Posamezne številke: N avadne Din —'75,
ob nedeljah Din !*■—.
*TABORM izhaja vsak Han, razven nedelje in praznikov, ob IS. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10*—, za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10‘--. inserab po dogovoru.
Naroča se pri upravi .TABORA** MARIBOR, Jurčičeva ulica štcv.4.
Naslov
Poštnina ©Sacana v gotovBn!/ Cena današnje'štev.' T Din;
P osamezne številke: Navadno Din —”75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ul. št. 4, i. nadstropje. Telefon iuterurb. št. 276-UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, prii'i2je desno. Telefon št- 24- — SHS postnočekovni račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja se ne ozira. —- Rokopisi se ne vračajo.
Maribor, nedelja 7. junija 1325.
Leto: VI. — Številka: 127.
Sokolski društveni nastop
v ne
s 7. L m. ob 16. uri v Ljudskem vrtu.
Zakon o kmetijskih kreditih sprejet.
Načelna debata zaključena in' zakon sprejet. — Prihodnji teden podrobna de-bata. — Notranji minister odgovarja posl. Pušenjaku o slovenskih orožnikih.
Beograd, G. junija. Današnja seja Narodne skupščine je bila olvorjena ob 0.20. in zaključena ob 12. uri. Nadaljevala se je razprava o kmetijskih kreditih. Pred prehodom na dnevni red so odgovorili nekateri ministri na razne interpelacije. Notranji minister Maksimovič je odgovarjal na vprašanja posl. Pušenjaka (kler.) o premeščanju orožnikov iz Slovenije v južno Srbijo. Maksimovič je odločno zanikal, da so se izvršila .premeščanja iz političnih ali iz strankarskih ozirov, temveč so jc le o-
ziralo na službeno potrebo. Posl. Pušenjak se je z miniistr. izjavo zadovoljil.
Nado se je pričela, razprava o kmetijskih kreditih. Govoril jc edino zastopnik opozicije. Poljedelski minister Kr sta Miletič je ob zaključku debate zbral vse zaključke in predlog v resuine iu pobijal poglavitne opozicijske očitke proti zakonu o kmetijskih kreditih. Nato se je vršilo glasovanje o načelnem sprejetju zakona. Zakon je bil z vladino večino »prejet. Prihodnji teden se prične specijelna debata o kmet. kreditih.
Dr. Korošec proti radščevcem.
Na jutrišnjem zbofu SLS v Ljubljani fco dr. Korošce obračunal z radičevci. — Razsulo opozicijskega bloka.
Beograd, 6. junija. Politični položaj 'je v bistvu neizpremenjen, Voditelj SLS dr. Korošec jo odpotoval »noči v spremstvu nekaterih drugih poslancev v Ljubljano, kjer bo jutri — v nedeljo — podal glavnemu odboru klerikalne stranke izčrpno poročilo o političnem pložaju.
Kakor javljajo, se posebno lirvatski politič. krogi zanimajo za Koroščev1- govor, kajti pričakovati je, da bo bral Ra-
diču in njegovi stranki prav krepke levite. Pravijo tudi, da bo ostro prijel P. Radiča.
Sicer se boljhibclj čuti, da jc opozicijski blok tik pred'popolnim razsulom. Dr. Korošec jc izjavil nekaterim' časnikarjem, da je položn j po njegovem mnenju jako nejasen. Pavzaprav obstoje 4 poglavitne politične s-'ruje:	Pašičova,
Radičeva, blokova in samostojno-demo-krateka. Korošec upa, da bodo tekom prihodnjega tedna verificirani sp n-ni mandati HSS in da bo potem stopila politika v nov stadij.
m p©
Razstava slovenskega umetnika iz mariborske oblasti v Parizu. V Galeriji Larmine v Parizu je razstavni naš ml a, di umetnik g. Ante Trstenjak rodom iz okolice Ljutomera, 51 svojih slik, akvarelov in gravur. G. Trstenjak je pred odhodom na študije v Pariz razstavil tudi v Mariboru.
— Petindvajsetletnico književnega delovanja slavi lirvatskd pisatelj R. F. Magjer v Osijeku. Magjer je spisal več zbirk liričnih pesmi, črtic in povesti ki jim' je zajemal snov iz slavonskih poljan in šum. Okoli njega so je zbrala skupina krvatskih pisateljev in umetnikov, udružeua v kliib, ki mu predseduje Maigjcr.
— Iz dr.^ Ravnikove politične kuhinje. Ko so Ravnikovi radikali pri skupščinskih volitvah pogoreli in doživeli nesmrtno blamažo, ker so namesto v Beograd obl juho vanih 10.000 krogljic dobiij samo desetinko tega. je naenkrat nastal počitefk v njihovi politični kuhinji. Ravnikov »Narodni Gospodar«, kateri je pred volitvami polnil svoje predale z lažmi in klevetami, je žalostl.no izdihnil, ker ni bilo več podpor iz Beograda. A kmalu so se začeli oglašati oni, 'katerim.1 so Ravnik in njegovi priganjači dajali vse mogočo obljube, ki pa se seveda niso izpolnile niti se niso rešilo razne njihove zelo upravičene prošnje.
Prevideli so, da še jih je grdo varalo.
a 1 rešil vsaj del svoje reputacije, se Otekel v Beograd, kjer pa J J;	ulkaz,	da mora vpostaviti
zopet lac 1'akno organizacijo v mariborski o asti in sicer z onimi vred o kalterih je za casa volitev trdil, da so iz stranke izključeni. Značilno pa je, kako pripravljajo to reorganizucijo: razširjajo govori ce, ki j ih bero dan M d|;e. vom v klerikalnih listih, da bodo demokrati iz vlade iztisnjeni, ter povrh šo pristavljajo otročjo trditev, da -bodo demokrati v mariborski oblasti šo pri njeni (dr. Ravniku) prosili za vstop v radikalno zavrnil vso govorice o razpadu polije Pašič kot šef stranke ponovno odločno zavrnil vse govorice o razpadu voli-tike Narodnega bloka. Če jih verjamejo mesarski pomočniki v gostilni »Pri kl*ivn;cj.«, blagor jinp} Repna, juyuost pa
dobro ve. da imajo v dr. Ravnikovi politični kuhinji glavno besedo ženske, ki ob vsaki priliki zabavljajo čez demokrate in čez poslancu dr. Pivka, ve pa tudi, da je vsled nereclncsiti Ravnikove politike nastal močen preokret pri bivših njegovih pristaših ter da se v oblastnem odboru N RS zelo krha.
— Dan Rdečega križa. Naš Rdeči križ bo praznoval 8. junij širom države kot svoj praznik. Ta dan si je izbral v spomin na poroko svojih na j višjih zaščitnikov Njih. Vel. kralja in kraljice. 8. j-riaij bo tedaj praznik Rdečega križa. Ta praznik se bo praznoval v cerkvah, šolali in humanitarnih organizacijah. Namen dneva je, da v širša javnosti in zlasti v mladini Siri razumevanje za vzvišene naloge Rdečega križa, ki si bo tako za svoje nadalnje delo zasigural moralno podporo v širših slojih naroda.
— Nova gospodarska organizacija ob meji. V Sv. Duhu na Ostrem vrhu se je na Banikoštni pondeljek 1. trn. ustanovila podružnica kmetijske družbe. V odbor so izvoljeni vrli napredni kmetje, pristaši demokratske stranke, in sicer za predsednika posestnik Ivan Kaiser iz Vurmata, za predpred«, pos. Konrad Lakožič iz Vurmata, za tajnika pos. in župan Ivan Krampi iz Vel. Boča. za blagajnika pos. in gostilničar Jakob Šantl iz Velikega Boča. Tudi ostali odborniki »o vrli naprednjaki!
— Št. Ilj v Slov. gor. — Dne 5. julija G. priredi pevsko društvo »Obmejni zvon« iz gt. lija svojo poletno veselico na vrtu in v vseh prostorih gostilne g. Ivana Bauman ob kolodvoru. Izvršilna postrežba in izborna pijača zaisigurana. Za ta dan bo vozil tudi posebni vlak. Kedaj, priobčimo še pravočasno! S tem se naprošajo okoliška in mestna društva, da upoštevajo ta dan in nas poseti-jo, ker nam bodo tako dala novo mocaa j krepko vsltrajanj© ob naši severni meji.
