POGOVORI »Malo, kaj si pa tako slabe voljeV« »Kaj ne bom! Saj smo danes prvega.« »Saj ravno zato ne bi smel biti.« »Tako ti to misliš? Pa se motiš! Le računaj, pa boš videl. Še teh nekaj las, ki jih imam, se mi ježi, kadar plačujem prvega račune. Pa, nota bene, pri tej draginji!« »Ne razumem te. Zame je prvi najlepši dan v mescu.« »Potem si pač idealen gospodar, toda danes ti tudi to ne pomaga. Čarovnik moraš biti, če hočeš le količkaj izhajati.« »Lari fari! Le kalkulirati moraš znati, to je vsc« »In ti znaš?« »Ha, pa šc kako! Le poslušaj. Prvega dobim 1500 diri. Od tega ženi — nič, prvemu — nič, drugemu — nič, tretjemu — nič, četrtemu — nič in meni ostane lepo 1500 din čistega na mesec. Jaz ne vem, kako je to, da nekateri ljudje ne morejo izhajati, ko sc da danes vendar čisto dobro živeti.« •r •*• *p »Si videl Janeza? Nc vem, kaj je z njim. Že nekaj dni se kar doma drži!« »Kaj, ali še nič ne veš?« »Ne! Se mu je kaj pripetilo?« »O, pripetilo, pripetilo! Zadel je na lote- riji večji dobitek.« »No, in? V tem ne vidim nobenega po- voda za žalost!« »Kajpak! Še isti dan jc kupil nekaj me- trov drv in je ostal brez prebite pare v žepu.«