Celje - skladišče D-Per 582/1981 COBISS glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Namesto prvomajske čestitke Ob prazniku v Alposu Utemeljitelj in teoretik našega političnega sistema Edvard Kardelj je v svojih delih ugotovil, da našega sistema socialističnega samoupravljanja ni mogoče razvijati brez zavestnega družbenega usmerjanja družbenega dela in procesa reprodukcije — to je planiranja. Na teh osnovah temelji zakonodaja o samoupravnem družbenem planiranju. Priprave na prihodnji srednjeročni načrt prve polovice osem^esejih let smo začeli že leta 1979. Takratna mednarodna ekonomska in politična isituacija je bila mnogo ugodnejša kot danes. Zato smo tudi na- vic o razvitosti slovenskih občin. Ocenjevali smo, da bo možno hitreje dohitevati poprečje SR Slovenije, kot smo to uspevali poprej. Ob vstopu v leto 1980 so se v družbi pojavili dodatni omejitveni faktorji, ki so izhajali iz globokega nesorazmerja v zunanjetrgovinski menjavi in razkoraku med ustvarjenim in porabljenim družbenim proizvodom, ki smo ga do takrat pokrivali z zadolževanjem v tujini. Seveda so se te omejitve odrazile tudi pri snovanju naših planskih elementov za sestavo družbenega plana. V gospodarstvu in negospodarstvu je bilo potrebno izvesti določene korekture pitedvsem^ v smislu zmanjševanja investicijskih naložb. Vlagali bi le na tista področja, ki po vseh kriterijih dobrega gospodarjenja dajejo najboljše rezultate in imajo tudi dolgoročno perspektivo. Najpomembnejša naloga naše družbe-nopolitičnte skupnosti je vključevanje v enoten boj za zdravljenje inflacije in omogočiti nadaljnjo gospodarsko rast. Ta naloga terja dosledno upoštevanje načel o uvajanju višjih stopenj predelave, dodelave obstoječih surovin in koriščenju tistih možnosti, za katere imamo dobre naravne pogoje; to jte predvsem agroži-vilstvo. V občini, razen redkih izjem nimamo programa ali panoge, ki bi v času ostre selekcije užival kakršnokoli prednost pri investiranju. Težko bo povečati fizični obseg proizvodnje zaradi omejenih količin surovin in repromateriala, ker v posameznih panogah že ugotavljamo predimenzionirani kapacitete in s tem slabo izkoriščenost. Za nadaljnji razvoj občine je enako pomemben razvoj obstoječega združenega dela kakor izgradnja novih zmogljivosti. Seveda je treba to doseči z boljšim zagotavljanjem investicijskih sredstev, to Je z združevan-jtem v okviru OZD, SOZD in v širšem prostoru z večjim zagotavljanjem lastnih sredstev investitorjev samih. Pri pospeševanju razvoja imajo pomembno vlogo kvalitetni kadri, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljševanju proizvodnega procesa, če jih uspemo zato ustrezno motivirati. Prav tako je pomebna vloga političnih sil, ki morajo mobilizirati vse delavce za njihov prispevek k izboljša- nju in uresničevanju novih programov. Odločilnega pomena sta nadaljnje uveljavljanje delavca in dvig njegove delovne vneme na najvišji možni nivo, ker le tako lahko pričakujemo, da bomo uspeli uresničiti tisto, kar smo si zadali v planih TOZD, KS, občine itd. O samih usmeritvah naših TOZD in OZD smo dosti razpravljali da bi spodbudili k razmišljanju in ustvarjalnosti vse sposobni delavce, ki jih^v naši skupnosti ni malo. Ugotovitve, da je naše gospodarstvo samo premajhno za spremembe programov ali uvajanje novih proizvodov, samo delno drži, kajti nekatere manjše organizacje so dokazale, da se tudi pri njih da marsikaj narediti. Sprejeti trditev, da so v posameznih delovnih organizacijah izčrpane vse možnosti za nadaljnji napredek in ustvaranje novih delovnih mest, je nemogoče, kajti do visokokvalitetnega proizvoda, ki bo sposoben za menjavo na tujem trgu tudi v obliki celovite ponudbe, še skoraj nikjer nismo prišli. Naša stalna skrb mora biti zaposlovaije mladih kadrov, ki danes končujejo različne šole. To sodi med prvenstvene naloge v naši družbenopolitični skupnosti in zato je treba v vsaki organizaciji ustvarjati nova produktivna delovna mesta. Zaposlitvena bilanca občine kaže predvsem na kvalifikacijsko neskladje, ki ga bo možno odpraviti edino s tem, da bomo v materialni proizvodnji zaposlili mladino z višjimi kvalifikacijami, kar mora dajati tudi boljše rezultate. V tem mesecu še temeljito dopolnjujemo naš družbeni načrt, ki zajema vsa pomembna področja gospodarstva, negospodarstva in razporejanja s prostorom. Glavni ustvarjalec družbenega proizvoda ki bi naj rasel poprečno 8 % letno, bo še vedno industrija. Vemo samo to, da sfe bomo vedno bolj morali opirati na lastno produktivnost in znanje, Z večjo vnemo se moramo spustiti v oster mednarodni konkurenčni boj, da bomo med ostalimi cilji dosegli tudi zadovoljivo povečevanje zunanjetrgovinske menjave. Uspešno smo zaključili s sprejemanjem samoupravnih sporazumov za naslednje srednjeročno obdobje, kar pomeni pomemben sestavni del procesa planiranja. Skupščina bo predlog družbenega plana sprejemala od koncu mesteca, do takrat pa komisija za pripravo tega dokumenta še intenzivno dela in sprejema predloge za njegovo dopolnitev. S samim sprejemom načrta še ne bodo odpravljena vsa odprta vprašanja, ampak nam bo lahko samo kažipot, po katerem bomo hodili, da bi se zastavljenim ciljem približevali in ne od njih odmikali. To je odvisno predvsem od občanov samih, od naše aktivne vloge pri zaznavanju in analiziranju problemov in seveda tudi pri njihovem razreševanju. Ing. Sergej Šešerko Podatki o poslovanju in gospodarjenju v OZD ALPOS v minulem letu kažejo, da je 666 zaposlenih v tem kolektivu kljub precejšnjim težavam, zlasti pri oskrbi s potrebnim repromateri-alom, uspešno izpolnilo zahtevne naloge, postavljene z letnim planom. Doseženi fizični obseg proizvodnje se giblje v okviru postavljenega plana, pri čemer sta se dohodek in čisti dohodek povečala — glede na leto 1979 — ,za 44AJtoJÜLA......_............ Načrtovani izvoz je bil močno presežen v obeh TOZD. DO Al-pos je s svojim izvozom na konvertibilna področja v celoti pokrivala potrebe po uvozu repromateriala in rezervnih delov in se tako še nadalje uvršča med uspešne izvoznike. Hitro povečevanje materialnih stroškov in visok izvoz sta se odrazila v manjši stopnji rasti dohodka, zlasti v prvem polletju, kar je privedlo do neskladja med rastjo dohodka in sredstev za osebne dohodke. To neskladje se je še povečalo zaradi visokega dohodka in nižjih osebnih dohodkov v enakem obdobju v letu 1979. Vse to je privedlo do tega, da se je DO Alpos ob koncu I. polletja uvrstila med kršitelje družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Nova situacija in zaostreni pogoji poslovanja so zahtevali od celotnega kolektiva maksimalne napore pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj, iskanju dodatnih virov za oskrbo materiala, subtistituciji materiala, boljši organiziranosti proizvodnega procesa, inovacijski dejavnosti, zagotavljanju tekoče likvidnosti itd. Čeprav vseh kratkoročnih nalog nismo uspeli v celoti realizirati, doseženi rezultati za leto 1980 kažejo zadovoljivo sliko. Doseženi dohodek na delavca je daleč nad poprečjem v panogi, skoraj v celoti pa je bilo izravnano tudi neskladje med doseženim dohodkom in sredstvi za osebne dohodke. V preteklem letu je DO Alpos sprejela temelje srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981-1985. Sprejeti temelji srednjeroč- nega plana so odraz potreb po naših izdelkih na domačem in tujem trgu ter odraz nujnosti po nadaljnji modernizaciji in razširitvi proizvodnje, upoštevajo pri tem realne možnosti v tem petletnem obdobju. DO Alpos, ki je nosilec razvoja kovinsko-pre-delovalne industrije v naši občini, se usmerja v tem petletnem obdobju predvsem v takšne proizvode, ki zahtevajo višjo stopnjo predelave cevi, pomenijo nadomestilo uvoza oziroma se Oseben poudarek je v temeljih srednjeročnega plana dan boljši izkoriščenosti obstoječih kapacitet, odpravi ozkih grl in racionalizaciji tehnoloških postopkov. V okviru teh usmeritev si bo DO Alpos prizadevala za razvijanje dohodkovnih odnosov in drugih oblik povezovanja in sodelovanja z drugimi asociacijami združenega dela v regiji in širše. Poseben poudarek je dan tudi nadaljnjemu razvijanju in poglabljanju samoupravnih odnosov v naši DO. V letošnjem prvem kvartalu so bili pogoji poslovanja še vedno zelo zaostreni. Hitro naraščanje cen repromateriala in storitev, zlasti v januarju ter občasno pomanjkanje nekaterih osnovnih materialov so tudi v naši DO otežkočali izpolnjevanje planskih obvez, zlasti v izvozu TOZD Oprema, povečani stroški nabave materiala pa so zniževali dohodek in vplivali na tekočo likvidnost. Splošna recesija svetovnega gospodarstva, za katero tudi naše gospodarstvo ne more biti imuno, zaostruje konkurenčni boj na zunanjih trgih, kar z zmanjševanjem naše konkurenčne sposobnosti še otežkoča izpolnjevanje izvoznih obvez. Kljub tem težavam je DO Alpos izpolnila planske obveze za prvi kvartal letošnjega leta, kar vliva optimizem za izpolnjevanje obvez, ki so še pred nami in potrjuje znano resnico, da je mogoče mnoge težave uspešno premagovati s prizadevanjem vsega kolektiva. