Današnja številka obsega C. strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. urfdopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Štev. 32.
V Gorici, 6. avgusta 1914.
Leto V.
EVROPA V VOJSKI.
Nemčija napovedala vojsko Rusiji. - Francozi napadli Nemce. — Angleži napovedali vojsko Nemčiji. — V Evropi je nad 20 miljonov ljudi pod orožjem!
Dogodki, in sicer strahoviti dogodki se vrste drug za drugim, kakor blisk in strele o črni nevihti. Zadnjikrat smo sporočili, da je 28. julija Avstrija Srbiji napovedala vojsko. Medtem r>a se. ie RncJjn zavzela z vso silo za Srbijo in odredila splošno mobilizacijo vse svoje neizmerne države, ki obsega več ko polovico Evrope. Koj nato sta odredili 1. avgusta tudi Nemčija in Francoska splošno mobilizacijo. Naša država pa že 31. julija.
Prešnjo soboto ob pol osmih zvečer je Nemčija proglasila vojsko proti Rusiji. Dne 3. t. m. prejšnji ponedeljek so bile že med Nemčijo in Francosko vsi di-plomatični odnošaji pretrgani. Da bi se Nemci zavarovali od strani Francoske, so zasedli nevstralno svobodno državico Lukšenburško, dasi so Luksenburžani proti temu protestirali. Dne 4. t .m. so iz istega razloga zasedli Belgijo, ki meji med 'rancosko in Nemčijo, da bi tam skozi francozi ne mogli udreti v Nemčijo. Belgijci so protestirali. Za nje se je zavzela Angleška. Istega dne zvečer je Angleška napovedala Nemčiji vojsko.
Tako vidimo sedaj Nemčijo v boju z Rusijo, Francijo in Angleško. Poleg tega ie Avstrija v boju s Srbijo in seveda tudi z Rusijo, ker je Avstrija zaveznica Nemčije.
Italija je tudi že pod orožjem. Po pogodbi med trozvezo je Italija v slučaju vojske med Nemci in Francozi dolžna pomagati Nemčiji proti Francozom.
Dogodki se vrste s strašno naglico. Kaj bo čez 7 dni, ne ve nihče, kakor tudi Pred 1 tednom nihče ni slutil, da bo danes že vsa Evropa v ognju? Obetajo se nam ¿asi in stvari, kakor jih morda Evropa ni videla, odkar obstoji.
Rusija napade Nemčijo. — Ta napove vojsko
Rucjvjk
Rusija je skrivaj vedno držala s Srbijo. Največja sramota je, da je držala ž njo tudi tedaj, ko je postalo vsemu svetu očito, s kakimi zločinskimi sredstvi delujejo gotovi krogi v Srbiji poti Avstriji. Umore, bombe, atentate, najpodlejša in najbolj nemoralna sredstva je Srbija dovoljevala svoijim častnikom, uradnikom in podanikom v napadanju Avstrije in visoke ■habsburške cesarske hiše. Vsako pošteno srce, sploh vsakdo, >ki ima le igrico čuta za pravico in nravnost, "seje,z gnjusoiff obrnil od tiste države, ki je vse to gojila in dopustila. In neko pošteno zadoščenje je vsakdo občutil, ko je Avstrija prevzela nalogo, da tam doli napravi red in od hudodelske Srbije izsili zadoščenje za strašni zločin v Sarajevu dne 28. junija. Pravična vojska, ki jo je Avstrija započela proti Srbiji, je vzbudila v vseh veselo zadoščenje. Vsa Evropa, se je zdelo, je bila Avstrije vesela in ji je pritrjala.