— Naš zunanji minister o Bolgariji. Na včerajšnji konferenci načelnikov opozicijskih skupin je razložil zunanji minister dr. Ninčič svoje stališče nar pranr Bolgariji. Naša ‘ politik a — •me-', dr. Ninčič — mora imeti pred sabo cilj, da pridemo stopnjema do sporazuma z [Bolgarijo. Vsled tega naša vi« d a vzdržuje dobre odnose z režimom Cankova,
y La režim aktivno bojuje proti ko-
ki, izkorišča V^Vko^nezadevoJJ-
J stre v Evropi, da izzove revolucijo. Dr. Ninčič je prepričan, da je komunizem v Bolgariji jako močan; takisto tudi veruje, da imajo emig ranit je take stike s komunisti, da nam to ni nič več všeč. Mogoče je sicer, da bi v kakem odločilnem konfliktu med bolgarsko opozicijo in vlado prišli na krmilo nekomunistični živi ji zemil jedel&ke stranice, vendar pa je tudi verjetno, da bi se v splošnem neredu, ki bi sledil izpremembi režima, polastili oblasti komunisti, ki so najmočnejša in najbolj organizirana stranka v Bolgariji. V Mali antanti se je glede bolgarskega vprašanja uveljavilo stališče naše vlade. Dr. Ninčič meni, da bo sedanja politika napram Bolgariji ublažila nasprotja in izboljšala odnose med obema sosednima državama.
— Prvi slovesni sprejem pri našem poslaniku v Vatikanu. Po stari diplomatski navadi je priredil naš poslanik v Vatikanu dr. Smodlaka na binkoštno soboto v prostorih poslaništva slovesen sprejem, prvi te vrste, odkar obstoji naše poslaništvo v Vatikanu.'Navzoči so bili vsi rimski diplom at je. veliko 'kardinalov, prelatov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi papežki državni tajnik Gasparri, sloviti belgijski kardinal Mercier, angleški kardinal Burne ter mnogo rimskega plemstva. — Sprejem je lepo vspel in je tudi v teh krogih povzdignil ugled naše države.
— Kdo je kriv neuspehu pogajanj z Grčije? Nekateri listi poročajo, da so se pogajam ja za zvezo z Grčijo prekinila radi italijanskih spletk. — Ob istem času pa nam Italijani izražajo pri pogajanjih v Fircnzi svoje prijateljstvo in sam Mussolini lokavo trdi, da želi z nami kar najprisrčnejše odnose.
— Italijanski napadi na Malo antanto. Dunajski dopisnik rimskega lista »Secolo« je objavil oštor napad na politiko Male antante. Očita ji, da postopa z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo kakor s podložniki, smatra mirovne pogodbe za svoj monopol itd. Dunajski saloni s kuhinjo in pikantnimi damami so vse-ikdar vplivali na zastopnike inozemskega javnega mnenja, pa se ni čuditi, ako se je Italijan raztogotil na avstrijski račun radi Male antante, ki noče, da bi komaj osvobojene države prišle zopet pod dunajsko komando.
— Sovjeti priznajo carističnc dolgove. Rp.lkovski, diplomatski zastopnik sovjetske vlade v Londonu, je poslal ravnatelju angleško-ruikega društva pismo, v katerem ga prosi posredovanja, češ da. bi Rusija priznala carističnc dolgove, ako bi angleški trgovski in finančni krogi pomagali ruskemu gospodarstvu kvišku. Tako nude »komunisti« svetovnemu kapitalizmu vedno večje konce-cesije. ker uvide vajo, da so s svojo veliko modrostjo temeljito polomili.
Za varnost na naših južnih mejah. V Skopi ju se bo vršila te dni konferenca vojaških iu civilnih oblasti, ki bo določila točen načrt, kako naj so zavaruje državna meja pred ropanjem bol-garsko-arnavtskih razbojniških tolp. — Meščani, ki so se že uspešno boriti proti tolpam, bodo preskrbljeni z orožjem in strelivom.
Nevaren madžarski vohun in komunist aretiran. V Stari Kaniži je policija aretirala taimošnjega velikega kapetana Gradivoja Lunebulova. Ovojen i® ftil radi vohunstva in komunizma. Pri hišni preiskavi so našli veliko množino orožja in municije, ter komunistične dokumente in brošure. Lunebulov je vse pinzM&l. Obenem je policija izvršila hišno preiskavo še pri nekaterih njegovih sotrudnikih. Odkrila je cela skladišča orožja, i* propagandnega materi jata, nameri j črnega za komunistično stranko v Bački. Lemebulov je eden najnevarnejših '•'““džarskih špijenov iu komunistov. Madžarska vlada ga je cbilno zalagala z denarjem, ki ga je dobival tudi od komunističnih a gen tn-_ Izročen je bil s tovariši vred sodišču v Subotici.
Čebelarjj in industrije!. V Litiji se vleče že nekaj časa zanimiv spor med tampšnjinii čebelarji iu livarno. 2G če.-1
belarjev se je pritožilo, da livarna uničuje čebelorejo v tern kraju. V prvi instanci so izgubili, a so se pritožili na drugo instanco in pojdejo z nabiti še prod tretjo. Če bodo zmagali, tedaj bo morala livarna ustaviti delo in odpustiti 100 delavcev. Litija bi tudi izgubila električno razsvetljavo. Pa bi namesto tega poletavale čebelice po tratah in ljudje bi jedli kruli z medom.
— Amundsen se bo vrnil šele v jeseni ali prihodnje leto? Listi poročajo s severa, da je sedaj že sigurno, da so sc Amai.ndsenu pokvarila letala. Ni več u-panja, da bi se bil vrnil po zraku. — Ekspedicija bo prišla šele v jeseni ali nemara celo prihodnje leto. Če bo prišla—
— 80 kg. težka bomba za španski kraljevi vlak. Llizu Barcelone so odkrili 80 kg. težko, z električno pripravo spojeno bombo, ki je ‘bila namenjena za atentat na španski dvorni vlak, v katerem sta se imela peljati po tej progi španski kralj in kraljica.
— Oče, ki ubija otroke s stradanjem. V Bosanskem brodu je bil aretiran delavec Milan Vuksan, ker je zapiral svoja dva otroka v neki prostor in ju pustil ondi gl a do vati, medteim ko se je sam klatil po krčmah z lahkoživimi ženskami. Mlajša hči je umrla od glada, drugo pa so našli v nezavesti. Brezsrčnega očeta bo sodilo sodišče.
— Žarki, ki uničijo zrakoplove. Kakor poročajo iz Washingtona. je izumel neki Nemec nove smrtne žarke. »Belio-traub«, kakor jih imenuje izumitelj, imajo daleko večji učinek kakor žarki Angleža Matwica. Žarki imajo tako moč, da morejo uničiti zrakoplov v višini 10.000 m. Ž njimi bo mogoče uničiti vsako sovražno zračno flotiljo. Ameriško vojno ministrstvo se seveda silno zanima za izum, menda za to. ker Amerika vedno naglasa svoj pacifizem.
— Zbiral je zobove svojih žrtev. Medicinsko društvo v Beidinu namerava kupiti zbirko zobov znanega nemškega ludožrea Denkea. Zbirka vsebuje 351 zo-bov Denkejevdh človeških žrtev, čijih meso je sam snedel in deloma prodal. — Med drugim si je tudi mfipravil naramnice iz človeške kože, katere takisto pridejo v zdravniški muzej.
— Budimpešta brez novin. V anak protesta, ker je vlada ustavila list »Az Ujsag«, ki je prinesel izjavo bivšega ministra Benitzkega o Hortyevi zvezi z umorom urednika Gomogya, ni izšel v četrtek in petek noben b udi m p e š t a tisk i list. Časnikarji so imeli veliko protestno zborovanje, na katerem so v ostri resoluciji obsodili vladni izpad proti časopisju.
Mariborske wssfi.
Maribor 6. junija 1955.
nf Mariborski novinarski klub. Vj
pondeljek ob 12. uri važna seja v Graj-ski kleti. Poroča predsednik ljubljanske sekcije.
m Jugcslov.-češkoslovaška liga. V torek dne 9. trn. ob 18. (6.) uri odborova seja v Grajski kleti.
m Trgovski gr mil je razposlal vsem! svojim člamom prijavne tiskovine za pristop k Bolniški blagajni samostojnih trgovcev, katere naj po možnosti čimprej izpolnijo in vpošljcjo blagajniški upravi v gremijalni pisarni. Sprejem članstva se pričenja s 1. junijem. Da je za to dobrodelno napravo veliko zanimanje, spricuje dejstvo, da že prihajajo dnevno številne prijave. Oni gg. indu-strijci in obrtniki pa. ki se zanimajo za pristop in niso prejeli prijavnih formularjev, se naprošajo, da jih zahtevajo v pisarni trgovskega gremija. Blagajniške dajatve za slučaj obolelosti stopijo v smislu sklepa občnega zboi’a po trimesečnem članstvu v veljavo.
ru Koncert v mestnem parku jutri dne
7.	junija ima nastopni spored: 1. Vinš: »General Teiv.ič«, koračnica. 2. Linke: O uvertura iz opere »Lisistrata«. 3. Zajc: »More«, simfonična slika. 4. Puccini: 3. &R iz. opere. »Toscav. 5. Ilemee; »Zastor-
ski glasi«, potpouri. 6. Wite: »Jugosla-yenska koračnica«.