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo k prazniku dela, 1. maju. ********************************************** j********* ¥ **^*¥*¥+*+**+*++**¥-f-¥+*¥**¥*¥* Od tu in tam... v Šentjur Obrtno združenje je ina svoji redini skupščini, iti je bila 27. 3. 1981, sprejela in potrdila realizacijo finančnega plana za leto 1980 ter program dela za 1981. Na tej skupščini je 'bil izvaljen za predsednika tov. Avgust VOVK za dobo enega leta. Na pobudo O ZSMS v Zdravstvenem domu teče aikcija pod geslom »Za lepše in zdravo okolje«. Te akcije se udeležuje ves kolektiv. Čistijo bližnjo olkolico, urejujejo zelenice 'in sadijo nova drevesa. Akcija naj ibi postala tradicionalna. _ V prostorih poklicne šole za kmetovalce in kmetovalke — gospodinje je trilla il. in 12. aprila odprta razstava izdelkov učenik iin učencev. 10. 4. 1981 je bili v dvorani kulturnega doma koncert absolventov glasbene šole. 24. 4. 1981 ob 19. ori bo v dvorani kulturnega doma tradicionalni koncert moškega pevskega zbora »SKLADATELJEV IPAVCEV«. 25. 4. 1981 ob 17,30 uri bo v Šentjur prispela zvezna štafeta mladosti. Hkrati bo veliko zborovanje ob 40-letaici OF in 1. maju. Prireditev bo pred prostorom Skupščine občine. Aprila so vsi deilavdi TPP združili delo v okviru PAP Ljubljana — TOZD Plastika. S tem je uresničen cilj, da se ptroizvbdnja TPP poveže z večjo sorodno detavmo organizacijo ter talko zagotovi nadaljnji razvoj. Predvidoma naj bi v iđveh letih pridobili nove prostore v industrijski coni v Šentjurju ter uvedli proizvodnjo artiklov iz proizvodnega programa DO PAP. V soboto, 18. aprila 1981, je bila redna letna volilno-programska konferenca OK ZSMS Šentjur. Osrednja točka konference so bile volitve novih kadrov, seznanitev o tretjem kongresu samuopravlj al-cv in zaključek razprave o družbenoekonomskem položaju mlaiddh. Sobota, 4. 4. 1981, je bila delovna za vse vzgojiteljice in za vse učitelje. Vzgojiteljice so tega dne opravljale svojo redno dejavnost učitelji pa so sodelovali pri izvedbi šolskih tekmovanj iz družbene samozaščite in ljudske obrambe. Planina 11. aprila je bila v Šentvidu pri Planini tretja radijska oddaja v naši občini, Spoznavajmo svet in domovino, v kateri sta sodelovali ekipi OK ZSMS Šentjur in OK ZSMS Ziagarje. Ekipa OK ZSMS Šentjur si je pravico do tretjega nastopa priborila marca, z zmago nad ekipo vojašnice iz Škofje Loke v Gorici pri Slivnici. V soboto, 11. aprila, je bilo na Planini občinsko tekmovanje osnovnošolskih ekip s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V Šentvidu pri Planini so se 25. 3. 1981 sestali predstavniki kozjanskih občin ter predstavniki domicilnih enot. Dogovorili so se o pripravi letošnjega srečanja borcev in aktivistov Kozjanskega, ki bo 16. avgusta na Planini v Okviru občinskega praznika. Loka Tako (kot lani, bomo tudi letos nadaljevali z izgradnjo ceste Slivnica — Sodna vas. Predvidoma bomo letos zgradili odsek med Sodno vasjo in Spodnjim Tinskim 'ter dokončali že začet klanec v Volčji jami. Ponikva DO Alpos namerava v obratu na Ponikvi razširiti dejavnost. Odprli bodo tapetniški oddelek. Zaposlili bodo tri delavce. Slivnica Čez nekaj časa bo v itej KS pričela delovati nova proizvodnja v okviru »Aureje« iz Celja. Dramska skupina skladateljev Ipavcev Šentjur prireja 26. aprila ob 17. uri komedijo »Poročil se bom is svojo ženo« v Gorici pri Slivnici. Legenda, ki živi večno 4. maja 1981 mineva leto dni, odkar smo Jugoslovani izgubili človeka, ki nam je poleg prijateljstva dajal nekaj več. Bil je dober soborec in vzornik, tvorec nove socialistične Jugoslavije. Vsi smo prežeti z njegovimi idejami in delom. Prežeti smo s spoznanjem, da moramo krepiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, svobodo in neodvisnst SFRJ, razvijati socialistično samoupravno družbo in se boriti za napredek neuvrščene Jugoslavije. ... »Mi smo Titovi, Tito je naš« — prav to geslo je dobilo sedaj najgloblji smisel in usmeritev. Mi ostajamo zvesti Titu. Ponosni smo na njegovo ime, delo, ponosni na vse, kar je storil za nas. Tito je legenda, ki večno živi in obvezuje, da hodimo po poti, ki nam jo je on zastavil, po poti socialističnega samoupravljanja. G. K. ****** 4.+**+* Komisija za nagrajevanje plaket in priznanj »LEON DOBRO-TINŠEK« pri Občinskem odboru ZZB NOV Šentjur pri Celju RAZPISUJE pogoje za podelitev plaket in priznanj »LEON DOBROTINŠEK« za leto 1981. 1. Plaketa in priznanje »Leon Dobrotinšek« se podeljuje delovnim ljudem, občanom, OZD, KS, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, družbenim organizacijam ter ostalim samoupravnim organizacijam za izredne uspehe in zasluge na področju utrjevanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, s posebnim poudarkom prenaša- nja le-teh na mlajše generacije ter krepitve in prizadevanj pri nemotenem dograjevanju obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe na sploh s posebnim poudarkom na območje občine Šentjur pri Celju. 2. Predlagatelji so lahko vse družbenopolitične organizacije (ZZB NOV, SZDL, ZSMS, OO sindikata itd.), ki predloge usklajujejo pri 'Stvojiih občinskih organih; ti pa usklajene predloge posredujejo komisiji za podelitev plakete in priznanja pri Občinskem odboru ZZB NOV. 3. Predlogi morajo biti poslani Občinskemu odboru ZZB NOV — komisiji za podeljevanje plakete in prizmaja do 1. junija 1981. Obč. odbor ZZB NOV Šentjur ********************************************** KS Blagovna Pričetek gradnje gasilskega doma Nova lokacija gasilskega doma. Pred kratkim so bili dokončno dani vsi pogoji za nadomestno gradnjo gasilskega doma na Selah. Stari gasilski dom v Lokar-jah že več let ne ustreza svojemu namenu. Ob potresu, lata 1974, je bil še bolj poškodovan. Gasilsko društvo Lokarje šteje že 35 članov. Pri njih tudi usposabljajo mladince in pionirje. Na zadnjih tekmovanjih so pionirji dosegli lepe rezultate. Vse to kaže izredno aktivnost in prizadevnost gasilcev tega društva. Krajani iz KS Blagovna so se že na lanskem referendumu odločili za gasilski dom. Dom bo poleg gasilstva in divinine zaščite namenjen tudi za potrebe krajevne in vaške skupnosti. Tako bodo dobili družbene prostore. V njih bodo našla svoje prostore tudi društva in druge organizacije. Investitor nadomestne gradnje je samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari ob-čnie Šentjur pri Celju. Za gradnjo pa je ta skupnost prispevala 130 starih milijonov. Celotna investicija bo po sedanjih cenah znašala preko 0,5 milijarde starih dinarjev. Del sredstev bo namenila KS Blagovna iz lanskega samoprispevka. Pričakujejo tudii del sredstev v obliki prostovoljnega 'dela članov društva in krajanov ter njihov prostovoljni prispevek. V .teh dneh pa poteka tudi akcija zbiranja lesa. Zahvaljujoč mnogim ta ak-aija uspešno poteka. Velikost oziroma zunanja površina gasilskega doma s stolpom bo 11 X 23 m. Dom pa bo imel tudi nadstropje, saj bo ta- ko tudi maksimalno izkoriščen. Predvideno je, da bi v pritličju imeli gasilsko garažo, prostor za orodje in opreimo gasilcev ter civilne izaščite, gasilsko pisarno, večjo sejno sobo za potrebe gasilcev, civilne zaščite ter vaških skupnosti, manjša kuhinja dn sanitarije; v nadstropju bo večja dvorana z odrom, garderobo in sanitarijami ter manjše .dvosobno stanovanje, ki bi ga naj uporabljal oskrbnik doma. Stari gasilski dom Sama zemeljska dela se bodo kmalu pričela. Delali bodo tako dolgo, dokler bodo imeli denar, ki so ga uspeli zagotoviti v pripravljalnem obdobju. Iskreno se zahvaljujemo vsem krajanom, ki so karkoli prispevali, da se dom lahko začne graditi. Zahvaljujemo se tudi upravnim organom občinske skupščine, društvom, KS in elanom CD Lokarje za pomoč pri delu. Njihov trud bo poplačan. Gasilci bodo vedno in povsod pomagali, če bo potrebno, kajti rdeči petelin nikdar ne počiva. Drago Slakan IN MEMORIAM FRANCKA VIDOVIČ Umrla je Francka VIDOVIČ, glavna in odgovorna urednica našega glasila, predsednica druž-beno-političnega zbora Skupščine občine Šentjur in dolgoletna družbeno-politična delavka. Življenje je kruto, je pa tudi lepo, če ga živiš kot človek, če ga ne jemlješ samo zase, ampak skušaš deliti dobro s soljudmi, slabo pa pozabiš, utopiš v delu. In prav takšna je bila tovarišica Francka. Vedno je bila nasmejana, včasih rahlo zaskrbljena ob novi nalogi, pa vendar vedno optimist, skratka človek, ki ve, kaj hoče. Bila je vedno pripravljena nekomu dati roko, na svoje lastne probleme pa je pozabljala. Ne potrebuješ veliko, da na prvi pogled spoznaš človeka, so-, delavca, prijatelja, pa čeprav ga vidiš prvič. Pri nekaterih ljudeh to traja celo življenje in na kon cu ugotoviš nasprotno. To pa gotovo ni veljalo za tovarišico Francko. Ko smo se pred tremi leti prvič zbrali skupaj ob zadolžitvi, da uresničimo dolgoletno zamisel — izdajati šentjurski časopis, smo takoj ugotovili, da bomo to uresničili, saj sta iz tovarišice Francke ob tej nalogi izžarevala neverjetni optimizem in energija. Tako