Ne tako Rusija, ki že mnogo let sem sovraži Avstrijo. Na tihem je Rusija takoj odredila mobilizacijo, da bi steni oplašila Avstrijo. Pa ker je Avstrija v zvezi z Nemčijo, je odredila Rusija tudi proti Nemčiji mobilizacijo. Nemčija je seveda zahtevala na to pojasnila. Tukaj pa vidimo vso grdo hinavsko neodkritosrčnost ruske vlade in celo ruskega carja samega. Dne 29. julija je ruski car, ko je v Rusiji mobilizacija na tihem bila že odrejena, prosil nemškega cesarja, da mu pomaga. »Prosim Te iskreno, da mi pomagaš!« Tako je car
brzojavil cesarju Viljemu. »Da se izognemo nesreči,« mu jc brzojavil dalje, »kar bi bila evropska vojska, prosim Te v imenu najinega starega prijateljstva, da
fMlrijot tla ne p6jcreB,'WilaTČt!v'Y,}V&! Srbiji).«
Tako je prosil sam car. Cesar Viljem pa je nato takoj posredoval na Dunaju. In že so se pričela dne 31. julija pogajanja med Avstrijo in Rusijo. Predno pa je mogla pasti odločitev, je Nemčija izvedela, da R u-sija mobilizira vso svojo vojno silo, mornarico in armado, proti Avstriji in Nemčiji. Sedaj je cesar Viljem zopet brzojavil ruskemu carju in izrecno povdarjal, da ga car po svojem postopanju izziva in ga sili k odporu. Sam on — Viljem - je storil vse, da bi preprečil svetovno vojsko in strašno gorje po Evropi. Zato ne nosi nobene odgovornosti. »Evropski mir«, je rekel, »se da ohraniti le, če preneha Rusija s splošno mobilizacijo proti Avstriji in Nemčiji.« Car na te opomine niti odgovora ni dal.
Vidimo torj vs;o strašno zahrbtnost ruske vlade. Da bi pridobila časa za oboroževanje proti Nemčiji in Avstriji, slepi in vara vso javnost, celo samega nemškega cesarja na način, ki ga doslej zgodovina še tie pozna. Rusija se je postavila v izbiranju svojih sredstev na isto stališče ko Srbija.
Seveda je nemški cesar zahteval od ločno pojasnila v teku 12 ur ter s tem podal Rusiji ultimatum. To se je zgodilo v noči od 31. julija na 1. avgusta. Rusija pa na to ni nič odgovorila, pač pa so nam -stu odgovora ruske predstraže udrle r.' nemško ozemlje in napadle nemške vojaške straže. S tem je Rusija na neza- li-



šan način dopustila kršenje onih zakonov, ki so veljavni za vse narode. Ta način postopanja je roiparski.
Nemčija nato seveda ni mogla molčati. Ob 5 pop. dne 1. avgusta je Nemčija napovedala splošno mobilizacijo in ob pol 8. zvečer je nemški poslanik v Peterburgu izročil Rusiji vojno napoved.
V nedeljo 2. avgusta je nemška kri-žarka »Augsburg« bombardirala rusko bojno luko Libavo in jo zažgala. Istočasno so nemške čete — ko so prej vrgle nazaj ruske predstraže s svojega ozemlja — prestopile rusko mejo in po manjših in večjih bojih zasedle mesta Kališ in Censtoho-vo, slovečo božjo pot M. B. V noči od 3. na 4. t. m. so Nemci napadli mesto Kibar-tij na Ruskem Poljskem. Rusi so se umaknili, izgubivši več vjetnikov. — Na nem-j škem ozemlju se nahajajočo rusko ulan-skoi patruljo so Nemci ujeli in odvedli v Königsberg.
Poročila o bojih med Nemci in Rusi.
Nemci prodirajo.
Berolin 2. avgusta. Nemški gen. štab i je dobil nocoj sledeče poročilo:
»Danes ponoči so izvršile ruske pa-| trulje napad. Napad je bil odbit. Na nemški strani sta bila dva vojaka lahko ranjena. Ruske izgube niso znane.
Rusija je torej s tem napadla nemško ozemlje in pričela z vojno.
Berolin 2. (Kor.) Pri Prostkem, 300 in daleč na nemškem ozemlju, so Rusi napadli neko nemško patruljo. Nemci so odgovarjali na ruske strele. Zaznamovati ni
"'MMffi^. (Kor.) Wolfov urad po-roča: Ko je dtošla vest o splošni ruski mobilizaciji, je dobil nemški veleposlanik naročilo, naj pozove rusko vlado, da ustavi mobilizacijo in poda tozadevno izjavo te-i kom 12 ur. To naročilo se je izvršilo v noi-či od 31. julija na 1. avgusta o polnoči. Ce bi bil odgovor ruske vlade nezadovoljiv, je bil nemški veleposlanik dalje poobla-i ščen, naj izjavi ruski vladi, da se smatramo z Rusijo v vojnem stanju.
