPDS B ANIMDS PODJETNIŠKO SVETOVANJE DRŠKA EALLER S.P., TRG KOMANDANTA STANETA5, lOOOLJDDLJANA
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž: VAROVANJE PREMOŽENJA, VAR-NOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.0.2011: SINTAL CELJE DRDŽDA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA DLICA 22, 3000CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK - M/Ž: PREVOZ DLAGA V ED IN DRŽAVAH TRETJEGA SVETA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 18.0.2011: MAS TRANSPORT PROMET TRGOVINA IN GOSTINSTVO D.O.O., REČICAOD PAKI51 D, 3327 ŠMARTNO OD PAKI DELO V PROIZVODNJI - M/Ž: DELO V PROIZVODNJI KARTUNSKE EMDALAŽE., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.0.2011: TRGOTUR KAUROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJDDLJANSKA CESTA 13 D, 3320 VELENJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: RAZLIČNA DELA V GRADDENIŠTVO V TUJINI, ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATURSKA SODELAVKA, NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2011: STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TE-HARJE23,3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETUVALEC PRODAJE - DELO V VELENJD - M/Ž: SVETUVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PROODKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 8.0.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIDOR POSLOVNA ENOTA LJOOLJANA, KOMENSKEGA DLICA 4,1000 LJOOLJANA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA OSEDNI SVETUVALEC ZA PREHRANO IN AKTIVNO ŽIVLJENJE - VELENJE - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM O DODRIH PREHRANJEVALNIH NAVADAH, OSVEŠČANJE O POMEMDNOSTl PRAVILNE PREHRANE, INDIVIDDALNI WELLNESS PROGRAMI, WELLNESS ANALIZE, DODY SCAN, PODPORA IN SPREMLJANJE STRANK 00 KONČNIH REZDLTATUV NEDOLOČEN ČAS, 8.0.2011: KORPDS B ANIMDS PODJETNIŠKO SVETUVANJE DRŠKA EALLER S.P., TRG KOMANDANTA STANETA 5,1000 LJOOLJANA KOMERCIALIST(VSŠ) VODJA KOMERCIALE - M/Ž: VODENJE IN NADZIRANJE DELA V KOMERCIALI, TRGOVINI, ZADRDŽNI ENOTI TER PROIZVODNI ENOTI, ZASTUPANJE ZADRDGE PRI DODAVITELJIH IN KDPCIH, SKLEPANJE POGODD NA PODROČJD TRGOVSKE IN ZADRDŽNE DEJAVNOSTI ZA TRŽENJE DELODAJALCA IN NJEGOVE DEJAVNOSTI (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) ZA KONTl-NDIRANO POVEČANJE PROMETA. NEDOLOČEN ČAS, 18.0.2011: KMETIJSKA ZADRDGA ŠALEŠKA DOLINA, Z.0.0.,METLEČE7,3325Š0ŠTANJ INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA KONTROLE KAKOVOSTI - M/Ž: VODI, RAZPOREJA, PLANIRA, KOORDINIRA IN ORGANIZIRA DELO NA PODROČJD KONTROLE NAČRTDJE, DSKLAJDJE IN IZVAJA DELA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V SKLADD S SISTEMOM KAKOVOSTI SPREMLJA KAKOVOST, PLANIRA IN IZVAJA PRESOJE (INTERNE, PRI DODAVITELJIH), ANALIZIRA TRENDE IPD., NEDOLOČEN ČAS, 10.0.2011: TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETUVANJE, D.O.O., LJD-DLJANSKACESTA13D,3320VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž: KROVSKO KLEPARSKA DELA NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.0.2011: SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO DROŠ KRKS.P.,ZADDKOVICAie2,3302GRIŽE AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž: POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMODILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.0.2011: PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCD52A,3310ŽALEC