se je rodil naš UTRIP in tovarišica Francka je v našem uredniškem odboru prevzela najodgovornejšo dolžnost. Njena vnema, delovna zagnanost pa tudi objektivna kritična beseda, so nam dajale pogum, da smo prebrodili začetne težave in dograjevali časopis iz številke v številko. Tako je tekel čas, v delu, skrbeh, majhnih radostih; vztrajno, skoraj neopazno pa je zahrbtna Peš pot ob Prešnici Že nekaj časa smo v uličnem odboru Pesnice načrtovali izgradnjo peš poti ob Pešnicd. Pot bi omogočala varno pot do centra Šentjurja tudi tistim, ki niso vešči izogibanja prometni gneči na cesti. Verjetno zato ni naključje, da se je stanovalcem bloka v Ulici Miloša Zidanška porodila zamisel, da z udarniškim delom zgradimo pot do bloka Na Lipici 4, ki bo omogočala varno pot v Šentjur. Ker smo stanovalci z delom dokazali, da smo pripravljeni pat zgraditi, je tudi krajevna skupnost razumela našo željo in nam zagotovila denanna sredstva za material in nujna strojna bolezen uničevala poslednje kaplje življenja tovarišice Francke. Ko smo jo pred nekaj časa obiskali na domu, kjer naj bi si nabrala novih življenjskih moči in okrevala po težki operaciji, smo ji predstavili novo vsebinsko zasnovo našega glasila. Takrat nam je posredovala vrsto zamisli. Prepričani smo bili, da bomo kmalu spet skupaj, saj je iz nje izžarevala neverjetna energija, želja premagati bolezen, želja po življenju. Zdela se nam je kot mogočen hrast, kateremu je sicer vihar polomil skoraj vse veje, vendar se korenine čvrsto oprijemajo zemlje. Toda naenkrat so te korenine popustile in izteklo se je plemenito življenje. Spoštovali smo jo, spoštovali jo bomo kot človeka in kot predanega borca za razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Hinko Pap dela. Pot do mostu bo v kratkem gotova, res brez asfaltne prevleke, vendar vama in prijetna za sprehode. Udarniško delo na peš poti ima svoj poseben pomen, saj zbližuje stanovalce med seboj, daje pobude za nadaljnje akcije on dokazuje, da smo stanovalci del krajevne skupnosti, ne pa da čakamo, da bo pot zgradila »(krajevna skupnost«. Večina stanovalcev ve, da je pot potrebna in so že prispevali svoj delež z delom ali pa so prinesli na pot kaj takega, kar poteši žejo... Nékaj stanovalcev pa pri akciji ni sodelovalo, po peš poti pa bodo gotovo hodili. Pričaikujem, da bo po stari dobri šentjurski navadi temu članku sledila tudi kakšna reakcija. Stanko Arzenšek PRVI MAJ Ob prazniku Letošnje praznovanje delavskega praznika — 1. maja zaznamujemo s pomembnimi usodnimi zgodovinskimi dogodki. Štiri desetletja minevajo, odkar nas je okupator s svojim mogočnim strojem hotel uničiti. Le kdo bi si takrat upal razmišljati, da bomo čez štirideset let sami odločali, se zavestno zavzemali za boljše in lepše življenje. Leta 1941 je edino KP verovala v trdno in odtočno bitko proti zavojevalcem ter v socialno-ekonom-sko osvoboditev. Danes vsi delovni ljudje in občani, združeni in organizirani, vodimo bitke na slehernem kora- ku. Ta bitka se odraža v samoupravnem odločanju, sporazumevanju, dogovarjanju. Zavestno delo vseh delovnih ljudi bo omogočilo rešitev za premagovanje problemov. O tem pa bo spregovoril tudi III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Vključimo se v priprave ustvarjalno, delovno, zavestno, trdno odločeni, da smo na pravi poti. Ob letošnjem dalevskem prazniku smo obiskali nekaj delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Pogovarjali smo se z delavci in zapisali kar so nam povedali. Dragica SENICA — natakarica V gostinstvu delam že 10 let. Delo gostincev je zelo zahtevno in odgovorno. V našem motelu nudimo gostu hrano in pijačo; imamo tudi kegljišče za rekreacijo delovnih ljudi in občanov ter za goste, kri pri nas prenočujejo. V tem kratkem času, od kar je motel odprt, smo si pridobili zaupanje gostov; to pa je za nas naj večja zahvala. Rada bi povedala, da so pri nas tudi možnosti za povečanje kapacitet, če bi bilo potrebno. Ob prazniku dela želim, da bi s svojim zgledom pritegnili čimveč gostov. Sicer pa se gostje lako sami prepričajo o kvaliteti uslug, ki jim jih nudi naš novi motèl. - PRAZNIK Lesna industrija »Bohor« »MERX« - Motel Šentjur ŽTP Šentjur Ivan ZELIČ — načelnik postaje v Šentjurju Zmotili smo ga pri njegovem odgovornem delu. O sebi in o železnici pa je povedal tole: »Pri železnici delam že 32 let. Včasih, ko je bil železniški promet še neurejen, je bilo delo zelo težko. Toda danes je tudi odgovornost večja. Mimo naše postaje pelje dnevno 120 vlakov. Daleč ,so tisti časi, ko smo orali ledino. Danes pa je avtomatizacija tudi na našem področju že toliko napredovala, da zahteva od nas zelo vestno in odgovorno delo«. Ko smo tovariša Zeliča povpraševali še o njegovih željah za praznik dela, nam je brez razmišljanja dejal: »V prihodnjih mesecih bi radi zaključili z gradnjo elaktro-vamostne naprave. Modernizacija za postajo Šentjur znaša 1,5 milijarde din, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na industrijski tir za Alpos — TOZD Cevama!« Misli ni dokončal, kajti bližal se je vlak in za sprejem ter od- pravo vlaka mora v 'zelo kratkem času opraviti veliko odgovornega in zahtevnega dela. V tej delovni organizaciji sem zaposlen že 32 let. Spominjam se, da smo v tem razdobju prebrodili več kriz. Sedaj smo prav tako v obdobju, ko se moramo naslanjati predvsem na surovine iz domačih krajev, saj je uvoz minimalen. Zaloge so majhne in zagotavljajo nemoteno proizvodnjo le za 10 dni. Vinko LUBEJ — skladiščnik surovine S svojim delovnim mestom sem zadovoljen, Ob prazniku dela pa želim svojemu kolektivu, da bi uresničili zastavljene cilje. Želiim, da bi v letošnjem letu, ko bo potekal III. kongres samoupravljalcev, vsi samou-pravijalci v vseh svojih sredinah ocenili, kaj in kako delamo. Pri tem moramo odkrito pokazati na napake in probleme ter nakazati rešitve, kako pre- magati gospodarske težave. Vsi moramo v pripravah na kongres oceniti, kako se uresničujejo programi in samoupravljanje v praksi. V naši delovni organizaciji bomo dosegali dobre rezultate na gospodarskem področju, če bomo v celoti razvijali samoupravne odnose. Za to pa je odgovoren vsak posameznik in vsi Skupaj. Jože MEDVED — delavec V tej delovni organizaciji sem zaposlen šele štiri leta. Prej sem delal v drugi organizaciji. Šele 15 let imam delovnega staža in težko bo zdržati do konca. Delam v izmeni. Na delo se vozim iz Pristave. Kar precej časa izgubim z vožnjo. Delo, ki ga o-pravljam v TOZD Oprema, je težko pa tudi odgovorno. Po svojih močeh prispevam kolektivu kot posameznik kar največ, saj to od mene zahteva že narava dela. V kolektivu se počutim dobro in tu želim tudi ostati. V našeim kolektivu dobro skrbijo za delavce. Tudi osebni dohodek ni slab. Mesečno zaslužim 640.000 starih dinarjev. V prihodnje bi rad, da hi imeli dovolj surovine, tako da bi delo nemoteno potekalo. Kolektivu želim, da hi še naprej čimbolj e uvrstili svoje proizvode in da bi dosegli še boljše gospodarske rezultate. DO »Alpos« TOZD OPREMA DELOVNIH LJUDI Kmetijski kombinat GIP Ingrad-TOZD Šentjur Marta JANČIČ — prodajalka v tehnični trgovini V Kmetijskem kombinatu delam že 22 let. Dolga doba je to in marsikaj se je od takrat spremenilo. Seveda so nas v tem času spremljale tudi težave. Dosegli pa smo tuKffi velike uspehe, saj je Kmetijski kombinat danes zelo velika delovna organizacija. Pomembno vlogo pa ima tudi naša trgovina ,v kateri imamo najrazličnejše izdelke za naše kmetovalce. Kupca pa ne moremo vedno zadovoljiti, saj je po nekaterih škropivih, gnojilih im drugih arktiklih veliko pov V praševanje. To pa ni odvisno od nas, saj je proizvodnja nekaterih pomembnih kmetijskih proizvodov zmanjšana prav zaradi surovin. S tem pa tudi naši trgovini ni prizaneseno in ne moremo dati ljudem vsega tistega, kar potrebujejo. Ob prazniku dela želim, da bi bilo dovolj proizvodov za naše kooperante in tudi druge kmete. Vsem kooperantom in občanom Šentjurja želim veliko delovnih uspehov. Žična Celje - Obrat Šentjur Slavko TURNŠEK — obratovod-ja V tem obratu delam že 11 let. Sam obrat v Šentjurju obstaja že 18 let. V začetku je bil fizični obseg proizvodnje nekoliko manjši kot je danes. V svojem programu imamo začrtano predvsem proizvodnjo palet vseh vrst, izdelavo vibracijskih sit za premogovnike in železarne. Seveda pa izdelujemo tudi vsa žična pletiva. Med drugim delamo tudi za IMV Novo mesto. S svojim delom se vključujemo tudi v zeleni program, kar nam bo v prihodnje pomenilo zagotovljeno prodajo svOjih izdelkov. Trenutno nimam problemov z reprodukcijskim materialom. Upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Ob 1. maju — prazniku dela — čestitam vsem delovnim ljudem in občanom. Mirko ŽUČKO — delavec Delo gradbincev ni lahko. Ves čas smo odvisni tudi od vremenskih razmer. Vremenski pogoji nam narekujejo, ali je možno opraviti predvidena dela pri gradnji nekega objekta. Seveda pa tudi nam ni prizanešelno s pomanjkanjem gradbenega materiala. Pri Ingradu delam že osem let in sem svoje delo vzljubil. Ob delavskem prazniku želim, da bi še naprej bilo dovolj dela za našo temeljho organizacijo, saj je konkurenca zelo močna. Veliko je objektov v šentjurski občini, ki smo jih v preteklih letih zgradili. S svojimi deli smo si nedvomno pridobili zaupanje in s tem zagotovili nadaljnje delo na tem področju. Mislim, da je za človeka vredno živeti le če ustvarja. Edvard Kardelj »TOLO« Šentjur Pepca ZORIN — delavka na stroju ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆■ir* »V tem kolektivu sem zaposlena že 13 let. V tistem začetnem obdobju smo delali še na poenostavljen način. Šivanje, rezanje in ostalo delo je bilo več ali manj ročno. Danes imamo že najsodobnejše stroje, ki so nujno potrebni za dosego večje produktivnosti. Sedaj seveda mnogo -več naredimo. Tudi v naši delovni organizaciji primanjkuje surovin. Želim, da tega problema ne bi bilo. Kaj naj rečem za praznik dela? Rada bi, da bi kolektiv šel kam na izlet. Z delom v kolektivu sem še kar zadovoljna. Da bi le še zdravje služilo.