Poročilo poslanika o odgovoru ruske , vlade v določenem roku ni prišlo, istotako ! tudi ni došel odgovor na drugi ukaz, četudi smo konstatirali, da ruski brzojavni promet še funkcijonira. Pač pa je dobil ve-, liki generalni štab ob 4. zjutraj sledeče obvestilo:
1.	Danes ponoči so ruske patrulje napadle železniški most čez Warto pri Ei-
' chenriedu na progi Jancšin-Vrešen. Napad je bil odbit. Na nemški strani sta bila dva ranjena. Ruske izgube niso znane. Akcija 1 naperjena proti kolodvoru v Miloslavu, je bila preprečena.
2.	Postajenačelnik v Johannesburgu in gozdarski oskrbnik Biale poročata, da je danes ponoči močna ruska kolona s topovi prekoračila mejo pri Svidernu, jugovzhodno od Biale in da jahata dva šva-drona kozakov v smeri proti Johannesburgu. Telefonska zveza Lyck-Biala je prekinjena.
Rusija je torej napadla nemško o-zetnlje in pričela vojno.
Berlin, 3. (Kor.) Mala križarka »Augsburg« poroča ob 9. zvečer: Bombardiram rusko vojno pristanišče Libava. Nahajam se v boju z neko sovražno križarko. Vojno pristanišče Libava gori.
Libava je mesto v ruski guberniji Kurland. Leži ob zlivu velikega Libavske-ga jezera v morje in šteje do 65.000 prebivalcev, ki so večinoma Nemci. Libava ima trgovsko in veliko vojno pristanišče, ki so je pričeli graditi leta 1893. Tdnjava je od nemško-ruske meje oddaljena 75 km. Mesto je pustil leta 1701 utrditi švedski kralj Karel XII., Macdonald je leta 1812 mesto zasedel in popravil stare utrdbe. ■
Dunaj, 3. avgusta ob 6. uri 30 minut zvečer. Nemški vojaki so zasedli Czensto-cliov in Kališ.
Berolin 3. avgusta. Wolfov urad poroča: Nemške obmejne straže pri Lublim-cu v Pruski Šleziji so danes dopoldne po kratkem boju zasedle Czenstochow, Bend-zin in Kališ. Navedena mosta so zasedli nemški vojaki.
Czenstochov in Kališ sta mesti, ki ležita na zahodni meji Rusije in ob vzhodni meji Pruske Slezije. Czenstochov leži ob železniški progi, ki vodi iz Granice v Varšavo in šteje 55.000 prebivalcev. Ruska posadka je štela eno kavalerijsko brigado, eno strelno brigado in eno brigado obmejnih stražnikov. Czenstochav je znan po izdelovanju svetih podob, ki tvori v tej guberniji glavno industrijo. Mesto Kališ je sedež brigadnega glavnega stana in šteje 22.000 prebivalcev. Okolu Kališa so se leta 1831. bili ob poljski revoluciji tudi boji
111UU i uijiiivi 111 I\UM.
Königsberg 4. avgusta opolnoči. Wolfov urad poroča: Nemške čete so napadle Kibarty. Rusi so se umaknili. Več je vje-tih. (Kibarty je na meji med Prusko in Poljsko v guberniji Kovno).
Berolin, 4. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Oddelki posadke v Njemenu (Me-mel), so včeraj odbili napad ruskih obmejnih straž, ki so predirale v smeri iz Krot-tingena. (Njemen je pruska trdnjava ob Kurskem zajjvu, na najskrajnejši severni rtfsko-nemški meji. - Krotingen je prusko mestece V bližini trdnjave Njemen. tik ob rusko-nemški meji. Op. ured.).
Spandau, 3. (Kor.) Tu so bili danes lista vlieni trije avtomobili. Potniki so bili aretirani in odpeljani v ječo. Baje gre za ruske vojaške vohune.
Nemčija v vojni s Francijo.