tmi Jutri v nedeljo, dne 7. tm. se vrši na prostoru športnega kluba »Maribor« ob 16. uri društveni nastop Sokolskega društva v Mariboru. Ker so bile na lepakih izpuščene cene, dajemo naknadno ina znanje, da znaša cena stojišč 5 din., navadni sedeži 10 din. in sedeži na tribuni 15 din.
m Prepovedana je bila leta 1015 ®d avstrijske vlade zgodovinska slika Knez iVoikun, ki .se uprizori ll. junija ob 15. uri v Radvanju. S silo so hoteli zabrisati šo ono malo, kar nas spominja, da je bil naš narod sam gospodar onega o-z erbija, o katerem še danes trdijo, da ni maše. Zato vsi aia. Tetovo v Radvanje pod naše Pohorje, kamor smo za sedaj prenesli naš knežji kamen. Za pravo ljudsko zabavo jo v polni meri preskrbljeno.
m Srečkniije »Doma ubogih« preloženo. Na 10. junija določene srečka vi je srečk loterije »Doro« ubogih« je preloženo m-a 1. januar 1926. Vzrok leži v prekratko odmerjenem roku za primerno razširjenje srečk. Loterija se ne hi mogla do tega časa med prebivalstvom dovolj razširiti, čeprav se opaža, da se, jo razveseljivo udeležujejo tudi širši sloji mestnega občinstva. Taki slo je bil čas zn razprodajo prekratko odmerjen in že iz tega vzroka, ni bilo mogoče ostati pri žrebanju dne 10. junija. Kupujte in razširjajte šo dalje srečke »Doma ubogih«, ki so dobe v vsaki trafiki tudi na Obroke.
mi Nastop Bcn-Alija dr. medicine ka-zanške univerze v mariborskem gledališču. V nedeljo 7. in ponedeljek, 8. obakrat ob %2\. uri bo nastopil Ben-Ali, svetov-nihalucinator in hipnotizer. Ves spored, tki je želo zanimiv in obsežen, je razviden na lepakih. Po poročilih, ki smo jih prejeli, je dosegel Ben-Ali s svojimi čudovitimi, zelo interesantnimi produkcijami zelo lep udpeh in vseobče občudovanje. — Omenimo naj še, da dr. .Ben-Ali ne nastonl samo pri nas v gledališču. amnak je nastopil tudi drugod v gledaliških poslopjih in sicer v Splitu, Sarajevu itd.
m1 Plaviee na mariborskem trgu. Ker je letos po naših slovenskih njivah iz-
kupite najceneje pri tvrdki 1056
Fr. Mestek, Glavna trg,
ROlMAM^fr-MARIBOR.-
%
Tonček
že željno pričakuje svojo Miciko! Saj ji je tudi prinesel od trgovca priljubljene ^©ro*1 pisne karamele, ki tako blagodejno učinkujejo na dobro voljo in želodec. Nele izvrstno sredstvo proti pic-hlajenju in slabi prebavi, so tudi fini J bonboni za ljudstvo. Dobi se jih povsodi ^ g	za	3	dinarje.
1	I
H	w
i BEBB&ueiSizaHaHana&iaaaBasaiasiiHH s
redno veliko plevela v obliki plavi c, in ker naše kmetice dobro vedo, da so v Mariboru še vedno zagrizeni častilci Hindenburga in Hoheiuzolerjev, katerih slike si v svojih stanovanjih okrašai.io z pia/vicami, so jih zadnji čas pridno začele nositi na trg in mariborski panger-mani si seveda šopke plavic s ponosom nosijo s trga. Nas to seveda niti najmanj ne razburja in če je policiji kot čuvarki raznih pri nas veljavnih naredb to prav, je nam seveda tudi. Mi celo stavimo sledeči predlog: Naj bi oblast vse o,ne Mariborčane, ki so se pri ljudskem štetju vpisali za Nemce, poslala na kulak na naše slovenske njive, da spravijo ta plevel z njih in naj se jim mirno dovoli, da si za Hindenburgove in druge podobno slike v svojih stanovanjih napravijo vencev iz plavic magari za pet let.
m Tukajšnja Podružnica .Tugoslov. Matice prosi vso gg. poverjenike, da se oglasijo ob uradnih urah (torek in četrtek od 3.—4. ure) v društveni pisarni Sodna ni. 32. Prosimo, da se javijo tudi tisti, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo v kakem uradu ali podjetju. Tajništvo.
m I/. Avstrije izgnana komunista. Policija je danes prevzela od avstrijskega orožništva dva mladeniča, ki sta pristojna v Zagreb. Osumljena sta korramJetične propagande, zato sta bila v s vrh o preiskave obdržana v zaporih.
m Meške rokavice so bile izgubljene včeraj dopoldne na poti z glavnega trga čez državni most proti vojašnicam. Pošten najditelj naj jih odda v upravi našega lista.
m Iz policijske kronike. Od petka na. soboto je bilo vloženih 17 prijav raznih prestopkov, kakor 1 radi goljufije, 1 radi navijanja ceni. 1 radi pretepa, 1 radi prekoračenja policijske ure. 1 radi kalen j a nočnega miru, 5 radi beračenja, 1 radi poškodbe javnih nasadov, 1 radi nagle vožnje.
m Goljuf kot lesni trgovec. Dne 5. marca je prišel k posestnikom Iv. Grebencu iz Gornje Vižinge, J. Langoba-verju, Iv. Rižniku iz Spodnje Vižinge in Mih. Palkn od Sv. Ruprehta v ma-renberškem1 okraju neki J. S. tor se z ■njimi pogodil, da mu pripeljejo les na postajo Vuhred, kjer jim bo izplačal kupnino. Drugega dne so omenjeni posestniki res pripeljali les. toda kupca ni bilo od nikoder. Misleč, da imajo opraviti s poštenjakom1, so pustili les na kolodvoru i odšli domov. Prihodnji dan niso našli ne lesa in ne kupca. Danes je policija v hotelu »Pri zamorcu« izvohala tega. pretkanega goljufa, ki se je, mudil med tem1 v Avstriji. Goljuf je bil spravljen na varno.
m' Cene na tržnem trgu v Mariboru. Dne 1. junija so se gibale cene posameznim pridelkom sledeče: 1 kg govejega mesa staine 12—20 D, 1 kg teletine 20— 22.50 D, 1 kg svinjine 15—30 D, 1 kg masti 28—32 D, 1 kg prekajenega mesa 25—34 D, 1 kom. majhen piščanec 12.50— 25 D, 1 kom. kokoši 40—45 D, 1 lit. mleka
2.50—3 D, 1 kg surovega masla. 4-0—-UD, 1 jajce 0.85—1 D, 1 kg belega kruha 7.50 D, 1 kg črešenj 12—18 D, 1 kg kaive ,T. 70—80 D, 1 kg sladkorja v kristalu 14.50 D, 1 kg sladkorja v kockah 16.50 D, 1 lit. bučnega olja 22—25 I), 1 kg pšenične moke 00 7.50—8 D, 1 kg koruzne moke 3.25— 5 D, 1 kg ajdove moke I. 8 D. 1 kom. sa-latc zgodnje 1—2 D, glavnate 1—2.50 D,
1 kg graha ostročjega 30—12 D, 1 kg krompirja zgodnega 9 D, poznega 1.75—
2 D.
m Prost, gasilno društvo Bistrica pri Rušah priredi dne 28. junija pri gosp. Ljudevitu Rottnor na Bistrici vrtno veselico. Ker jc čisti dobiček namenjen za nabavo cevi, se že danes vljudno prosi za obilen obisk.	149
m Klub-bar. Samo kratko gostovanje slovitega mondain-duo Luci in Laei, 2 AVashingtons, Kissling in Georgette.
1182
Restavracija «VetrlnJs!d dvor» (Orovlč).
Danes, v soboto zvečer ob lepem vremenu koncert.	1222
Kavarna Mestni park, Danes koncert od 21. do I. ure. Popoldan (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.	1220
Koncert priredi tukajšnje društvo «Drava» v novootvorjeni restavraciji «Union», Cafova ulica 1 (preje Bioskop) danes v soboto in jutri v- nedeljo od 8—12. me zvečer brez vsake vstopnine,	1218
Kako je seda] na Češkem
Naprosili smo odličnega znanca, ki se je mudil nekaj tednov na Češkem, da nam pove svoje vtise. V naslednjem jih objavljamo. — Ured. Pot v Prago je že sama na sebi poučna, zlasti za onega, ki sc je v študentovskih letih pogost, vozil tod in pozna kraje, ljudi. Glavni vtis, ki ga dobiš med potjo, jc ta: Voziš se po deželi marljivega, delavnega, zdravega naroda. Vse priča o tem. Celo skozi okno vlaka čutiš utrip prerojenega, pomlajenega narodnega življenja. Vidiš veliko novih poslopij — pa se spomniš, kako malo se pri nas zida. Vidiš, da je politično osvobojenjc dežele, ki je bila že pred vojno močno industrijska, «dalo vznik» — kot bi rekli Čehi — številnim novim tovarnam. Tu je doma organizacija, delo, pridnost. Postaja sledi postaji, ljudje vstopajo In Izstopajo in vsem bereš na obrazu, da delajo z elanom, z veseljem. Nekoč so rekli, da je sladko za domovino umreti; na Češkem bi ti ljudje povedali, da je sladko za domovino živeti. Živeti pomeni delati.