« Fotoreportažo sta pripavila: Drago Slakan — tekst, Franc Škoberne — fotografije. Iz krajevnih skupnosti KS Šentjur - okolica KS Ponikva ZAŽIVELO PREDVSEM V OKOLICI Marsikje se ne morejo pohvaliti s takšnim delom krajevne skupnosti kot v KS Šentjur — okolica. Skušajo pravilno in pravično organizirati vse tište ddjavmasiti, ki se odvijajo v skupnosti. Sama krajevna skupnost — okolica zajema obrobje KS Šentjur — center nima v svojem Okviru nobene delovne organizacije, vendar je lahko s svojim načinom dela zgled za ostale. Za vse akcije se dogovorijo in med seboj uskladijo. Pri vsaki akciji krajam izdatno pomagajo in tako večino dogovorjenih nalog tudi izpeljejo. Staro poslopje se podira V OKOLICI DELOVNO Pred nedavnim je KS Šentjur — okolica organizirala manjšo delovno akcijo na cesti, ki pelje na Resevnlo. Pri tem je šlo za pomoč občanki Pavli Potočnik, ki živi sama na ogroženi domačiji. Zato so se zlbrali domači in sosedi ter z delom prispevali k temu, da bi ji zavarovali hišo, ki je zaradi vode v stalni nevarnosti, da se ne bi začela rušiti. Mladi in starejši občani so ko- pali obcestne jarke ter očistili cestne kanale, saj je voda ob večjem nalivu tekla v prostore, kjer biva občanka. Pri krajevni skupnosti Šentjur — Okolica so obljubili, da bodo taikoj, ko bo mogoče, nabavili betonske cevi in na ta način pomagali. Tako je KS dokazala, da s skupnimi močmi lahko marsikaj dosežejo. Upamo, da to ni bil osamljen primer in da je še več akcij, kjer si domačini pomagajta. ZA REALIZACIJO PROGRAMOV NA PONIKVI Že bežen pogled na hiter razvoj krajevne skupnosti Ponikva nam pove, da vsa leta nazaj največ pozornosti posvečajo cestam. Seveda pa tu ne gre le za ce- KS Loka V LOKI SKLADNO S PROGRAMOM Večkrat so naši načrti in želje preveliki. Včasih se celo zgodi, da se nobena želja ne ure- KS Dramlje ste, ki vodijo samo do središča Ponikve. V naslednjem obdobju je predvidenih skoraj štiri kilometre asfaltiranja cešt. Najdaljša trasa je iz Ponikve doLu-terja — približno dva kilometra. Poleg tega pa nameravajo do leta 1985 asfaltirati ceste v Ho-tunje (0,8 km), (Okrog (0,8 km), Podgaj (0,4 km). Predvidevajo in planirajo, da bi sredstva za modernizacijo zbrah iz samoprispevka, ki so ga izglasovali v lanskem letu in sresdtev ter dela koristnikov; svoj delež pa bi prispevala tudi komunalno-cestna skupnost. Upamo, da plani niso preobširni in da bodo krajani v naslednjih letih zastavili vse sile za njihovo uresničitev. sniči. Toda ob lanskem decembrskem referendumu smo svoje programe uskladili z dejanskimi potrebami in možnostmi. V krajevni skupnosti Loika pri Žusmu so si zadali urediti infrastrukturo. Prepričani smo, da j:im bo to tudi uspelo. Nekatera dela potekajo že dalj časa, kot na primer gradnja ceste Slivnica — Sodna vas. Kot pravijo krajani, bodo v petih latih lahko marsikaj naredili, če bodo tudi sami poprijeli za delo. Poleg tega imajo v planu še ureditev in izgradnjo mostov, napeljavo telefonskega in električnega omrežja. KS Prevorje V < NA PREVORJU POSVEČAJO NAJVEČ SKRBI CESTAM IN KMETIJSTVU V tej krajevni skupnosti vseskozi posvečajo največ skrbi infrastrukturi. Pii organih KS pa poudarjajo tudi potrebo po razreševanju problemov s področja kmetijstva. Med komunalnimi problemi je v ospredju modernizacija ceste od Slivnice do Lesičnega. Seveda pa so zato potrebna velika finančna sredstva. Krajani se pri tem zelo aktivno vključujejo in poskušajo na kar najboljši način in po svojih možnostih pomagati, da se tudi na tem področju stvari premaknejo. Težko je reči, če se bodo vsi programi tudi realizirali, potrebno pa je poudariti, da si tudi organi naše družbenopolitične skupnosti prizadevajo, da bi v programu zastavljene naloge uspešno rešili. Na področju kmetijstva pa KS skupaj s kooperanti, z ostalimi kmetijskimi proizvajalci in s Kmetijskim kombinatom sproti razrešujejo probleme. Skrbijo za preskrbo z gnojili in škropivi, ki jih povsod v Jugoslaviji primanjkuje. Razrešujejo tudi probleme s področja odkupa kmetijskih izdelkov. Uspešno realizirane naloge omogočajo kmetom na Prevor-ju, da se še bolj zavzeto in aktivno vključujejo v izvajanje programa kmetijstva v občini Šentjur. PREVEČ VIKENDOV V DRAMLJAH silo pritiskati na organe KS, da naj posodobijo ceste, da se bodo seveda kar najbolj udobno pripeljali do cilja. Poskus, da bi domačiihi od »vlikendašev« dobili sredstva, je padel v vodo. Samoprispevek, ki so ga izglasovali Drameljčani na lanskem referendumu, pa ne bo prišel tja, kamor bi želeli »vikendaši«. Prebivalci počitniških hišic bodo pač s svojimi rokami morali popravljati ceste, če nočejo, da bi s prispevki hitreje prišli do boljših cest. Ko so v Dramljah začeli načrtno razmišljati o hitrejšem razvoju, niso računali na zelo velik interes za gradnjo vikendov. Bodoča avto cesta, ki ima svoj krak tudi v Dramljah, je prinesla vrsto težav krajevni skupnosti. Danes je v tej krajevni skupnosti že več kot 250 vikendov. Seveda so njihovi lastniki iz drugih krajev, predvsem iz Šentjurja in Celja. Domačini v zadnjem času niso nič kaj zadovoljni z novimi sosedi. Krajevna Skupnost je pričakovala, da bo z gradnjo vikendov lahko dobila tudi nekaj sredstev od lastnikov teh hišic. Vendar pa opažamo ravno obratno. Lastniki so začeli na vso »Titov gaj« ob novi drameljski šoli /O ljubljanska banka Ob koncu marca meseca 1981 je bil 5. redni zbor LB — SB Celje. Osrednja točka dnevnega reda je bila sprejetje načrta LB — SB Celje za leto 1981. Poleg tega je zbor banke ugotovil, da je do 30. 3. 1981 pristopilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana LB — SB Celje za obdobje 1981 — 1985 že več kot dve itretjiiini vseh članic. Načrt LB — SB Celje daje v letu 1981 osnovni poudarek zagotavljanji! dopolnilnih sredstev članicam za pokrivanje rednega obsega dejavnosti za vse oblike naložb po planu v letu 1981. Na razpolago je 3218 milijonov dinarjev. Od tega bo za dolgoročne namene vloženo 1.729 milijonov dinarjev, za kratkoročne naložbe 5142 milijonov dinarjev, za naložbe v stanovanjsko komunalno gospodarstvo je namenjeno 426,6 milijonov dinarjev. Iz te strukture je razvidno, da banika v letu 1981 daje poudarek dolgoročnim naložbam, čeprav v načrtovanem znesku predstavljajo odobreni krediti iz preostalih let skoraj 40 % vseh načrtovanih sredstev. LB — SB Celje bo v latu 1981 v skladu z dogovorom o (temelj,ih plana SR Slovenije v obdobju 1981 — 1985 za razvoj prednostnih dejavnosti namenila 192 milijonov din. Načrt LB — SB Celje za leto 1981 predvideva, da bo banka po pokritju že odobrenih dolgoročnih kreditov, ki zapadejo v letu 1981, za nove naložbe namenili 451,4 milijone din. (Pri obravnavanju investicijskih programov in zagotavljanju dopolnilnih sredstev bo poleg splošnih pogojev banka upoštevala še 'izpoinjevanlje naslednjih pogojev: — da je načrtovana naložba usklajena na ravni delovne organizacije, — investitor mora imeti popolno investicijsko tehnično dokumentacijo v skladu z zakonskimi določili (lokacijsko odločbo z vsemi soglasji), — da ima zagotovljen delež lastnih sredstev, — da ima pozitvno mnenje instituta za ekonomiko pri LB — združeni banki Ljubljana, — da je investitor kreditno in investicijsko sposoben. Glede na sprejeto resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine Šentjur pri Celju v letu 1981 OZD v občini v letu 1981 načrtujejo naložbe v višini 248 milijonov dinarjev. V kolikor bodo nameravale pričetti z izvedbo načrtovanih investicij, bodo morale izpolniti navedene pogoje, zato je prav, da odgovorni delavci v OZD čimveč skrbi namenijo pripravi ustrezne dokumentacije in pripravi ustrezne finančne konstrukcije. Na področju poslovanja z občani si bo banika v letu 1981 prizadevala -izboljšati kvaliteto poslovanja in razširiti paleto storitev za občane. Tako bo nadaljevala z opremljanjem enot s terminali, razvijala in uvajala informacijsko in -svetovalno službo za občane v vseh enotah, razširjala brezgotovinsko poslovanje