Istočasno, ko je Nemčija Rusiji podala ultimatum, je poslala tudi francoski vladi noto, v kateri jo praša, kaj bo Francija naredila, če pride do vojske med Nemčijo in Rusijo. Tudi Francija ni dala nobenega gotovega odgovora. Pač pa so francoske čete takoj udrle v Nemčijo. Francoski zrako-plovci so prišli nad nemška mesta ter metali bombe doli. Francoski oficirji, preoblečeni v pruske častnike, so hoteli v avto-
mobilih v Nemčijo, da bi tam izvrševali a-tentate. Poskus se ni posrečil. Neki francoski zdravnik je s pomočjo francoskega oficirja skušal vreči v vodnjak v nemški trdnjavi Metz kali kolere. Prijeli so ga o pravem času in takoj ustrelili. Neki francoski gostilničar je s svojim sinom hotel razgnati neki tunel. Tudi ta dva so pravočasno prijeli in ustrelili. Cele francoske kompanije so prekoračile nemško mejo in zasedle več krajev. — To je zopet dokaz, kako zahrbtno so delali Francozi. Niti vojne niso napovedali, ampak v mirnem času so udrli čez mejoi in napadli Nemčijo. Vsled tega je že samoposebi nastopilo med Nemčijo in Francijo vojno stanje.
Francozi napadajo Nemčijo.
Poročila o teh bojih in dogodkih slo- •
vejo:
Berolin, 2. avgusta. Dcšlo ob 3. uri 15
minut popoldne.) Pravkar je došlo vojaško poročilo, da so danes popoldan francoski aviatiki metali bombe v okolici Niirnber-ga. Ker se med Nemčijo in Francijo ni napovedala vojska, so Francozi prekršili mednarodno pravo.
Koblenc, 2. avgusta. (Kor. urad.) Do-pold. je poizkusilo 80 francoskih v pruske uniforme preoblečenih častnikov v avtomobilih prekoračiti prusko mejo pri Wal-beku zahodno od Gelderna. Poizkus se ni posrečil.
Berolin, 2. avgusta. (Kor. urad.) Woi-fov urad poroča: Ponoči so opazili sovražni zrakoplov v smeri od Kerpricha nroti Andcrnachu.
V isti noči je poizkusil nek gostilničar iz Kochena s svojim sinom razstreliti tunel. Poizkus se je izjalovil. Oba so ustrelili. —
Opazili so sovražni letalni . stroj v smeri proti Kolinu. Nek drugi letalni stroj so razstrelili.
Berolin, 3. avg. (Kor. urad.) Wolfov brzojavni urad joroča: Medtem, ko se ne nahaja še noben nemški vojak na franco-skih tleh, so prekoračili Francozi mejo, kakor se uradno poroča. Še predno se je napovedala vojska. Francoske stotnije so zasedle nemške kraje Goteshal, Metzeral, Markirch, Schluchtpass.
Nadalje so Francozi prekršili tudi s tem nevtralnost, ker so francoski aviatiki v velikem številu leteli čez Belgijo in Nizozemsko v Nemčijo, ter s tem prekršili nevtraliteto teh dežela. Francoski aviatiki mečejo bombe nad Badensko in Bavarsko ter skušajo razrušiti nemške železnice. Francoska je tako počela s sovražnostmi in vpostavila vojno stanje. V varstvo nemške države je zato dal nemški cesar potrebna povelja.
Berolin, 3. avg. 7. ura zvečer (Kor. urad). Nemške čete vsled dobljenih povelj doslej še niso prekoračile francosko mejo, francoske čete pa že od včeraj napadajo nemške obmejne čete ne da bi Francoska napovedala vojsko in dasi je še pred dnevi francoska vlada Nemčiji obljubila, da ostane okrožje 10 kilometrov nezasedeno.
Mi pristavljamo le, tla bi vsak, kdor le more sodeloval z molitvijo za blagor domovine in vojakov.
Novejše vesti.
Vstaja v Srbiji.
Sonja, 2. avg. V srbski Macedoniji izvršujejo Srbi nasilstva proti Grkom in Bolgarom. Pričakovati je vstaje. Zbralo se je že 10.000 bolgarskih prostovoljcev, ki hočejo iti pomagat Avstriji proti Srbiji.
Solun. Brzojavno zvezo med Skop-ijem in Solunom so potrgali bolgarski če-tuši. Srbija je odrezana od sveta.
Japonska z Avstrijo.
Dunaj. Poroča se, da se Japonska z vso silo oborožuje proti Rusiji. Med Avstrijo in Japonsko je sklenjena zveza proti Rusiji.
Italija nastopi!
Dunaj 4. avg. Italija je izjavila svojo nevtralnost, ker jo je Nemčija zgolj obvestila, da se Nemčija nahaja v vcijnem stanju z Rusijo. Kadar bo Italija obveščena po Nemčiji, da je Nemčija v vojski tudi s Francijo, se bo odgovor Italije drugače glasil.