AVTOKLEPAR - M/Ž: POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 17.0.2011: AVTOKLE-PARSTVO JANEZ PINTAR S.P., LOŽNICA PRI ŽALCD 14, 3310ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDANJE, OMETAVANJE TER OSTALA Zl-DARSKADELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011: M-GRADIM-M STURITVE IN GRADDENIŠTVO D.O.O., ŠLANDROVTRG15,3310ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž: OPAŽANJE, TESARJENJE TER OSTALA TESARSKO GRADDENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.0.2011: M-GRADIM-M STORITVE IN GRADDENIŠTVO D.O.O.,ŠLANDROVTRG 15,3310ŽALEC VOZNIKAVTOMEHANIK VOZNIK KAMIONA - M/Ž: PREVOZ DLAGA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.0.2011: ENES DRAGA-NOVIČ S.P.: TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES, CESTA OD ŽELEZNICI4,3310ŽALEC SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VODJA PICERIJE - NATAKAR - M/Ž: STREŽDA JEDI IN PIJAČE, CATERING, ORGANIZACIJA DELA V LOKALO, RAZPOREJANJE ZAPOSLENIH, NEDOLOČEN ČAS, 7.0.2011: D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOPS.P.,ČOPOVADLICA23,3000CELJE REEERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH - M/Ž: ADMINISTRATIVNA DELA ZA REGISTRACIJO MOTURNIH VOZIL, SKLEPANJE AVTOMODILSKIH ZAVAROVANJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.0.2011: AVTOKONTROL TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA, TRANSPORT IN STURITVE, D.O.O.,CESTANALAVO 1,3310ŽALEC KUHAR
KDHAR - M/Ž: PRIPRAVA JEDI PO NAROČILO, KOSIL, MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 18.0.2011: HOTEL ŽALEC D.O.O.ŽALEC, MESTNITRG3,3310ŽALEC PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: POLNJENJE PRODAJNIH POLIC, SKRD ZA DREJENOST PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZDIHI DLAGA, VSA PRODAJNA DELA, SKRD ZA RED IN ČISTUČO NA DELOVNEM MESTU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.0.2011: ENGROTUŠ D.D.: TUŠ SDPERMARKET POLZELA, POLZELA 110,3313P0LZELA EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTUPNIK - M/Ž: SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ NA TEREND, NEDOLOČEN ČAS, 15.0.2011: ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLADDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 20,3311 ŠEMPE-TERVSAVINJSKIDOLINI
MOTORNA VOZILA
PRODAM
PRODAM
VODNIK
TOREK, 6. 9.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo
17.00 Vodni stolp Celje
Od Celja do Žalca
odprtje VI. mednarodnega folklornega festivala
19.00 tudi v Domu II. slovenskega
tabora Žalec)
17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Dom kulture Šoštanj
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
SREDA, 7. 9.
13.30 Center Zimzelen Topolšica Bralna čajanka
18.00 Dom kulture Velenje
Ob 35-letnici doma za varstvo odraslih
slavnostna prireditev; govornik župan Bojan Kontič
18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje
Predstavitev ustvarjanja Marije Čmak
18.00 Gasilski dom Podčetrtek
Cirkus Kellners
kulturno-umetniška cirkuška predstava
ČETRTEK, 8. 9.
16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Knjižnica Velenje
Bralna značka za odrasle
18.00 Lurška jama v Zagorju pri Lesičnem
Odprtje Lurške jame in Marijine romarske poti
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Zdaj - resnična sreča je skrita v sedanjem trenutku
predava Domen Kočevar, prof. teo. in soc.
BMW, serija 316, letnik 1999, temno rdeče barve, prevoženih 206.000 km, na 200.000 km narejen majhen servis, zraven zimske gume, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 437-319, 041 858-325.	3422
FIAT punto 1,2, letnik 2009, 11.000 km, bele barve, ugodno prodam. Telefon 041 903-979.
STROJI
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, Tomo Vinkovič, kiper prikolico ter ostale priključke, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 031 678-130.	p
POSEST
MLIN za grozdje - pecljalnik, z motorjem, malo rabljen, prodam. Telefon 041 919-690.	p
DVOBRAZDNI, hidravlično obračalni plug, od 10 do 16 col, prodam. Telefon 040 123-549.	p
Sečnja in spravilo lesa, odkup lesa na panju.
Plačilo takoj!
Tel. 041 654 889, Timbles d.o.o., Lahov graben 5, 3273 Jurklošter
PRODAM
ZAZIDLJIVO parcelo, Studence, približno 1.400 m', na lepi, sončni legi, prodam. Informacije po telefonu 040 759-408.