preko tekočih in žiro računov, razširila ponudbo (na področju kreditiranja občanov. -Posebno -skrb bo banka posvetila širjenju mladinskega varčevanja. V načrtu je poseben poudarek dan področju stanovanjisko-ko-munalnega gospodarstva, kjer bo banka z dopoinimi sredstvi v okviru možnosti sodelovala pri premostitvi težav, ki nastopajo na področju novega načina zbiranja sredstev za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Odlagališča odpadkov na nepravem mestu Večkrat opozarjamo, da je v naši občini vse več divjih odlagališč smeti. Skoraj v vsaki kra- jevni Skupnosti lahko najdemo velike kupe odpadkov. Učenci osnovnih šol večkrat hodijo od hiše do hiše in sprašujejo po starem papirju in železu. Kot izgleda, se nam ne ljubi izgubljati časa, da bi takrat otrokom dali tisto, kar nam je odveč. Raje se nekaj časa doma izogibamo odvečne krame in potem na hitro odpeljemo stvari tja, kamor ne sodijo. Tako pokažemo naš nepravilni odnos do varstva narave in okolja. Krivi so tudi neučinkoviti organi, ki se premalo odgovorno in akcijsko vključujejo v varstvo in zaščito okolja. Naj nam že enkrat postane jasno, da nam nihče ne bo počistil praga, če ga ne bomo sami. Tudi stanovalci blokov, predvsem v Šentjurju, pozabljajo, da je okolica bloka zgled, kako oni sami živijo, zato smo prepričani, da bo v prihodnje njihova okolica bolj urejena. Drago Slakan do 25. 2. 4980, Iko (smo se preselili v prostore nove osnovne šole, tki se imenuje 'po narodnem heroju Milošu Zidanšku. 17. 8. 1980 je bila v Dramljah uradna otvoritev šole. Učenci smo bili zelo veseli nove 'šole, saj smo vedeli, da bomo imeli v tej šoli, večjo možmost za učenje in prostovoljne dejavnosti. V začetku smo se v novi šoli skoraj zgubili, tako je bila velika in prostorna. V stari šoli ni bilo kabinetnega pouka, del razreda smo imeli za 'knjižnico, ravno tako (tudi del razreda za pionirsko hranilnico in za vaje pevskega zbora. Stara šola ni imela prave pisarne. Zbornica je bila zelo majhna, veljala pa je tudi za pisarno. Poleg 'tega je bila -stara šola podprta, saj jo je potres dodobra razmajal. Kaj kmalu smo se privadili na novo šolo. Pazimo jo, kolikor je pač mogoče. V novi šoli je vse novo: od istolov in miz, do zemljevidov. Pri prenašanju pohištva -smo pomagali tudi otroci. Sedaj imamo kabinetni pouk, pisarno, zbornico, -svoj prostor za knjižnico, pionirsko hranilnico. 'Pevski zbor pa ima vaje v -glasbeni učilnici. Pri tem nam je veliko pomagala KS, -starši im občani pa so prispevali samoprispevek v obdobju 1975/80. Uredili smo okolico šole, novo stopnišče, -parkirni prostor -in nasad Ob novi 'šoli. Naša šola ima res primeren prostor za nasad. Tako smo se odločili, da bomo posadili oseminosemdeset dreves 'in grmičev. Ta nasad smo poimenovali »Titov gaj«. Načrt za ta nasad je izdelal profesor Matko Jelnikar. 26. in 27. marca smo imeli delovno akcijo. Udeležili so -se je skoraj vsi učenci. Bili srno -pridni, saj smo -posadili vsa drevesa in grmičevje. Ta nasad izraža našo ljubezen do tovariša Tita -in spomin nanj. Zavedamo se, da je on veliko naredil za nas. -Želimo vedno hoditi po njegovi poti, po poti imiir-u, pravice in neuvrščenosti. Jožica ZDOLŠEK, 8. b razred OŠ Miloš Zidanšek, Dramlje Nevarnost okužbe s steklino se povečuje Kakor je bilo pričakovati, se je steklina v obdobju štirih mesecev, ko smo ugotovili prvi primer, razširila na celotno območje občine Šentjur pri Celju. Do-sedaj je ugotovljena pri 24 psicah in tr^h pseh. Iz teh podatkov je razvidno, da je obolenje dobilo širok razmah, tako da moramo računati s tem, da smo neposredno ogroženi na vsakem koraku. Kljub številnim opozorilom na to nevarno obolenje pa se še nekateri vedejo, kakor da nfe obstoja nobena nevarnost. Zgovoren primer je pojav stekline pri pseh. Ugotovljeno je, da je od treh psov, ki so oboleli s steklino, bil le eden zaščitno cepljen proti tej bolezni. In čte upoštevamo dejstvo, da so vsi stekli psi ugrizli ljudi, potem je to zgovoren dokaz, da nekateri ne store vsega, da bi se izognili najhujšemu. Čeprav so bile ugrizte osebe pravočasno zaščitno cepljene proti steklini, obstoja kljub temu določena možnost, da obolijo za to nevarno boleznijo. Prav tako nekateri lastniki psov in mačk ne upoštevajo odrejenih ukrepov iz odredbe, saj se njihovi psi in mačke prosto gibljejo. Iz navedfenih ugotovitev lahko sklepamo, da premalo resno pristopamo k preprečevanju širjenja te nevarne bolezni. Ponovno poudarjamo, da ie steklina za človeka neozdravljivo obolenja, ki se konča vedno s smrtjo. Ne bi bilo prav, da bi nas šele prvi primer stekline pri človeku prepričal o obstoječi nevarnosti. u -- ■ .ML v ;■ , wf-W — ■' »■ IflKrT f. mWf llpsf |’ À tj ff.!§lp3 ìt-ZIÈ “f- ' ---«c. »i.«*. - » 1 (rfioci X HCÌKC rote X NM X TAttm vim- «4 X T M£ HAPAA~ TA 24 ovem R/a /me rsz Vinto tiff TUW** LtSHA- TA RASJL r*. X-. - fs» to »Jk'. “ V1*®? I Pot*«* *6370 V Pivec, HIP'Č mam- B&4HA is*- SCO d A DA *fRA- WRAH POL* Hit. mjt*c **%TO •carta tttPM-NOtT Mčl 40RA AHÓrff AlFteO KJSM, X Mfl. M. /Afe AVSJ. smiAR NIKAL- HtcA 3AP0H. rutm* ALATO « • • • • #us »s If >92*-1AN OAAc, KAMtN OAN v R/fU*% k1»0AK TtUiH/ •LUfAJt VOVA tC.A »ASTA SHDHp*. two» A OUCt yAs, z/kA v SZ TwÈVe- AMeR. aežJPA RAU »stent za/trni. imKs iMt: W*Xt percer ePAALj Voze, 5 tCO kfiv/lc evo X v«r/ SAP ADfrtr KRJZ Arre ezHACA z4 Hifitrje ***Va KCUHA Popi# nr Rešitve pošljite do 10. maja 1981 Po sklepu Izvršnega odbora z dne 22. 2. 1981 razpisuje Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri 'Celju na podlagi pravilnika o 'dodeljevanju posojil iiz sredstev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč JAVNI NATEČAJ za zbiranje vlog upravičencev do posojil iz teh sredstev POSOJILO PO PRAVILNIKU LAHKO DOBIJO: — kmetijska delovna organizacija za izvedbo manjših melioracijskih posegov za izboljšanje kmetijskih zemljišč in povečanje proizvodnje. Imeti mora srednjeročni iter letni program manjših melioracijskih del, potrebno minimalno tehnično dokumentacijo, v kateri so konkretizirani manjši mellioradijISki posegi, zagotovljeno lastno udeležbo in potrdilo, da je kreditno sposobna. — proizvodne skupnosti in zasebni kmetijski proizvajalci katerih kmetije so zaščitene oziroma preusmerjene in so včlanjene v TOK, za izvedbo: manjših melioracijskih posegov in nakup kmetijskih zemljišč za izboljšavo kmetijskega zemljišča oziroma povečanje proizvodnje. Imeti morajo izdedain program melioracijskih del, potrjen od strokovne službe TOK Šentjur ter izdelano minimalno tehnično projektno dokumentacijo. Za nakup kmetijskih zemljišč potrebujejo soglasje strokovne službe TOK, da gre za potrebe zaokrožitve proizvodnih kapacitet in potrdilo, da so kreditno sposobni. To dokazujejo z garancijsko izjavo TOK KK Šentjur. Kmetje morajo imeti tudi izdelan proizvodni program preusmeritve kmetije. KZS daje posojilo na podlagi vloge prosilca po predhodnem mnenju strokovne službe TOK. Višino posojila 'določi skupnost v 'posameznem (primeru, .in sicer najmanj v višini 30 ali več <% v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Najdaljša odplačilna doba 'je 15 let. Obrestna mera je 4 %. Vloge po pravilniku obravnava komisija za promet s kmetijskimi zemljišči, ki izdela prioritetni red, katerega dokončno potrdi 10 KZS. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, ki bodo prispele na naslov KZS do vključno 31. 5. 1981. Vlog, ki bodo prispele kasneje, ne bo obravnavala. KZS Šentjur Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: Član, ki nadomešča glav. in od. urednika: Hinko Pap; uredniki: G. Kalaj-džiski — tehn. urednik, Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov, Miha Močnik — aktualne zadeve s področja dela organizacije ZZB NOV — odmevi, Drago Slakan — delo KS in OZD, Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografija, Branko Vareško — rubrika za razvedrilo, Mira Pečar, Irena Rau-ter — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kved--a 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško. TABORNIŠTVO TUDI V NAŠI OBČINI Pred nedavnim so se v Šentjurju sešli ona -povabilo 'koordinacijskega oidbora za družbene organizacije in društva pri OK ZSMS prödistarvoiiki društev in zvez v naši občini. Pogovarjali slo se o prostovoljnem združevanju -ih o ustanovitvi taborniške organizacije. V nekaterih osnovnih šolah se močno zanimajo za taborništvo, zato so na predlog OK ZSMS dm KO za DOD imenovali odbor, ki bo poskrbel za vse potrebne akte o ustanovitvi te pomembne organizacije. Na razgovoru, na katerem so bili predstavniki celjske zveze 'taborniških organizacij, je bilo dogovorjeno, da je potrebno najprej dobro informirati vse zainteresirane o dejavnostih, ki se odvijajo v okviru te organizacije. Glede na to, -da imamo v občini že nekaj usposobljenih ljudi za to področje, bo veliko lažje organizirati močno taborniško organizacijo. Seveda pa bo pri tem potrebna tudi pomoč celjske taborniške organizacije, ki ima na tem področju velike izkušnje. To pomoč so ponudili v vseh pripravah za ustanovitev, do .same izvedbe prvih konkretnih alkdij. Kdorkoli bi rad na tem področju delal, lahko dobi vse potrebne informacije na OK ZSMS v Šentjurju. Zaradi pomembnosti te organizacije v SLO din DS in v drugih primerih srno prepričani, da bo vse več ljudi v njej želelo sodelovati. Mladim in mentorjem iz osnovne šole v Gorici pri Slivnici pa želimo, da bi se kar najhitreje usposobili za to dejavnost. Drago SLAKAN MAJ 1981 2. 