Rim, 4. avgusta »Tribuna« piše: Nevtralnost v tem trenotku bi Italijo uničila. Ponižana in brez moči bi stala nasproti zmagovalcem. — »Corriere dTtalia« piše: »V tistem trenotku, ko prekoračijo ruski kazaki avstrijsko mejo vrže Italija svoje sile na francosko mejo, da oslabi francosko mejo v njenem boju preti Nemčiji. Če bi Italija ne izpolnila svoje jasno predpisane dolžnosti nasproti trozvezi, bi zaslužila splošno zaničevanje«.
Boji na šlesko-ruski meji.
Katovice, 3. avgusta. Od tu se čuje iz vzhoda močno grometije topov. Pričel se je boj na Przemsi, mejni reki proti Rusiji. Meja je oddaljena od tu le dve uri.
Revolucija na Finskem.
Berolin. Na Finskem izbruhne proti Rusom vsaki čas revolucija.
Lovčen ni vzet!
Dunaj, 5. avgusta. (C. kr. koresp. u-rad.) Vesti o zavzetju Lovčena, torej črnogorskega ozemlja z vsemi s tem zvezanimi podrobnostmi so popolnoma neosno-vane. Na črnogorski meji sedaj ni padel še noben strel, niti od naše, niti od črnogorske strani. Sovražnosti so se desedaj vršile edino-le ob srbski meji. Ne glede na male boje pred Belgradom in ob Drini, o katerih se je že poročalo, so se vršili le spopadi obmejnih straž in patrulj. Javnost mora že iz večkrat pojasnjenih razlogov Potrpeti, da se bodo dogodki res vršili.
Novice.
Cesarjeva zahvala našitn organizacijam. »Duhovska zveza« in »Slov. kršč. soc. zveza« sta poslali na Najvišje mesto v imenu naše duhovščine in katoliškega slov. ljudstva sožalno izjavo in obsodbo
nad umorom Nj. ces. Visokosti prest. Franca Ferdinanda in njegove visoke soproge. Nato je dospela sledeča zahvala:
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo se je najmilostljiveje udostojilo zau-kazati, da se naznani gospodu predsedniku Vsenajvišja zahvala za izjave sožalja in u-danesti povodom strašnega zločina v Sa-rajevem.
Za kanonika stolne cerkve je bil v pondeljek 3. t. m. investiran veleč. g. I-van N. M u r o v e c, dekan v Črničah. Plemenitemu, delavnemu, za vse blago vnetemu gospodu monsignorju pri tej priliki izrekamo svoja najiskrenejša voščila in častitke! Bog mu daj mnogo let zdravih in bogatih na uspehih dušnega dela! — Istočasno je bil investiran za kanonika tudi vIč. g. knezonadškof. kancler Aleks. Z a m p a r o. Naše iskrene častitke!
Na delo za Rdeči križ. Iskreno priporočamo vsem, posebno čč. gg. duhovnikom, občinskim predstojnikom in vsem vplivnim osebam, da se z vso vnemo zavzamejo za nabiranje darov na korist ranjenim in bolnim vojakom. Po celi Avstriji se kaže čudovita požrtvovalnost. Vsi še čutijo iste družine. Vsi za enega, eden za vse, to geslo deluje mogočno drugod, naj deluje mogočno tudi pri nas. Vsak naj da da kolikor more. Tudi mali darovi so dobro došli.
Odpošljejo se od slovenskega odseka Deželnega pomožnega društva Rdečega križa v Griči še v teh dnevih pozivi in navodila za nabiranje darov na žup nijske in občinske urade, na društva in zavode. Na delo za brate, ki za nas kri prelivajo!
Duhovske vesti. Na novo sta nastavljena naslednja čč. gg. nov o m a š n i k a: I. Po.dberšček za kaplana v Podme-lec, Vinko A I j a n č i č za kaplana v Bovec. Dalje so premeščeni čč. gg.: Krištof T o ni š i č, vikar na Ponikvah, za župne-ga upravitelja v Ajdovščino; Vene. B e-1 e, kaplan v Podmelcu, za vikarja v Ponikve; Andrej R ust j a, kaplan v Solkanu, za kurata na Trnovo; Anton M r e-v I j e, kaplan v Bovcu za kaplana v Solkan.