Nove politične raizmere so ustvarile nešteto novih ekzistenc, izboljšal sc jc položaj in ljudje so lažje prišli na primerna mesta. Kljub temu, da obstoji veliko socialnih težkoč,, da industrija preživlja mučno krizo in da brezposelnost raste, je vendar dovolj prostora za češko podjetnost in delavnost. Socialne tež-koče pa Imajo to dobro stran, da je izbira večja: tako pride na vsako prosto mesto le sposoben človek. Protekcije je na Češkem jg-ko malo.
Praga! Zopet ista slika. Kdor se je med potjo ustavil na Dunaju, lahko primerja, kakšna razlika obstoji med avstrijsko in češkoslovaško prestolico. Predvsem napravi Praga miren vtis. NI tistega bučnega prometa, več-
1 nega drdranja avtom, in motocvklov. k: te obda, ko stopiš na ulico glavnega mesta male avstrijske republike, čehi bolj štedijo; so tudi veliko solidnejši. Kljub bogastvu in velikemu gospodarskemu razmahu ni na Češkem toliko bogatašev; zato pa je srednji stan — ne baš imovitejši. a boli zadovoljen in primerno situiran. Tudi Praga nudi tujcu sliko delu in marljivosti. Kakor drugod na Češkem, tako tudi v PrSgi, zlasti v Pragi veliko gradijo. Nekatere ulice so se tekom nekaj let dodobra izpremenile. Greš po Vaclavskem. namesti in sc vprašuješ: Ali jc to Vnel. Namesti? Po osvobojenju so zgradili celo vrsto monumentalnih palač, ki očitujejo velik češki smisel za arhitekturo. Zadaj za Prago jc nastalo celo novo mesto: Dejvlce. In Še gra je dalje. Da, to ie narod, ki svobodo Izrablja in ve. da se bo sredi germanskega morja rešil samo s pridnostjo, visoko kulturo, zmerno politiko.
«
Češka politika. Zadnje tedne so tudi naši listi poročali o preteči krizi V pjctld. t. j. koaliciji peterih strank so nastala resna nesoglasja. Res jc, bila so nesoglasja in celo prav važna. Vsaka izmed teh strank ima svojo Ideologijo, svoje interese. Kako čudo, če se ne bi ti interesi križali med sabo. Težko je lticlov-cern (klerikalcem) vztrajati toliko časa in že v konsolidiranih razmerah na isti politični liniji z izrazitimi svobodomiselci kakor so narodni socialisti in soc. denvokr. Težko brani socialistični minister pred svojimi volile! zvozo s .kapital.-birržuaziiškimi .••tre.ii-mi, zlasti ker komunisti izrabijo vsako slabost na škodo socialistov. In vendar gre. Bila so nesoglasja, pa dobra volja jih je odpravila. Bila so nasprotja, a liubezen do močne Češkoslovaške je bila silnejša. Koalicija se ziblje kakor čoln na vzburkanih valovih, a njeni vesi ar ji zro z zaupanjem v pristan. Gori na Hrado. r>n bedi .tat!ček Masaryk’. modri čuvar stare češke «svornosti» — narodne sloge. In vsak Ceh ve: nekaj sto kilometrov tostran, nekaj sto onostra« Prage so Nemci, ki so že ponovno porušili državno stavbo češkega naroda...
To pomaga — pa še češka skromnost, delavnost In disciplina povrh.
. 1
Nemci. Značilno je, kaj je izjavil neki u-glodni Nemec, ki nafnnč. pozna razmere. Dejal je: »Voda nam teče v grlo... Nič ne more zadržati počešenja, ki se silno naglo Siri v krajih, kateri se tesno naslanjajo na češki živelj. Mi smo brez mioči...»
Morda je to obupni vzdih nemškega nacionalista, ki vidi, da je dosedanja politika čeških Nemcev zgrešena. Nemara tudi pretirava. Vendar pa ostane pribito to, da se češki Nem-
Sedaj je dobro!
pravi mož, ko mu je njegova pnmptra žena hrbet in ude nadrgniia s BEBLERJEVIM BOLEČINE ‘ OLAISA.IOČIltf ELSAFLTJIDOM. Imate ooločine v udih! Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče. Trpite na slabosti? Slabem spanjul Nervoznosti? Poizkusite Fellerjev Eisa-fluid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj s 6 dvojnatind ali 2 specijalnima steklenicama z zavoj-nino in poštnino za 62 dinarjev pri lekarnarju EUGEN V. FELLER v STU-BICI DON JI, Elsatrg 201, Hrvatska.
Slutnfa.
V aprilskem zvezku pariške revije »Lectures pour tous« je objavil znani •■francoski učenjak, zvezdosloveo svetovnega imena Camille Flammarion razpravo »Les pressentiments« (Slutnje). Flammarion se v zadnjih letih veliko bavi s takozvani.mii okultnimi vprašanji, t. j. z vprašanji, ki jih znanost doslej še ni mogla razjasniti. Dauiravno prihaja v nekaterih rečeh do sklepov, ki jih ne ibo težko zavreči ali ki so vsaj zelo dvomljivi, mu je treba priznati, da. zna povedati marsikaj zanimivega. In če v uvodu omenjene razprave trdi, da se človeštvo nahaja šele v veži spoznanja ter da je svet neznanega daleko širši nego svet znanega, tedaj mu to radi pritrdimo.
Slutnje! Marsikdo -je že občutil — če je le vajen opazovati samega sebe — da se mu je izpolnila kaka slutnja skoraj natančno tako, kot jo je videla njegova notranjost. O tern bi se dalo zbrati . cele knjige gradiva. Ni to baibijeverstvo, temveč izkušnja, ki jo lahko doživi človek najbolj eikzaiktnega mišljenja. Dejstvo je, ki si ga ne moremo razjasniti in o katerem veljaijo Hamletove besede Horaciju: »Mnogo reči je med nebom in zemljo, ki o njih ne ve tvoja šolska modrost, Horacij.«
Naj izberemo iz Flammariomovega sestavka nekoliko značilnih doživljajev,,
ki nam pričajo o taijnoetnem značaju slutnje.
Angleškemu društvu psihičnih raziskovalcev je podal kapitan Mac Gowan poročilo, v katerem pravi med drugim:
»V januarju 1. 1877 sem bival v Brook-lynu. Moja dva sineva — oba še mlada — sta bila na počitnicah. Obljubil som jima, da ju bom tega in tega večera peljal v gledališče. Naročil sem tri sedeže.
Bilo je določenega dne zjutraj, ko se je oglasil v meni ta j n ost ni notranji glas iin mi trdovratno šepetal: »No pojdi v gledališče: rajši popelji svoja sinova v kolež.« Skušal som se otresti čudnega glasu, a zaman: omenjeno svarilo je bilo neprestano pred mano. Okoli poldneva sem bil že tako daleč, da sem povedal prijateljem in otrokoma, da ne pojdem v gledališče. Prijatelji so se čudili, češ, kako moreš biti tako krut in ne privoščiš otrokom tega užitka. Zopet sem1 se udal in celo plačal vstopnice.
Vendar pa ves popoldan nisem, imel miru. Omenjeni glas se je neprestano ponavljal. Eno uro pred začetkom predstave sem1 rekel sinovoma, da pojdemo rajši v Newyork nego v gledališče.
Tisto no« se je zgodila strašna nesreča. V gledališču, kamor smo bili namenjeni, je nastal požar. 305 oseb je postalo žrtev ognja. Pri izhodu, kjer so bili moji sedeži, se ni mogel nihče rešiti.«
Nel; incezimja — de Contl do ime-
nu — &e je ponoči nagloma vzbudila iz sanj. Imela je strahoten privid: del palače. v katerem so spali otroci, se je porušil in razvaline so otroke pokopale pod sabo. Srce ji jo burno utripalo in vsa kri je izginila z obraza. Brž je poklicala ženske, ki so spale v sosedini sobi in jim pripovedovala sanje. Odvrnile so, da so sanje prazne. Princezinja pa je odločno zahtevala, da je treba otroke odstraniti iz usodnega dela palače. Guvernanta in dojilje so sedaj ubogale in odhitele v otroško spalnico. Vrnile so se brez otrok, češ, da mladi princi spe tako sladko, da jih jo škoda buditi. Sedaj je princezinja sama stekla v otroško spalnico, prebudila šiloma otroke in jih spravila v svojo sobo. Še malo in — tisti del palače se je re« podrl.