3374
CENTER mesta Celja. Prodamo ali oddamo trgovski lokal, Miklošičeva - Stanetova ulica, velikost 61,40 m', vhod z ulice, izložbena okna. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1929 m2, prodamo za 180.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n CELJE, Teharska cesta, Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m' stavbnega zemljišča, prodamo za 490.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
NA območju Babne Gore, občina Šmarje pri Jelšah, zelo ugodno prodam obnovljeno, starejšo vinsko klet s hišno številko, vinogradom (približno 900 trsov žlahtnih sort) in zemljiščem v skupni velikosti 2.800 m'. Telefon 041 628686.	3434
á&k
VZLAIARNIKRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STARECÎA ZLATA IN SREBRA
KIUUiOLJIIiaKI»GOLNIKd.ao.K«nJwa12,Ca||a
KINO
Spored 6. in 7. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Super 8 - misteriozni triler 19.00
Vzpon planeta opic - znanstveno fantastična akcija 16.40, 21.15
Zamenjava - komedija 15.45, 18.15, 21.05 Smrkci - animirana družinska komedija 3D, sinh. 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40 Kavboji in vesoljci - znanstveno fantastična akcija 16.20, 18.50, 21.20 Smrkci - animirana družinska komedija, sinh. 15.40, 18.00, 20.20 Huda učiteljica - komedija 16.30, 18.40, 21.00 Brez povratka 5 - grozljivka, 3D
20.40, 21.50
Brez povratka 5 - grozljivka 16.25, 18.45, 21.10
SREDA in ČETRTEK 20.00 Ču do vi to - drama
MALI OGLASI / INFORMACIJE
LAŠKO. Hišo, 220 m^, parcela 700 m^, letnik 1993, obnovljena, ločen objekt z	s prekra-
snim pogledom, prodam za 250.000 EUR. Telefon 041 265-098. 3449
m
ODDAM
PRODAM
ODDAM
PRODAM
FRIZERSKI salon (m/ž), v Savinjski dolini, oddam. Telefon 070 854-913, po 18. uri.	p
CENTER mesta Celja. Oddamo lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta 10, velika izložbena okna, velikost 60,93 m^. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n UREJEN prostor, približno 30 m^, primeren za priročno delavnico, skladišče ali podobno, ob cesti Ljubečna-Arclin, oddam v najem. Telefon 041 262-063.
3458
POSLOVNI prostor, približno 28 m^, ob Planetu Tuš, Mariborska cesta v Celju, dajem v najem. Telefon 041 262-063.
3458
STANOVANJE
TELICO, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 041 495-464.	3375 TELIČKO, ls, 130 kg, prodamo. Žlaus, Bukovžlak 64, Teharje. 3439 KOZLIČKA, starega štiri mesece, prodam.
Telefon 031 753-595. 3446 JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, grahaste in črne, težke ter enoletne kokoši prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 3462 OVNA, za zakol ali pleme, ugodno prodam. Telefon 041 803-254. 3453 BIKCA, 180 kg, prodam. Telefon 041 760516.	3455
KUPIM
CENTER mesta Celja. Prodamo pritlično stanovanje na Muzejskem trgu 8, primerno tudi za poslovno dejavnost, parkirišče zagotovljeno, velikost 116 m^, ogrevanje na mestni plin, cena 119.000 EUR. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Čopova ulica 17. Prodamo opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m^, cena 52.900 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
PRODAM
Prodamo 2 stanovanjski enoti na Ljubeč-ni. Telefon: 041/634-300, Verteks - TG d.o.o., Cesta na Ostrožno 99, Celje.
GARSONJERO, Brodarjeva 2, Celje, oddam.
Telefon 031 209-939. 3401 CENTER mesta Celje. Oddamo moderno stanovanje v Miklošičevi - Stanetovi ulici, velikost 70 m^, opremljeno, klimatizirano, mesečna najemnina 350 EUR plus stroški, Vseljivo 2. 10. 2011. Informacije (03) 491-5060; 051 305432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 32 m^, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351-676.	p
PRODAM
PRODAM
NOVO garažo, v njej elektrika, na Lipi v Štorah, prodam. Telefon 031 695-141.