Za vojne kurate so bili, kolikor je doslej znano, poklicani naslednji čč. gg. duhovniki slovenskega dela goriške nad-škofije: Al. Novak, župnik v Breginju, Fr. K 1 a n j š č e k, kurat v Lokovcu, Fr. Š m i d, kurat v Branici in Albert L e b a n, kurat v Gor. Trebuši.
Poročil se je odvetniški kandidat v Gorici g. dr. Karol Š a b e c z gdč. Lavro D e k 1 e v a. Naša iskrena voščila mladi dvojici!
»Novi Čas« se je ustavil vsem, ki še
niso plačali za lansko leto, ker nam taki naročniki, ki ne plačujejo redno, v svoji brezobzirnosti ali pozabljivosti škodujejo. — List si bo pa veliko prizadeval, da bo o vseh dogodkih prejšnjega tedna podajal natančen pregled, da si bo lahko vsak mnogo lažje napravil sliko o vseli dogodkih in splošnem razvoju kakor če bi čital dan za dnem
različne liste. Vsi dobri pa na delo za
»Novi Čas«.
Ne verujte praznim govoricam! So
ljudje, ki v sedanjih časih verujejo prav vse, kar jim natveziš. Tako se širijo vesti o velikih bitkah v Srbiji, o minah i. t. d. Zraven pa na tihem pristavljajo: Časopisi o tem ne smejo nič pisati. Uradni koreš- i pondenčni urad je podal odločno izjavo, da doslej na srbskem bojišču ni bilo večjih bitk. Vse se je točno poročalo. Da se bitke ne vrše takoj, je menda utnljivo, saj se morajo čete razpostaviti, kar traja v drugih vojskah 14 dni in še več. Cenzura za časopise je res stroga, toda ne zato, da se prikrivajo vesti o bitkah, temveč zato. da časopisje ne pove, kar bi moglo sovražnika opozoriti na gibanje naših čet. Saj jc znano, da so se v prvi balkan. vojski Turki Bolgarom izmuznili iz gotove pogube le, ker so časopisi preveč pisali, kod Bolgari marširajo. Torej potrpljenje in pamet!
Obenem svarimo pred razširjevalci takih neresničnih vesti. Kdor ljudi bega, zasluži kazen!
Jubilej Družbe Jezusove. Jutri v petek, 7. t. m. slavi Družba Jezusova stoletnico. kar jo je papež Pij VII. zopet poklical v življenje. L. 1773 je bila Družba razpuščena, pred sto leti pa zopet oživljena. Po cerkvah, kapelicah in hišah Družbe Jezusove se te dni obhajajo posebne slovesnosti.
Zopet patriotične manifestacije v Gorici. Planinci so v sobotio zvečer s svojimi fanfarami priredili po Gorici lep obhod. Ob tei priliki so se vršile velike patrijo-tične manifestacije. Urnebesni »Zivio« kli ci so doneli po goriških ulicah. Nekateri neodgovorni elementi izmed Italijanov so j sicer skušali motiti to lepo slavlje z de- j monstracijami proti Slovencem; a se jim ni posrečilo. Najlepše je, če živimo v teh resnih časih vsi narodi v miru med seboj.
Proti draženju živil je izdalo c. Kr. glavarstvo naslednji oglas: Ker So se na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu ponovile pritožbe, da namreč nekateri trgovci zlorabljajo sedanji položaj mobilizacije v svrho, na neprimerno višajo cene najpotrebnejšim živilom, se objavlja, da da tako zvišanje cen je po obstoječih predpisih strogo prepovedano.
Radi tega so sklenile pristojne oblasti postopati proti takim trgovcem z vso strogostjo zakona.
Posebna komisija je ustanovljena v smislu odredbe c. kr. namesiništva od 29. julija I. 1914 št. Pr. 1053—12-14 si pridržuje natančno nadzirati postopanje trgovcev v omenjenem pogledu.
Vojna pošta. Odnosno na oglas od 30. julija 1914 tičoč se postavitve vojnih poštnih uradov se javlja, da je pričela vojna pošta svoje delovanje dne 4. avgusta t. 1.
Osebni promet na železnicah je od danes dalje do negotovega časa skoro popolnoma ustavljen. Na dan vozita le 1 2 vlaka. Zato tudi ne dobivamo ne pošte, ne listov ne novejših poročil.