■ .............
Emile de Ruaz jo pisal Flammorionu pišimo, ki mu v rujem1 sporoča slučaj svojega brata. Brat je služil pri mornarici. Ob poroki svoje sestre je dobil dopust in je prišel iz Toulona v Pariz. Bil je krepak, vesel, povsem zdrav fant. Ko se je imel vrniti v Toulon, je padel k materinim nogam, ji objel kolena in vzkliknil:	»Mama, ne vrnem1 se nikoli več,
kmalu bom umrl«. Nihče mu ni hotel verjeti, sai.i je bil vseh petnajst dni dopusta vesel, da veselejši ni mogel biti...« Odšel je. Tri tedne po odhodu. .. julija 1883 je umrl na legarju v bolnici Saint Mandrier.
Najznačilnejša je zgodba, ki so je zgodila v aprilu 1. 19222. Ta dogodek je b^° mogoče kontrolirati z zaslišanjem r8*' n ih prič. z izjavo županstva in drugih faktorjev.
G. Jallobert, davčni kontrolor v Saint Paulu, je bil vzoren uradnik, povsem' zdrav človek, ki ni bil nikoli bolan in tudi sicer, ni kazal, da bi se po kakršnikoli lastnosti razlikoval od drugih povprečnih ljudi. V usodnem čaisu ni kazal niti najmanjšega znamenja kake bolezni ali česarkoli, kar bi dalo slutiti, da se v njem kaj pripravlja.
In zdaijci —- g. Jallobert gre in naroči svoj pogreb, stori vse priprave, uredi službeno papirje, spravi v red vse domače zadeve, se. poislovi od svojega šef* tovarišev in prijateljev, se vrne v Šalit® Paul in umrje povsem naravne smrt1’ točno ob uri, ki jo je bil napovedal. "-Umrje tako, kakor da ne bi nič na sveti* bilo preprostejšega nego zapustiti sv®*“ Mož jo bil do zadnjega dobre volje, dovoljen, srečen. Smrt »i je napoved®1 24 ur naprej. Ni rekel, da bi se m« ea* njalo, ali da bi slutil ali da bi hotel u-mreti ali kakorkoli, čisto mirno jo 11 r0* diil svoje zadeve, se poslovil, sl vlog®* l11 — izdihnil.
Flamimarlon navaja še nekaj rov In sklepa razpravo z besedami: »D® ne sait rien; tout e st h etudicr«. Da. IJI® vemo ničesar, vso je treba proučova^
Žalostno znamenje današnjega časa je, da je postalo celo izpolnjevanje najvažnejših higijenskih pravil denarno vprašanje. Mnogi si zato ne čistijo pravilno ust in zob, ker so zobni praški in čistila neizmerno draga. Vendar imamo izredno učinkovito in jako ceno metodo, po kateri ostanejo usta vedno sveža in zobje zdravi: zadostuje kozarec tople vode, v katero smo kanili nekaj kapljic zobne vode Odol, da desinticiramo usta na osvežujoč način. Odol ima to lastnost, da vleze v vse kotičke in gubice, ki so sicer zobnim krtačicam nedostopne, in učinkuje še dolgo po uporabi na gnilobne procese v ustih. V tem posebnem učinkovanju nadkriljuje Odol vsako zobno čistilo in vsak zobni pra-šek. Odol je jako koncentriran in zato pri njem mnogo prihranimo.
\
ci vedno bolj zbkžujcjo s Celil, tu sicer proti volji svojih voditeljev. Baenui je že zbežai: drugi hujskači mu utegnejo Se slediti. Naravno je. (lu. lienvMutavji uv.uova io svoje zmote in prestopajo v češki tabor, še bolj naravno pa je, da obiskuje češke Šole tisoče takih o-trok, ki bi jih bdi stariši pod prejšnjim gospodarskim in eku nemški m sistemom pošiljali v nemško šolo.
A tudi mladina, ki sc vzgaja v nemških šolah, bo nekoč dostopnejša, če bodo Čehi pokazali iskreno voljo do mirnega sožitja z Nemci.
r,
. ^Un<,nia Politika Češkoslovaške sc v zadnjem času orientira bolj proti severu. Vclikc-Sa pomena ie zbližanje s Poljaki. Prav gotovo so dogodki zadnjih mesecev pospešili razvoj. Zapadni zavezniki sklepajo garancijske pakte in se brigajo v prvi vrsti zase. Poljska in češkoslovaška ležita na najnevarnejši točki in vendar —. Naj. si pomagata sami. pa jima bo že Bog (ali Velika antanta) pomagal. Slovanstvo bo v bodočnosti manj romantično nego je bilo dosihdob. znto pa bo bolj trdno in velikopotezno. Nas Jugoslovane Čehi sicer čislajo in ljubijo, vendar pa jih nemara na tihem boli da smo taki. kakršni smo. Hoteli bi nas imeti uvidevnejše, doslednejše, bolj daleko-Vidne...
Veliko skrbi dela Čehom rusko vprašanje.
Kakšen bi bil pač položaj Slovanskih držav v
Evropi, če bi bila Rusija orientirana v smer
slovanske demokracije! ...
*
Za naimcček nekaj praktičnega. Na Češkem živiš primeroma poceni. V preprostih gostilnah stane navadno kosilo 5 Kč, v restavracijah 7 Ko, boljši menu s 5 pripravami pa 12 Kč. .c o poceni je sladkor. Fina, moška, obleka, iz angleškega blaga stane 800—900 Kč, nizki a a čevlji 79—89 Kč, meško srajce iz najtinejserra angleškega zefirja 80-00 Ves1 kos lov. krom itd. Vsekakor jo Praga cenejša od Dunaja. In tudi v gostilnah, restavracijah, hotelih občutiš to. kar Čehe karakte rizlra in jih stori simpatične: solidnost.
raj, ki so je šele sedaj prav razvil v mladem zelenju, zasluži več zanimanja in več obiska kat ga je imel vsa leta doslej. Vabimo torej vso planince in izletnike, ki posečajo našo Pohorje, da ne pozabijo na to točko. Pot iz Fale je složna in privede planinskega popotnika v treh urah do koče, kjer jo poskrbljeno z vsemi dobrotami planinske kuhinje in kleti. -
: MO. (Službeno iz seje 2. junija .1925). K pokalnim tekmam MO sc sestanejo sledeči proti vniki;
11. junija v Maribor« na prostoru J.SSK Maribora Merkur-Ptuj, .sodnik gosp. Franki, športno nadzorstvo g. Zcllner, 14. junija Rapld : zmagovalcu tekme Merkur : Ptuj. mesto se določi pozneje, sodnik g. Nemec, športno nadzorstvo se še objavi,
21. junija, Maribor : Mura v Mariboru, sodnik g. Nemec, športno nadzorstvo gr. Sei.ec.
5- julija. Finale med zmagovalci v Mariboru na prostoru TSSK Maribora. Sodnik' in športni nadzornik se določita pozneje. Zn kapetana MO je bil enoglasno izvoljen g. Ivan Rotrllč ter se ga prosi, da sc udeleži seje MO dne
8.	tm.
Iz demokiratste© stranke.
GIBANJE SDS V MARIBORSKI OBLASTI.
Y nedeljo 7. junija: Ivanjkovci, občni
zbor Krajevne organizacije:
Celje, občni zbor srezke organizacije; Črna, ustanovni zbor krajevne org.; Guštanj, ustanovni zbor krajevne org. m občni zbor srezke organizacije;
[V sredo io. junija: Rogatec, sestanek »kraijevne organizacije; y četrtek 11. junjja;
Žetale, občni zbor krajevne organizacije;
Račje, ustanovni zhor krajevne orga iuzacije;
Sv. Duh na O. v. jn Kaplja, javna »hoda.
y nedeljo 14. junija: Maribor, občni zbor srezke organizacije za levi breg;
SJov. Gradec, občni zbor srezkeonra-mizaoije;
občni zbor krajevne organ.;
V soboto 20. junija; Občni zlbor oblastne
organizacije;
y nedeljo 21. junija: oblasitni strankin zbor.
Narodno stedallšče.
REPERTOAR.
Sobota, 6. junija »Tosca« ah E.
Torek, 9. junija »Tosca«, ab C.
Sredo, 10. junija zaprto.
Četrtek 11. junija »Tosca« ab B.
Turistika in šport.
in Klopni vrh. Koča na Klopnem vrhu je od Binkošti odprta in planinsko oskrbovana. Klopni vrli, ta planinski, ni!
/ofcolstvo.
o Letošnji društveni nastop. Kakor že znano vsem članom, članicam ter ljubiteljem Sokolstva, se vrši letošnji društveni nastop dne 7. tm., t. j. v nedeljo ob 16. uri v Ljudskem vrtu na prostoru slovenskega Športnega kluba »Maribor«. Želimo, da sc tega nastopa polnoštevilno udeležite, kjer se bo videlo celokupno delo društva letošnjega leta. — Vse drugo je razvidno iz lepakov. Člani, članico in deca naj se zberejo v nedeljo ob ]5. uri v Narodnem domu, od koder so vrši sprevod po mestu na telovadišče. Posebno opozarjamo one člane, kateri posedujejo kroj, da .ie nastop ob 15. uri v Narodnem domu obvezen.