5. 1981 ob 20. uri, 3. 5. 1981 ob 18. uri — TREN — jugoslovanski vojini film v barvah. Režija: Stole Jankovič. Igrajo: Bata Živoj Sinovie, Pavle Vuisič, Radko Polič, Svetlana Knežević. 9. 5. 1981 Ob 20. uri, 10. 5. 1981 ob 18. uri — ČLOVEK PAJEK — ameriški avanturistični film v barvah. Režija: E.W. Sdhwack-hamer. Igrajo: Nicholas Hammond, Liza Elilbacher, Michael Patakü. 10. 5. 1981 ob 10. uri, matineja ZAKLAD MATECUMBE, ameriški pustolovski film v barvah. Režija: Vincent McEveety. Igrajo: Robert Foxworth, Joan Haokett, Peter Ustinov, Vic Morrow. 16. 5. 1981 ob 20. uri, 17. 5. 1981 ob 18. uri KARMEN IZ GRANADE, španski glasbeni film v barvah. 23. 5. 1981 ob 20. uri, 24. 5. 1981 ob 18. uri KAVBOJ EL MACHO, ameriški western film v barvah. 30. 5. 1981 ob 20. uri, 31. 5. 1981 ob 18. uri HERBIE PRIHAJA V MONTE CARLO, ameriška komedija v barvah. Režija: Vincent McEveety. Igrajo Dean Jones, Don Knotts, Julie Sommare. PRILOGA utrip Na podlagi 13. oleata zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS št. 35/79) iin 17. člena statuta občinske Skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. 12. 1980 sprejela PRAVILNIK O DRUŽBENIH MATERIALNIH POMOČEH V SOCIALNEM SKRBSTVU V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU I. II. I. UVODNE DOLOČBE 1. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo 'delavoi, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo 'materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik. S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi aikti določajo oblike materialnih pomoči v občini Šentjur pri Celju (11. člen pravilnika), pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi. Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske Skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do materiaMh pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materiaMh pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, M ga na podlagi prvega odstavka 35. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI 2. člen Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti pre-življenja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali 'bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi. V izjemnih primerih se lahko dodeli denarna pomoč tudi osebam,^ iki nimaj'o stalnega prebivališča na območju občine Šentjur pri Celju, če pridejo na območju te občine v itak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna. 3. člen Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti. Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti, dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do ma-teriialhih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 19/1980). V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo 'tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dapolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo 'ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo. Za nesposobne za pridabitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. 4. čl en Za gmotno ogroženega v smisli^ 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ,ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, (ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na ikakš-nii drugi pravmii podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma oziroma, ki ima osebe, iki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh me morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materiaMh in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materiahle pomoči, upoštevajo tudi materialne lin zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost elanov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, iki so ga dolžne preživljati. 5. člen Če ima za pridobitno delo ne- sposoben Občan, iki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska Skupnost pa mu je dolina pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči. Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da Občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom. .6. člen Polnoletni občan, iki je nesposoben ali zmanjašno sposoben za pridobitno delo in ki nima oseb, 'ki hi iga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, iki nima drugi sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug -ustrezen način, je upravičen od družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne ho odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter jii vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči. 7. člčn Če občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede m okoliščine posameznega primera. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin oziroma ukrepa v Skladu s 55. ali 56. členom tega prarviMka. 8. člen Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti: — če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družM, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih Stroškov, — če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti in so ostali brez nujnih «redstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se itam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka, — če se znajdejo v hudi gmotni stiski Ob odpustu s prestajanja zaporne kazni, — v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem členu je praviloma enkratna oziroma v težjih primerih *— začasna. 9. člen Ne glede »a vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materilane pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah ih torej materialne pomoči ni nujno potrebna. 10. člen Pravica do materialne pomoči traja, doikler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev Višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika. Pristojni organ občinske skup; nosti (svet) po uradni dolžnosti najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi al in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči). III. -OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI 11. člen Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so: 1. denarne pomoči: — Stalina denarna pomoč kot edini viir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje, — dodatek za pomoč in postrežbo — denarna pomoč družini,^ — začasna denarna pomoč, __ — enkratna denarna pomoč, 2. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih, 3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavo-du, 4. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družM, 5. plačilo alli doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu, 6. plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo ik stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane. 12. člen Skupščina skupnosti socialnega skrbstva s sklepom «določi: 1. višino denarne pomoči, Osi pomeni upravičencem v občini edini rvir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Sikupn. soc. skrb. Slovenije 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen) 3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči <34. člen) 4. najvišjo in najnižjo možno višino zimske pomoči (36. člen) 5. najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37. člen) 6. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom .materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) 7. najvlišjo možno višino .pomoči v obliki plačila stroškov celotne oškrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. član) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen). A. DENARNA POMOČ Splošne določbe 13. člen Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom in katerih .problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v 'tej obliki. 14. člen Stalna alii začasna denarna pomoč pripada upravičencem do prvega^ dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, Iko iglede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil ipd.), ne izhaja kaj drugega. 15. člen Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem /besedilu: upravičenec), razen v^primerih, za katere je to drugače določeno .s tam pravilnikom oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji. Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno in v primerih, ko se ugotovi ali uteme-lom pomoči neposredno upravi-ljeno domneva, da bi z nakazi-čancu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči. Na čigav naslov se nakazuje denarna .pomoč oz. na kakšen način se zagotovi namenska po- raba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo. 16. člen Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica. V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še neizplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino. Stalna denarna pomoč '17. člen Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko /izboljšale, da bi j/im družbena pomoč ne bila več potrebna. Stalna denarna pomoč se dodeli .za nedoločen čas. 18. član Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemiiuiku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki /izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi. Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami ali če živi /sam. Če občan, ki sicer izpolnjuje pogoj.e za dodelitev denarne pomoči po /tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini /ali ikOt dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika. 19. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno deio, ki nima nobenih dohodkov in Od nima premoženja pa .tudi ne oseb, ki bi .ga bile na kakršnikoli .podlagi dolžne in sposobne preživljati in .ki živi .sam, je upravičen do denarne /pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir .sredstev za .preživij.anj e <1. točka 12. člana). Će občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam, temveč v .Skupnem gospodinjstvu s svojoi ali če živi z drugimi osebami, /ki so prav talko prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15 % nižja denarna pomoč kot če bi živel sam. 20. člen V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi Občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. 21. člen Polnoletni Občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje in kateri nima oseb, (ki so ga dolžne preživljati -ali pa ima ite osebe, (vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo alli pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje), ima, če izpolnjuje še druge ipogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam) oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v .skupnem gospodinjstvu, me_ dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje oziroma če za predšolske Otroke ne dosega 60 % tega zneSka. Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka .kronični bolnik, ki potrebuje dietično .prehrano ali posebno oskrbo in nego, .kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje oziroma če so iz drugih razlogov _ stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejtemmilku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke. 22. člen Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca, _ Otroke, prevzemnika posestva ipd., ki živijo v skupnem go-spcdinstivu in so prosilci po zakonu, po pogodbi ali kako drugače dolžni preživljati in člane družine, tki jih je prosilec dolžan preživljati. 23. člfen V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zalkonu ali na kakšni drugi pravni .podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek po predprejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo. 24. člen Če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastersfci dohodek ,iz ,kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katasterski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na .raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in .invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodaltka starostnim, invalidskim in družinskimi upokojencem (.in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka). Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. 25. član V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti Otrooi Občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji niso sposobni polnovredno opravljati dela na ikmetijli, je treba upoštevati, kolikšen dejanska dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemjišču mogoče ustvariti. Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega Ikatalšterslkega dohodka oz. pri ocenjevanju tolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati: — 'bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodin jistva; — večje število otrok na šolanju ter oštarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva; — posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča. Pri ocenjevanju Okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni Skupnosti, ki /je pristojna za obravnavanje socialne problematike in /ki tudi (sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne .skupnosti do družbene denarne pomoči. 26. člen Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, fci pomeni občanu edini vir sredstev za preživljanje in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. in 25. člena tega pravilnika. Občan je upravičen do družbeno denarne pomoči kot dopolnilnega vira, če razlika, izračunana po prejšnjem odstavku znaša manj kot 200.— dinarjev. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. Dodatek za pomoč im postrežbo 27. člen Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči kot edini vir po tem pravilniku, in so potrebne .postrežbe in pomoči druge osebe, invalidnim osebam, M so upravičene do denarne pomoči kot dopolnilni vir pa le izjemoma, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč im postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova in če živijo v domači oskrbi. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini ali pa živi skupaj s člani svoje družine (sitarsi oziroma zalkonec in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v (kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo. Denarna pomoč družini 28. član Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno dalo .(četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu ne dosega višino .(dogodkovnega cenzusa) iz 21. člana upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika. Kot člani družine po tem členu so poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Danama pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Če pristojali organ (svet) občinske skupnosti določi, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za 'tisti -del -zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni Osebi, izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči družini, Skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena -tega -pravilnika, ki jih imajo -starši, razen dodatka za po-moč im postrežbo in skupaj z dohodki mladoletnih otrok ( Otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna .preživnina, ki jo za otroke plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu ipd.), ne srne preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine. Od živijo v Skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus -ugotavlja v skladu z drugim-i im tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Če je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrež-bo po tem pravilniku ali do dodatka za dietno prehrano, se takemu članu dodeli t-udi dodatek. Višina dodatka se d-oloči posebej (v Skladu s 27. členom tega pravilnika) in se -to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči (družini oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna -denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ko začasno nesposobni za delo oziroma, Ibi ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz dr-ugi-h utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena -tega pravilnika) in pri -katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna. Začasna -denarna pomoč se dodeli za določan čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se -lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev. Čas (obdobje od — do), za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi -pristojni organ z odločbo. 32. člen Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko kot znaša denarna pomoč, Uri pomeni prejemnikom v občimi edini vir sredstev za preživljanje. Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca i-n glede na ostade okoliščine iz 4. člena -tega pravilnika. 33. člen Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan -uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plači-la oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu ipd., ko gre za dolgotrajnejši postopék, razmere, v katerih -občan živi pa so takšne, da mu -je potrebna takojšnja denarna pomoč. Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločen-o o stalni denarni pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o -kateri se vodi postopek. Enkratna denarna pomoč 34. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena, in v drugih primerih, določenih is tem pravilnikom. Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine. 35. žilen Enkratna denarna pomoč se dodeli tudi v primerih, ko so podane Okoliščine iz prvega odstavka 33. člana tega pravilnika, in ni -nujno, da hi se dodelila začasna denarna pomoč. Denarna pomoč -po tem členu ne s-me preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini v.ir sredstev za preživljanje. 36. člen Enkratna denarna pomoč v obliki takoimenovane »zimske pomoči«, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje. Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo -sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kurjave. Višina zimsike pomoči v vsakem posameznem primeru se določi -glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost ipd.). 37. člen Enkratna -denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje -rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposablanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci). Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oz. rejlnika. Enkratna denarna pomoč po tem členu -se lahko dodeli tudi o-trck-om iz socialno šibkih družin, iki žive v rodni družini. Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa itudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok-šolar živi. B. PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH 38. čilien Polnoletni občani iz 2. in 6. člena -tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sp-rej-emom v zavod določil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavk-u tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih (stroškov v zavod-u imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 20. člena. Plačilo d-o materialne pomoči v obliki delnega p-lačiia oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višni razlike -med polnim zneskom -oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenim i-v Sklad-u z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; -k razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne izdatke (žepnino) po 4L členu tega pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov. 39. člen Materialna pomoč v obliki delnega ah celotnega plačila oskrbnih -stroškov v -sodialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zav-odu, kjer je občan -v oskrbi in sicer -na podlagi računa, s .katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč -po 38. členu tega pravilnika. Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oak-rbniih stroškov plača svoj delež -oskrbnih -stroškov praviloma neposredno zavod-u, kjer je v oskrbi. 40. člen Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starši v -primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika in iki ne dajejo svojega prsipevtka že na podlagi dogovora o prdživniini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih ali kakega drugega po-saimičnega akta, se -d-oloči s sporazumom, ki ga sklenejo te os-ebe (preživninska zavezanci) in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi Skupščina občinske skupnosti. -Freživniinslki zavezanci iz prejšnjega odstavka plačuje-jo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen, če ni izredno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu. Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku -tega člena, oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti (ih -redno, Ukrepa občinska skupnost -tako kot je to določeno v 55. ali 56. členu tega pratviMka. C. DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPNINA) 4L člen Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne .izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina). Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obiiiki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek dz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. -člena tega pravilnika. Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obiiiki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do .zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (svet) izrecno drugače določeno. 42. člen Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina) pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika ter občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oslkrbe na 9vojem domu (47. člen). Č. OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI 43. člen Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pni svojcih in se ne morejo oskrbovati sami in pri katerih je oslkrba rv itujli družini u-strezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini. V nujnih primerah se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo rv drugi družini^ se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. čfena tega pravilnika. 44. člen Oskrba Odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo. S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznosti in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oSkrbe. Višina oskrbnine v posameznem primeru (je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela iv zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške ipd. 45. člen Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oSkrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime, v kolikor ni izreono dru-ače odločeno (tretji odstavek 5. člena). 46. člen Glede dogovarjanja o višini priiispervlka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika. D. PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU (UPRAVIČENCA 47. člen Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno po- trebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določane pogoje za dodelitev materiatee pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost oziroma, če občinska skupnost to naknadno odobri. 48. člen V primerih dz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oSkrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika. E. PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE 49. člen Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) 'dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če n;i z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače. Občinska skupnost ima pravico do celotnega al delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka. Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje ik prispevku za preživljanje. Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost (v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za otroka, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti. Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti. Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom Zakona o zakonski zvezi to družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena. 50. člen Višina rejnine se določi v skladu s samoupravnim sporazumom o Skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, M ga Sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije. Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti: — starost rejenca, — zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., -pri otrocih z motnjami v telesnem in -duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo te naravo motenosti rejenca, — življenjski standard rejniške družine, v katera rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši te čim bolj vsestranski razvoj rejenca, — stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oz. rejniku, — časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve, po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto, po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic ipd.). 51. člen Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oz. rejnika in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, naj-pozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec. Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov za vsak mesec posebej. Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. 52. člen Svet za socialno skrbstvo kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma ik stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. Ce sporazum o prispevku staršev kat zavezancev ni dosežen ali če Višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujeo v celoti to redno, Svet za socialno Skrbstvo odloči ali naj OSSS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ta ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši). Svet za socialno skrbstvo OSSS sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. IV. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI 53. člen Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči. 54. člen Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (npr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo rudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko >mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov oziroma, ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja družbene materialne pomoči. O obveznosti občana po tem členu je treba z njim Skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči. 55. člen V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen ZZZDR). 56. člen Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč ■in je bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska Skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člena zakona o dedovanju). Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravidi do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene. V. KONČNA DOLOČBA 57. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu »Utrip«. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Branko Hus, dipl. vet., l.r.