Najdena trupla zasutih rudarjev v 'romskem Britofu. Vsakdo se še spominja 'rožne nesreče v Vremskem rudniku: dne I. decembra je voda zalila mali premogovnik v Vremskem Britofu, a v premo-ovniku se je nahajalo 12 rudarjev, ki ni-o mogli več iz premogovnika in o katerih •c ni vedelo, ali so še živi, ali pa jih je vo-a zalila. 4z Trsta je šlo v Britof več de-ivcev tržaškega tehničnega zavoda z sem potrebnim orodjem, kakor sesalka-li in drugim. Po desetdnevnem trudu so lednjič rešili dva še živa rudarja; bila ta dva Romunca: Diku in Pask. Zraven o našli mrtvega rudarja Ivana Suška. ilede ostalih devet se je vedelo, da so nrtvi, a njih trupel se ni moglo dobiti; še-pred enim mesecem so našli tri mrtva rupla, ki so pa bila razmerno še precej lobro ohranjena, tako, da sejih je moglo elo prepoznati: bili so Fran Šemrov, Ivan jerbec in Matej Vatovec. Pred par dnevi o pa našli še ostalih šest trupel, in tudi e so prepoznali ter jim priredili pogreb.
Vinorejski kongres v Gorici se letos le bo vršil. Z ozirom na sedanje razmere e določilo predsedstvo IX. avstrijskega nnorejskega kongresa, da se vinorejski :ongres in vinorejska razstava odneseta ¡a prihodnje leto.
Veter je odnesel klobuk nekemu voja-ku-iR>vincu, ki se je 3. t. m. peljal v Trst c vojakom. Zgodilo se je to med postajo volčjadraga - Št. Peter. Kdor bi bil našel dobuk, naj ga blagovoli prinesti v naše ipravništvo.
Podružnica Slov. plan. društva v Cerknem naznanja da se koča na Poreznu to sezono za naprej ne bo več oskrbovala. ~>. n. izletnike prosimo, da nam blagovo-ijo poravnati svoje račune po položnicah, '\atere se nahajajo v računski knjigi v toči. Planinskim pozdravom. Odbor.
Najden denar. V sredo dopoldne je ;eki gospod našel v veži hiše št. 6 v Gosposki ulici v Gorici 7 dvajsetic, skupaj K 1.40 v kotu za zidom. Prinesel jih je v laše upravništvo. Kdor jih je tam »shrani« ali izgubil, jih dobi v našem upravni-štvu, sicer se izroče slovenskemu odde*» su »Rdečega križa« v Gorici.
Po neprevidnosti ustreljen. Iz Trsta poročajo: Ana Sichstein stara 31 let iz Mokronoga na Kranjskem in pristojna nekam na Nemško, stanuje v ulici Sv. Marka št. 43. Kakor vsaki dati, napotila se je tudi ta dan proti poldnevu k družini Josipa Marzori-ja, ki stanuje v ulici Ales-sandro Manzoni št. 105, kjer je na hrani. Razgovarjaje se z Marzonijevo družino o vojni, ji je ta slednji pokazal pred kratkim kupljen samokres. Sichstein, ki ni vedela, da je nabit, je nategnila petelina in samokres se je sprožil. Kroglja je zadela nesrečnega Marzoiri-ja naravnost v glavo. V opasnem stanju s oga odpeljali v mestno bolnico.
Sichstein so zaprli, nakar jo je preiskovalni sodnik dr. .lanehi zaslišal.
Najbrže jo izpuste provizorično iz zaporov, ker je dognano, da se je nesreča zgodila samo zbog njene neprevidnosti
Cesar in njegov brivec. V teli dneh razburjenja je tudi brivca cesarjevega zadela usoda rezervistov in je bil poklican pod orožje. V zavesti svoje posebne brivske sposobnosti ;e bil mož uverjen, da jeza svojega cesarskega klijenta neizogib-neji nego pa za armado. V tej nadi je porabil odmor med britjem, da je nežno opozoril cesarja na to okolnost. Ali na sporočilo: »Veličanstvo, pozvan sem pod orožje«, je odgovoril cesar: »I, seveda, tu se ne da nič storiti«. Ali frizer je poskušal šc enkrat da bi opozoril vladarja na strašno izgubo, ki mu grozi. Toda vladar je odgovoril dobrosrčno: »Na, moj Bog, saj sc par dni lahko tudi sam brijem.«
Oče pelje osem sinov v vojsko. Iz Celja poročajo, da je tam na dan prve mobilizacije predzadnji pondeljek vozil lepo okrašen voz iz Žalca v Celje 8 mož v vojake. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Stari kmet Jožef P r i n č i č je sam pripeljal na svojem vozu 8 sinov pod zastavo. Vsi so že poročeni, očetje in posestniki. Ko je starček jemal od njih slovo, je potočil marsikakoi solzo in z blagoslovom se je poslovil od svojih sinov.