ICMlt&sra in &3Sfž©tG8©$t.
x Mohorjeva knjižnica. V lepi, lični opremi sta izšle pred kratkim V. in VI. zvezek »Mohorjeve knjižnice«, ki jo izdaja Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Knjižnica je namenjena širšim slojem in prav dobro ustreza svojemu namenu. Kot V. zvezek je izšel sloviti roman »Knez Sorebrjani«, delo ruskega pii-a-satolja grofa Aleksej n Iv. Tolstoja. Roman se godi za časa cnra Iva n n Groznega, torej v eni najstrahotnejših dob ruske zgodovine. Poslovenil ga je Al. Benkovič. Knjiga šteje 494 otrcni in stame samo 31 din. Cena jo tedaj tako nizka, da si knjigo lahko nabavi vsaka podeželska knjižnica, pa tudi vsak posameznik. — Nadaljnji zvezek pri našn zgodovin, povest ljudskega pisatelja Fr. Jakliča »Zadnja na grmadi«. Povesi se godi v Ribnici okoli 1. 1701. ko je bila sežgana zadnja čarovnica. Lahko trdimo, da je to ena najboljših naših ljudskih povesti. Stane samo 24 din.
Posebno pozornost pn je zbudila izročitev častnih diplom gospe Eojkovi in gospodu Caffu. Ni sicer običajno, da si pridobe baš gospe posebne zasluge za gasilstvo, a izjeme so in takšna izjema, je pri nas. Z navdušenjem je občinstvo sledilo izvajanjem g. nadučitelja in odlikovanim sama je bila do solz ginjena. G. Caff pa nima zaslug le kot nekdanji načelnik društva, njegove prsi krasi že zlata za lužna kolajna za rešilno akcijo pri velikem požaru v Bohovi.
Končno je še g. župan Stržina čestital slavljencem v imenu cbčLue ter je novemu društvu prerokoval, »da se bo držalo«.
Gasilsko slavje v Pobrežju pri Mariboru.
Na binkoštni pondeljek se je zbralo lepo število prijateljev gasilstva im zabave v gostilni gospo Rojko v Pobrežju. Domače gasilno društvo je priredilo poletno veselico in Proslavljalo 201etnieo gasilnstva v Pobrežju. pr} tej priliki so bili odlikovani z društveno kolajno tovariši: sedanji načelnik, France Ribič, Franc Divjak in Ivan Kron za 201etno zvesto, požrtvovalno in nesebično delovanje pri društvu. Domači nadučitelj g. Klejn—V’si io xr o„ v ■.■	bc%da.il oce-
,:e v nav
■> vanje.
Tragičen konec mladega življenja.
Kako se je ponesrečil učitcljiščnik Pirnat.
Ptuj, 5. junija.
Razkošna Vesna je sipala svoje zadnje darove na zemljo! Nanovo oživljen človeški rod ni zamudil nobene prilike, da bi ne pohitel v prerojeno naravo in bil pri velikemu umotvoru pomladne boginje. Ni torej čudino, če »o se odločili nekateri gojenci in gojenke ljubljanskega učiteljšča, naprositi prof. Adamiča, naj jih popelje t je onstran Save, ra zeleno Štajersko, v njen raj, v lepe Sl. gorice.
In prispeli so, — devet jih je bilo po številu — v soboto 30. maja v Ptuj. — Ogledali so si znamenitosti mesta, grad in mitrej na Bregu. Veselo razpoloženje in navdušenje je žarelo idealni mladini iz oči.
Prišel je večer. Okrog 21. ure so se odpravile gojenke v Mladiko k počitku, gojenca Gabrovec in Pirnat sta se pa zamudila do 32. ure pri starših součenea Bučarja. Prišla sta nato v spremstvu teh do gostilne Zupančič, kjer jih je pričakoval v družbi srezkega nadzornika in učiteljstva, ki je izletnike sprejelo in vodilo, g. prof. Adamič. Prircedli co. Takoj je vzbudil pozonnosit temnolasi mlh-denič, katerega je označil njegov vzgojitelj med razgovorom ko-t najboljšega deklama tor j a. Bil je tretjeletnik Vlad. Pirnat, ki je družbo kmalu prepričal o resničnosti profesorjeve trditve. Nikdo bi ne mislil, da je O. Zupančičev »Stari Kis« zadnja deklamacija, ki jo je podal mladi Latek — tako so ga nazivali tovariši — s takim zanosom in globokim, čustvenim razumevanjem, da so se čudili vsi. In šo enkrat je vstal. Zahvaljeval se je za sprejem in gostoljubnost. V njegovih besedah se .ie zrcalila velika idealna ljubezen do naroda, in domovine, do vladarske hiše, do bodočega poklica,
čas je hitel, razstalt simo se, ' veseli, zadovoljni, srečni. Navedenima izletnikoma je ponudil učitelj Majcen prenočišče v svojem stanovanju v Ljutomerski cesti št. 18. Meneča se o stanovskih vprašanjih je stopala trojica proti domu. Dijakoma sc je odknzala soba ter pojasnile in pokazale razmere v hiši.
V nedeljo zjutraj okrog 2. ure je našel stražnik Štrucl na ulici ponesrečenca. Pozval je trgovca Brnčiča in fotografa Schreterja ki sta se raztovarjala v bližini. Vsi trije so slišali malo poprej zamolkel padec, a ositalo je vse mirno. TJžgali so luč ter poklicali učit. Majcena, kateremu, se je nudil pretresljiv prizor. Pod oknom1 sobe v 1. nadstropju, kjer sta prenočevala dijaka, je ležal vznak v krvi nezavesten mladenič. L goto vil ose je takoj, da je neznanec na cesti učit. pripravnik VI. Pirnat, kajti njegova postelja je bila prazna. Medtem jo prispel okr. zdrav. dr. Vrečko in ponesrečenca sjp zanesli v bolnico, kjer sc
ni več zavedel in je izdihnil okrog 7. ure.
Policija se je trudila dognati, kaj je gnalo mladeniča v smrt, a vsaka kombinacija se je izkazala napačna. Ubogi dijak ni več živel, da bi pojasnil dogodek, ki je postal skrivnostna uganka. Z večernim vlakoma so prihiteli roditelji in še le tl- so pojasnili, kje iskati vzrok nesreče.
Pred 2 leti je bil mladenič na Kredarici. Zdrsnilo se mu je in je padel v neki prepad ter si pretresel možgane. Od tega časa je včasih nemarno spal ter vstajal v spanju iz postelje, da so ga morali večkrat spravljati nazaj. Da jo bilo njegovo živčevje na dan izleta bolj razburjeno, je naravno in revež je v span ju zašel, skozi okno, padel na ulico ter si prebil lobanjo.
V torek po 15. uri se je pomikal od bolniške mrtvašnice po Ljutomerski cesti proti mestnem pokopališču veličasten sprevod. Vencem, ki so jih nosili učit. pripravniki je sledilo ptujsko dijaštvo in ptujski Sokol; krsto je spremljala Or juina, za nijo je plakala nesrečna mati, oče. brata in sestra ter tovariši in tovarišice, katerih je prihitelo iz Ljubljane blizu 40 pod vodstvom ravn. Dok-lerja, da spremijo ljubljenega sošolca na zadnji poti. Deputacije in ptujsko meščanstvo je zaključilo žalostno povorko.
Na odprtem grobu se je poslovil prvi od svojega učenca ravn. Dokler.
Ganljivo je bilo slovo pripravnika' Baltazarja v imenu prijateljev.. Za. njim! je govoril gojenec Bučar za Kun n. Tomažič za mariborski učit. naraščaj, Arko za župo S.JSU in Preporod. Gled. igralec Jan se je pa poslovil od rajnika v im.e,-nu Udruženja igralcev in dram. Šole. Preko grobov pa je še zadonela žalo-stinka- Vigred se povrne....
Razšli smo se v polni zavesti, da srno se ločili od mladeniča, polnega najčistejših idealov, plemen,Rega značaja.
D’Annunzio na zatonu.
Blazne posebnosti velikega italijanskega pesnika in »kneza Snežnika«.