3461
Kdor živi v srcu svojih
dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (I. Kant)
V SPOMIN
JOŽEFI ZILNIK
iz Tabora 45 (22. 2. 1928 - 4. 9. 2010)
Zelo te pogrešamo tvoji najdražji.
VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261 KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
š 373
KMETIJSKI

DOMAČ, bel krompir za ozimnico prodam na domu ali ga dostavim. Telefon (03) 838-5054 ali 051 628-677. 3269 GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 501-669, 5823-573. š 363 KORUZO v zrnju in suh ječmen prodam.
Telefon 041 759-704. 3416 SILAŽNO koruzo prodam. Telefon 031 787-009.	3433
MEŠANO belo in rdeče vino prodam. Cena 0,90 EUR/liter. Telefon 041 667-863.
3411
KORUZNO silažo, seno v kockah in senene bale prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 209-698.	3410 KORUZO na njivi in grozdje prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 521-973.
3423
GROZDJE na brajdi jurka ugodno prodam rednemu odjemalcu. Telefon 041 867050.	3425 GROZDJE laški rizling, šipon, zeleni sil-vanec, modra frankinja in žametna črnina, možna je menjava za koruzo v zrnju, prodam. Telefon 041 793-834.
3459
VINO jurka, neškropljeno, odlična aroma, prodam. Telefon 070 818-005. š 378 KAKOVOSTNO haloško belo vino, sortno belo grozdje in pšenico prodam. Telefon 051 637-990.	p
OSTALO
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, ome, sestre in tete
KRISTINE
OFENTAVSEK
iz Stražice 33 na Frankolovem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu patru Branku za lepo opravljen obred, gospe Albini za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Raj, Splošni bolnišnici Celje - oddelku za ledvične bolezni ter celotni reševalni ekipi.
Žalujoči vsi njeni
ODLIČEN hrastov vinski sod, 550 l, z vrat-ci, tudi 200. l, ugodno prodam. Telefon 041 329-425.	3418
REZAN les, deske, letve, »štafle«, ostrešje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 649-201.	342
DRVA, mešana, presušena, »cepana«, metrska, cena 40 EUR/m^, prodam. Telefon 031 734-017. 3428 ROBNIKE, nove, 25 kosov, štiri sobna vrata in ročno kosilnico, prodam ali menjam za jabolka. Telefon 571-8674. 3443 KROMPIR za ozimnico, ekološko pridelan, suha hrastova drva, metrska, domače žganje, sadjevec, slivovka, prodam. Telefon 041 678-221. 3448 CISTERNO za vino, nerjavečo, 300 in 430 l, skoraj novo ter kad, 400 in 800 l, prodam. Telefon 041 919-690. p DRVE, bukove, več metrov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540.
3460
DRVA, bukova ali mešana, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 031 351666.	3249
MENI[
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
DRVA, žagana na 33 cm, debela drva, prodam. Telefon 051 803-280. 3334 TRI vinske sode, dobro ohranjene, 190, 170 in 110 l, ugodno prodam. Telefon 041 651-381.	3406
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ZDOMEC povratnik išče žensko do 55 let za srečanja, skupne izlete itd. Telefon 041 207-097.	3240
DRUŽINO ali malo starejše, za medsebojno pomoč in prijateljstvo, iščem. Telefon 070 349-496.	2196
58-letni, simpatični podjetnik, upokojen, želi spoznati urejeno žensko do 55 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	3463
ZAPOSLITEV
IŠČEM občasno delo ali pomoč pri delu: šivanje, likanje, pomoč v gospodinjstvu in podobna dela. Pokličite po telefonu 031 710-194.	3339

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
HMiiiijaiEoGeljexoiii
Vse odhaja, kakor
tiha reka, le spomin ostane.
VSPOMIN
ERNESTU
MATIJI LAMPRETU
iz Zadobrove pri Škofji vasi (5. 7. 1938 - 6. 9. 2001)
V teh dneh mineva 10 let, kar si se poslovil od nas. V mislih boš vedno z nami. Tvoji domači
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
MIROSLAVA TERBOVCA
iz Celja (6. 2. 1943 - 24. 8. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sošolcem, prijateljem, znancem, sosedom, bivšim sodelavcem ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre sodelavcem iz ministrstva za obrambo za svečano pogrebno slovesnost, županu Mestne občine Celje gospodu Bojanu Srotu za ganljiv
govor ter Zvezi vojnih veteranov Slovenije. Obenem se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Celje za trud in pomoč v času njegove bolezni.