Sv. Križ pri Trstu. Slavnostna procesija z kipoma Lurške M. B. napovedana za prih. nedeljo 9. avgusta se za letos opusti radi vojne. — O priliki romanja na Barbano dne 26. julija se je prigodila velika nesreča. — Utonil je v luki barbanski tukajšnji ribič Jernej Sulčič star 58. Bil je dober, krščanski mož. Tisti večer je opravil sv. spoved. N. v. m. počival A. F.
Listnica uredništva. Šmarje v Istri -Prejeli nismo nobene izjave ali dopisa v omenjeni zadevi. Čudno! Pozdrav!
V slovo!
Ker sem bil nenadoma poklican iti služit cesarja, se tem potoni poslavljam od vseh prijateljev, znancev in somišljenikov. Vse za vero, dom, cesarja! Leopold L e b a n iz Lokovca.	___
PREKLIC.
Podpisana Frančiška Škapin, posest-nica v Tomaju preklicem, kar sem razža-ljivega govorila brez vsake podlage svoji prijateljici Ivani Škapin v Tomaju, ter se ji zahvaljujem, da je proti meni umaknila kazensko postopanje.	^
Frančiška S k a p i n.
Steckenpferd-
lilijnomlečnato milo
prej ko slej neutrpno znana pisma.
za oskrbo polti in lepote
Po 80 h povsod.
1
,-sod. ■
ZoDozttraviiišiLi in lohotelniH atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju ed 9. ure dop. do 5. ure pop.
ZAHVALA-
Ob dnevih bridke žalosti, ki nas je zadela z boleznijo iri smrtjo prečastitega gospoda
FRANCA KODRIČA
kurata na Trnovem pri Gorici so nam bili v veliko uteho nebrojni dokazi iskrenega sočustovanja, ki so nam dohajali od strani premnogih pokojnikovih prijateljev in znancev. Za vse te se tem potom najtopleje zahvaljujeva. Posebna zahvala prec. gg. Josipu Godnič, vikarju v Ravnici in Leopoldu Cigoj, župnemu upravitelju na Lokvah ki sta blagega pokojnika v bolezni pogosto obiskovala in tolažili - zahvala tudi prisrčna vsem drugim č. gg. duhovnikom, ki so v bolezni obiskali dragega nam pok. brata in delili mu dušno tolažbo in ga spremjUli na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala preč. msgr. dekanu Josipu Pavletiču, ki je vodil pogreb, opravil sv. mašo zadusnico in imel na grobu krasen govor. Prav toplo zahvalo izrekamo dalje preč. Jakobu Rejcu za ginljiv govor v cerkvi. Posebno zahvalo nadalje za častno spremstvo pri pogrebu : vsem sorodnikom — preblag. g. c. kr. gozdnemu oskrbniku Klieru m vsem c. kr. gozdarjem ; slavnemu županstvu — cnrkvenernu odboru in odboru posojilnice za vdelež-bo in vence; iskrena hvala za vence tudi družinam nadučitelja Lebana in c. kr. goz darja Sprynarja; delavskemu podpornemu društvu na Lokvah in društvu Orel na Trnovem, ki sta se vdeležili pogreba z društveno zastavo. Hvala iskrena vrlim pevcem pod vodstvom spretnega g. učitelja Adolfa Peršič za krasne žalostmke. Hvala vsem občinarjem Trnovskim kakor tudi vsem ostalim obilnim vdeležnikom pogreba. Še posebna zahvala vsem, ki so kakorkoli počastili spomin preblagega rajnkega in se ga spominjali v svojih molitvah.
Trnovo — Rihemberg 26. julija 1914.
Anton Kodrič, brat. Jožefa Vidmar roj. Kodrič sestra.