Povodom zadnjega obiska predsednika Mussolinija pri D’ An.nunziju v Gardone se pripoveduje zelo čudne reči: D’Annunzio imenuje svoje štiri služkinje po frančiškanskem načinu »klari-slkinje«, samega sebe pa smatra za duhovnika. Kadar vpraša služkinjo, ki siučaijir.o nesč krožnike, kaj je on, spusti ona takoj krožnike, se prekriža in zakliče: »Duhovnik, duhovnik, duhovnik!«
Njegova dva služabnika se imenujeta Dante in Virgilj. Dante mu maže čevlje. Virg-ilj pa čisti krompir. Sam pa pravi, da bo skoraj postel iz pol genija cel genij. Star ženukar d’Annunzio uči, da si na mostu v Gardone, ki se imenuje 'Most milosti«, lahko izprosiš od boga tudi erotične milosti. Neka dama iz Turina mu je pisala, da je resnično na tem! mostu prejela od boga erotično milost. Kakor je videti, norijo tudi drugi z italijanskim poetom1 vred.
Tudi njegovo stanovanje nudi podobno sliko. Vse sobe so polne svetih slik in indijskih idolov. D’Annunzio pravi, da mu jo sani kardinal Gasparri dovolil, da s.me imeti slike indijskih idolov. V neki sebi stoji tudi njegov mrtvaški oder.
D’ Annuiozin. se očividno loteva vedno bolj progresivna paraliza. Ženske, ki so mu dajalo največ impulzov za njegova dela in katerim' je bila večinoma posvečena njegova jasna in gorka beseda:, so postale tudi končna usoda poetovega življenja. Zapustil bo »vc-t .v popolnem1 omračen ju uma.
Pisalni stroji in računski stroji, ANT. RUD. LEGAT & Co., Maribor, samo Slovenska, ulica 7, telefon 100.
j A c«	1 ■
Vprašanje članic v mariborski sokolski župi.
(Konec.)
fr Z druge strani je mnogo krivde tudi na sestrah, ki ne znajo pravilno varovati svojih interesov. Sokolskega dela je toliko, da ga nikdar ne zmanjka, in člani imajo poleg skrbi za lastne oddelke tudi dolžnosti glede celokupnega vodstva društva, dočim se brigajo članice samo za blagor ženskega odseka in imajo torej manjše breme. Zato ne smejo in ne morejo pričakovati, da pride' izboljšanje Samo od elanov Pomagati si morajo same ter zbrati o pravem času energijo in odločno nastopiti za svoje pravo. To odločnost in e-r.ergiio pogrešamo pri naših načelnicah in vaditeljicah; zato ?'v< taiijo ženski odseki, namesto, da bi krepko živeli in sc razvijali. V principu so članice popolnoma enakopravne s člani, ampak v praksi si te enakopravnosti ne znajo čuvati, oziroma je sploh ne znajo u-pjrabijati. Spomnim se n. pr. na župne občne zbore ali na seje župnega vaditeljskega zbora. Dolžnost, da se teh zborovanj udeležijo, imajo vsi društveni načelniki in načelnice, o-
v nj;ho* i namestniki. A koliko p. j ji članic? Preveč je prstov ene roke, da bi sešteli na njih društva, ki bi pošiljala tudi ženska zastopstva. Vsaka načelnica mora absolutno doseči v svojem društvu, da gre tudi žensko zastopstvo na sejo ali občni zbor. Seje in občni zbori niso sklicani radi lepšega, ampak zato, da se na njih določi smer skupnemu delovanju in da se rešijo razna vprašanja, ki so življenske važnosti za obstoj in napredek župe. Seveda, ako se društva teh zborovanj ne udeležijo, ker se brigajo samo za one borne 4 proste vaje, ki jih predpiše Savez za razne zlete, potem tudi ni mogoče ničesar reševali; in tako ostanejo nerešena vprašanja, ki jim je posledica nazadovanje na vsej črti. Načelnice in vaditeljice ne izpolnijo še svoje dolžnosti, ako primejo na zimo ali pomlad vestnik v
roke in začnejo vežbati vaje za nastop. Te vaje se morajo naučiti telovadke poleg drugega zato, da javnosti pokažemo svoj napredek. Torej so ali bi vsaj morale biti te vaje le zunanji znak notranjega delovanja; v resnici pa so v nekaterh duštvih baš te 4 vaje, ki obsegajo vse skupaj običajno komaj 16 taktov, sploh edino delovanje. To ni naš cilj. Nam je cilj in razvoj organizacija narodne volje ni sile, zato da to voljo in silo obrnemo v korist države in slovanske misli. V. to svrho je treba skupnega delovanja vodilnih činite-ljev, torej tudi načelnic in vaditeljic ter neizmerno mnogo vsestranske poglobitve.
Kako naj ženski odseki napredujejo, ako nimajo njihove vodnice smisla za organizacijo, smotrenost in poglobitev dela, ali pa če nimajo dovolj energije, da ta smisel pokažejo in uveljavijo? Prvi pogoj za prebujenje iz tega mrtvila je. da se čfanice brezpogojno udeležujejo skupnih sestankov, ki jih sklicuje župa, in da se tam nekoliko bolj živo zanimajo za ženske zadeve. Društva pa morajo zbuditi in podpirati v članicah to stremljenje, ko nimajo same dovolj poguma. Kadar rešuje društvo vprašanje, kdo se delegira na sestanek, naj bratj? re pozabijo hote ali nehote na sestre, zakaj ako se nihče ne spomni sester, si mislijo, da so jim bratje molče zapeli: «Ti boš pa doma o«tala.» V takem slučaju se morajo članice postaviti ra svoje pravo in se zavedati dolžnosti, da se udeležijo sestanka. Kajti če jc važen za člane, bo gotovo vsaj enake koristi za članice. Če pa ženski odsek kakega društva ne pošlje svoje odposlanke na sestanek, potem priča to o nemarnosti, ki naj zanjo odgovarja župi dotična načelnica in društvo. Nemarnosti ali nediscipliranosti v naj-visji intetncl društva pač ni mogoče mirno trpeti. Ravno tako mora biti zastopana župa na saveznih sestankih tudi po članicah. To so pravila, ki so sama po sebi umevna in ki se jih morajo članice držati, ako so v resnici samostojne in hočejo dokazati, da so tega zmožne tudi v praksi, a ne samo na papirju.
Pohištvo
spalnice, jedilnice, kuhinje in drugo po konkurenčnih cenah samo pri Šercer in drug, mizarstvo, Vetrinjska ulica 8, dvorišče. 988
Lepo stanovanje, soba in kuhinja v Melju, se proti enakim ali večjim stanovanjem zamenja v bližini sodnije ali parka, Ponudbe na npr. pod „500 D“.
1203
Nudim 2000 Din tistemu, kteri mi preskrbi službo kot poslovodja, »kladiičnika ali potnika. Cenj. ponudbe pod St. 333 na upravo lista.	1197
Zakonski par, brez otrok,
▼ Mariboru išče tukaj stanovanje. 2 sobi, kuhinja, pritikline, oziroma 1 soba, 1 kabinet in pritikline. Eventuelno se ' tudi zamenja stanovanje. Zglasiti se je pri upravi „Tabora“ na naslov „Mirni dom". 1199
Glasom sodnega odloka se vrši pri parni žagi, nasproti kolodvora v Slovenski Bistrici dne 15. t. m. ob 8. uri dopoldne sodna razprodaja pol va> gona desk, 1 vagon lat, in 1 veza, nakar se opozarja interesente.	1205
Dva učenca, (od 15 let naprej) se sprejmeta takoj z celo preskrbo za Vinarsko in sadjarsko šolo v Maribora.	1200
Soba, meblirana z električno razsvetljavo in posebnim vhodom se odda boljiemu gospodu. Koseskega ul. 4	1213
Čebelnjak, 20 novih Žnidaršičevih panjev, med temi 8 potnih čebel, se prsda. Koseskega *!. 4.
Gospodična želi dobiti mesto blagajničarke ali kaj drugega. Zmožna tudi kot prodajalka. Nastopi s 15- junijem. Naslov pove upravništvu.	1191
2 postel ji z žimnicami, motko kolo, obeSalna omara, omara za perilo, nočna omarica, železna peč na prodaj. Koroška e. 29, priti, desno. 120G
Profesor pripravlja srednješolce za izpite, zlasti v jezikih. Razlagova 15, pritličje.