Žalujoči vsi njegovi
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR jetkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
p
Z
p
n
03963514
Z^íLKLAM^LV^^-Ktv
ZANIMlUOSiTI

Žalski abrahamovci
V okviru praznovanja Občine Žalec so pripravili že peto srečanje abrahamovcev. Srečanja v eko muzeju se je udeležilo približno devetdeset tistih, ki so ali bodo letos dopolnili petdeset let. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki je letos že srečal abrahama, torej je lahko govoril iz lastnih izkušenj. Program je vodila in popestrila s stand up in pevskimi vložki Tina Gorenjak. V degustacijski sobi muzeja je abrahamovce ob pogostitvi zabaval harmonikar Primož Zvir. TT
Z metulji v nov dan
Ste vedeli, da živi v Sloveniji nič manj kot 3600 vrst metuljev, med katerimi je komaj dvesto dnevnih metuljev, medtem ko so vsi ostali nočne živali? Vseevropski noči metuljev, ki je bila konec avgusta, so se pridružili v Podsredi, kjer je zavod Kozjanski park pripravil opazovanje s pomočjo svetlobnih piramid.
Svetlobne piramide, ki so jih postavili med kapelicami kalvarije nad Podsredo, so spominjale na majhne šotore. Piramide so pokrite z belo tkanino, od znotraj svetijo posebne svetilke, ki privabijo zanimive nočne živali, o katerih je entomolog Stane Gomboc seveda vedel veliko zanimivega. V tem času, ko so metulji že manj številni, se je kljub temu zbralo sto petdeset različnih vrst metuljev, kar priča o izjemnosti živalskega sveta v Kozjanskem parku. Dva tedna pred tem so tam popisali celo več kot dvesto vrst metuljev, med njimi celo 27 novih.
BJ, foto: HRVOJE TEO ORŠANIČ
Kuhanje v avtu? »Zakaj pa ne?« takoj vrne vprašanje Bogdan Lilija.
S kuhalnico za volan
Z nočnega opazovanja metuljev na Svetih gorah nad Podsredo
»No, čisto tako ne bo,« nas je hitro popravil Bogdan Lilija in dodal, da je »ocvetličena petka« sicer vozna, a ker ni registrirana, nerad tvega kakšno bližnje srečanje z varuhi reda na naših cestah, zato raje svoj »kuharski avto« naokoli prevaža na prikolici.
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
»Najprej sem razmišljal o >katrci<, potem je pred dvema letoma padla odločitev za renault 5. Vanj sem namestil hladilnik in gorilnik na plin, pa seveda Emo kotel in veliko ploščo za peko palačink,« začenja Bogdan in se hitro dopolni, da ne samo palačink. Nenazadnje je ob nedavnem blagoslovu jadralnih padalcev na Frankolovem na tej plošči spekel dobrih 40 kilogramov mesa _ Končno podobo je »petki« dal še s preklopnima bočnima policama ob vratih, ki lahko priročno služita tudi za mizi, za lepši videz pa jo je hči posli-
kala z rožicami. Bogdanov kuharski avto je postal prava atrakcija različnih kuharskih srečanj in tekmovanj, saj ga ponavadi »vzame« s seboj. In teh se je zadnje čase nabralo kar nekaj. Odkar se sicer elektroinženiringu zapisan Celjan, ki že od konca 70. let let živi na Frankolovem, bolj intenzivno posveča kuli-nariki, ga vrtenje kuhalnice v loncih na domačem štedilniku ne zadovolji. »Menda mi je tekmovalnost ostala še iz časov, ko sem bil športni pilot in nekaj časa tudi v reprezentanci jadralnih letalcev,« se nasmeje in doda, da se je tudi »kuharija« začela na športnem letališču v Levcu, ko je prvič za več ljudi skuhal madžarsko jed tonko.
IS
Foto: TimE
Dekliščina Katje Parfant. Uganite, katera je!
m
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.