1204
Brivski pomočnik, p.rfekten delavec, se na dobro plačo takoj sprejme pri Fr. Novak. Maribor. I .-to la m se sprejme
Poleg navedenih organizatorskih nedostat-kov je še več drugih vzrokov, da ni zažclje-nih uspehov. Nekaj, kar telovadke odganja,' so neprimerne vaje. Tu ne zadene sicer članic samih nobena krivda, pač pa naj bo vkljub temu vsaj mimo grede omenjeno še to. Vaje, ki jih jc predpisal Savez v povojnih letih, niso t ile niti zdaleka v skladu z razvojem naših telovadk in vaditeljic. Za vadbo takih vaj treba zelo izvežbanili vaditeljic, ki jih ml nismo imeli; nadalje morajo imet! telovadke v telovadnem oziru že zares mnogo inteligence. ako naj te vaje razumejo, zlasti če jim i;h vaditeljica, ki jih morda niti sama ne razume, ne zna razložiti. Predstavljajmo si samo. kakšna muka so takšne vaje kmetiškemu dekietu, ki je pristopila z najboljšo voljo k Sokolu, ki pa nima niti pojma o kakem ritmu sploh, kamc-li o tako kompliciranem, kakor ga ljubi Savez. Naravno je vendar, da tako dekle ne razume ničesar ne o vaji ne o njenem ritmu ali njeni plastiki. Tako telovadi kakor lutka; vaditeljica muči njo in sebe, uspeha pa t'.i. ker ga rc more biti; saj izostane največkrat ceio pri izobraženih telovadkah. In končne uvidi ubotro dekle, da tej nalogi ni dorast-lo ter se umakne, včasilr z iskreno žalostjo v scu, da ne mote sodelovati pri Sokolu, včasih pa tudi z iskrenim veseljem, da je ušlo taki torturi. In ni čudno! — V tem oziru hodijo Čehinje drugačno pot; one imajo več sistema, manj torture in več uspeha, končno pa še na javnem nastopu večji efekt. Ampak dovolj o tem, ker je to poglavje zase, ki sc tiče drugih krogov.
Končno še besedo, napisano z živo željo, da bi bila nepotrebna.
Na žalost jc včasih slišati, da sc je razšel kar cel oddelek članic ali pa se jc skrčil za precejšnje število radi notranjih nesoglasij, ki so često popolnoma osebnega značaja. Ako se sporečeta dve članici radi česa, kar nima niti najmanj opraviti s Sokolom, izostaneta obe od telovadbe in potegneta še druge za seboj, kakor da bi bil Sokol kriv njihovih o-
sebnih nasprotij. Takim nesoglasjem s srdom, sovraštvom in zlobo v srcu sledi trajna jeza do nasprotnice in to dokazuje skrajno slabo vzgojo in pomanjkanje prave srčne inteligence. Isto priča tudi neprimerna občutljivost za kritiko ali spmh za vsako opozoritev na kak nedf statc k. ker dokazuje preveliko somoljub-jc. dom'?''” - "•si !»• omejenost. Čudno jc le, da nekateri ljudje tako radi kažejo, kako slabo so vzgojeni.
Jasno je, da ne morejo biti vedno vsi istega mnenja, naravno je, da zakrivi včasih kdo kako na.pako. Radi tega še ni potrebno, da vsi molčijo, češ, jaz nočem delati razdora. Boljše jc razgovoriti se do dobra; tudi če postane razgovor živahen ali preko mere živahen. nc škodi prav ničesar, samo brez zlobe in srda mora biti; potem bo vsako nesoglasje naravnost nemogoče. Ravno tako nimajo mesta v Sokolu osebna nasprotja. Kako se more vleči v tako veliko organizacijo, ka-kot je Sokol, ta ali ona osebna malenkost posameznika. Pri Sokolu imamo vsi ista stremljenja in iste cilje; samo tem sledimo, zasebne stvari pocdincev pa nas nimajo zanimati, dokler niso v nasprotju s sokolskimi načeli. Ni pravilno misliti, da se sme kdo odtegniti sokolskemu delu, ker deluje v istem društvu tudi človek, ki mu morda nasprotuje v zasebnem življenju, ah' ki se eventuelno tudi glede praktičnega delovanja pri Sokolu ne strinja z njegovimi nazori. Vsak član in članica dela edinole v korist Sokolu; za to ima pravico in dolžnost. Skrajno slabo vzgojen pa je, kdor mrzi svojega bližnjika tako, da odklanja njegovo bratstvo ali sestrstvo in ne strpi, da bi darovala pba na istem žrtveniku. Naj dela vsakdo, kolikor mu dopuščajo moči, in naj ne rabi zase boljše mere nego za druge. K Sokol u treba priti dobre volje in poštenih misli. Pravi Sokoli in prave Sokolice ne poznajo mi žnjc do tistih, ki so jim bratje in sestre ter prezrejo, ako hočejo drugi njih žaliti; ni je sile, ki bi jih mogla odgnati od Sokola. Zato je pravo Sokolstvo neomajno in nepremagljivo.
učenec.
1221
Zamenjam stanovanje, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline z 3-4 sobnim stanovanjem. Anton Hrovat, Mlinska 32/1 1215
'<
išče se majhna delavnica
v sredini mesia, je lahko tudi na dvorižču. Ponudbe na Krie-ger, Gosposka ul. 50/111. 1216
Celja-Maribor, Zamenjam stanovanje v Celju za rodbinsko, stanovanje v Mariboru s 3 sobami. Naslov v tajništvu DS Cankarjeva 1 Maribor. 1090
Soba sa
ul. 25/11.
odda.
Razlagova
1201
Lepo opremljena soba pri
parku, se odda s 1. juljem v najem boljšemu solidnemu gospodu. Roizvedbe v upravnistvu lista.	1219
1217
P,
Maribor, Slovenska ul. 15.
Od 7. junija dalje
Japau in Korea
Velezanimive pokrajine in prizori iz življenja Japoncev
bažnjivec je vsakdo, kdor trd?.
da tvrdka	400
a. vicel,
MARIBOR, Glavni trg 5 ni znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke »Herkules* ter lažje vrste, Češkega proizvoda, lite, Železne, posieklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcela naste, kamenite in steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsaka tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupi? pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o cenah I
MaiTO@c8@ime|šž
PAPIR
vedno novosti	J2ld
Ziažs HipjšFžiik;)	Mi«
?0TOma kawditoW Fr. Rozman & Co.
S^ariSjor, MSeltesaeidirova c. 57 °°
g O
priporoča svoje priznano dobre bonbone ** S?
a □
□ a
□ u
□ a
O D
o □ o □ v t?
Radi nakupa manjšega voza se proda po nizki ceni £78 IS o
Pozor!
Prodaja čevljev (ročno delo) po najnižjih cenah. Naročila po meri iz najboljšega materiala po zelo nizki ceni hitro izvršuje 1202
P rame Heasbaner
čevljar, Gosposka ul. 33
1208
m l
v prav dobrem stanju. Informacije pri A. A. Baker & Co, Ljubljana
Po pregledu svojega blaga posebno mižale
Nabavljalci naj si ogledajo novo izstavljene
Cen j. daman naznanjam, da se dobijo v mojem novourejeriem ateljeju krojnih vzorcev vsakovrstni
pariški in dunajski kroji na mero
kakor tudi normalni kroji na izbiro. Dobijo se tudi kroji za otroke in deklice. Ustmena in pismena naročila z vposlano sliko ali prepisom se takoj izvrše. Obrnite se na
Specialni atelje krojnih vzorcev v Mariboru, Aleksandrova cesta 19/1, na hodniku.
750
GBSH39BSS
prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMO® KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov	355
PEOMETNi ZAVOD ZA P&EflO® D. D. V U0EUANI
Miklošičeva cesta 15/1.
nogavic®
cene v naši
izložbi in uverili se bodo, da one niso prazne'reidame.
B. Veselinovič & Koinp,, Maribor,
1059
Gosposka ulica 26.
11
ali strojni monter,
samo zastopna popolnoma samostojna moč. Ponudbe 1B1 r na Splošno stavbeno družbo, Maribor-Tezno„ 1051 j «
RKiggeiH
SSSBElHfSaSiia
svileni flor Din 22,-30, la svileni flor Din 36-—•.
Moške nogavice, otroške nogavice, otroške
majce po najnižjih cenah pri
»rašca Traufi, Mas-ESmr, Grajski trg 1.
1161
tvrdld
■■H3B.s&B!EBBS8auGraa£BnaaiiMaOTHHaaBrattHnaBHaKaaiii!HBMBa!BiugsK«3!BČ g	dftiS	Samo	iraekaj	dni!
1 '*** Mariboru na soorteiem prostoru prš artilerijski vojašnici i	prestava	v	ss-ed©,	dna	fo.	Junija	©b	20-	uri
Evropski
\ m ■
8 ■ ■
_ ]
S
I
1
st
■
n
I
Največji cirkus Evrope!
KLUDSKY
Največji cirkus Evrope!
1207
’ maneze z največjim coološkim vrtom sveta. — 300 oseb, 400 živali, 100 lastnih vozov, En.w oUc?nT°JeV; , slonov> 20 severnih medvedov, 10 rjavih medvedov, 40 levov in tigrov, lil, s r i g težak nilski konj, 30 velblodov in dromedarjev, 1 čreda čeber, antilop, lam, noicv, 6 indpskih vodnih bivolov, 100 različnih opic, 75 konjev in še več drugih različnih živali, v četrtak, dne Iv. junija 2 veliki predstavi In sicer ob 16. 5ra 20. uri
Listaj fu izdajat/sij: KoasorcU jTnbor«, fi.lavitf ia oiigoj^o.;	K«ka%Ui	p	r.
Ti s K/a Mariborska tipkar"« d. (L