DRUGI KONGRES LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE 28. Januarja se je začel in 31. janu-arja se je končal v Ljubljanl n. kon-gres Ljudske prosvete Slovenije. Pod-predsednik Ljudske prosvete Slovenije, pisatelj France Bevk, je otvoril kongres. Po njegovem pozdravu najvišjih pred-stavnikov obiasti, družbenih organiza-cij, JA, kulturnlh in znanstvenih usta-nov v Sloveniji, zastopnikov zvez kul-turno-prosvetnih dioištev ostalih jug. republik, predstavnikov zamejskih Slo-vencev ter po izvolitvi komisij je po-zdravil kongres minister za znanost in kulturo pri vladi LRS dr. Jože Potrč, ki je med drugim dejal: »Ideje zsanstvenega socializma in dah sociaiištičnega patriotizma in iiuniaoiz-ma so zajeie množice našega deiovuega Ijudsiva, razgibale moč IJudstva v aae-stu in ca vasi do take visine, da da-ces ni več potrebno neposredno orga-nizacijsko deiovanje s strani Osvobo-diine froute, ampak je nujno potrebna Radsljnja osamosvojitev Ljudske pro-svete, kl se izraža v rasti najrazličnej-čih kulturno-prosvetnih in umetniikili društev. Ta osamcsvojitev je sprostila usivarjalne sile med najširžimi mno-iicami člauov kulturno-umetai^kih dru-šter, soeiAlistično tekmovanje med nji-mi i» tako oinogočila njihov uspešnejši JAzvoj. Ne samo da se nam ne smejo i^gubiti naši Ijudski talenti, ampak mo-riuno rai-^ijati vse sposobnosti našega IJudstva, za kar imamo vse pogoje. Ne inisiim s&mo na pogoje, ki jib. nudi Ijadska obiast, ampak iuč.i na spcci-itčne pogoje za nadaljnji razmah so-cialističnega demokratizma. Tudi Ljud-ska prosveta Slovenij^ lahko da svoj' prispevck v nažem vsestransJsem bojn sa napredek socialistične demokracl-, js. Socialisem ne poineni sairio na-predne nsmesto zaostale države, ne pomeni s&mo boj civiiizacije in viso-ko razvite tehnike, to je, bo^ate mate-riilne baze, danes asivarjamo pri nas s tolikim pcsJetom m požrtvovalnostjo tudi novcga socialističnega človeka, ki &8 bori proti sovražni blokadi, s ka-tero nas iiočojo informbirojevski vo-diteiji brezobzirao vreči v bedo in v kremplie iiapcria/izma. Mi gradioio so-dobuo mdustfijo ia zadružno kme-tijstTO. V nasem boju za pravično stvar nas ne morejo zmotiti ae ža-iitve, ne psovke, nobena gonja in no-btne provokacije. Ves svet gleda * napeto pozomo&tio na ta. čudni dvoboj med malim, toda svobodoljubnim na-radom na eni strani isi na nedostojno propagando informbiroja na drugi straai. Zai nam je narodov in delav-skesa razreda dsžel, kjer voditelji skrivaio resnico o nas. Nas boiijo kri-vice, a klevetanje priaaša škodo ne klevetanemu, ampak le klevetaiku in raara omaiati vero v socia!izera. Zato čutinao še ve^jo odgovorncst in doiž-ncst, da storlmo vse, kar je v naši tuoči, tia gradimo še hitreje in da razvli&mo vse možne oblike boja za demokracijo in gospodarski dvig in da študiramo vzroke, ki so privedli tia zalostnega pojava, da nam prav iz sociaiist?čnih dežel delajo take krivice. Zato mora vse naše delo prevevati Ijubezen do socialistične domovine, da pride do zraage resnice in pravice. Ljudska prosveta Slovenije mora iz tiga, čustva črpati moii, da izvrši na-loge, ki jih nalaga program in sta-tat. Vsak aktivist Ljudske prosvete Slovenije se mora zavedati, da je de-lo na kulturno-prosvetnem področja tudi odiično pt>litično de!o, da ni so-cializma brez kuHurnega dviga. Le izobražen ia plcnsenit čiovek, ki je deležen kulturne rasti naroda, je sposoben, da vsbuja speče sile. Zato bo imel isobražen človek vedno več cspeba kakor neizobražen. Zato mora-lao iskorcniniti vsako nepismenost aii poipismenost. Dalje mislim, da nani nudi socialfstiina dojnovina kljub yseni težavam že toliko vidnih uspchov, da i-namo dovoJj vzroka, da se zanjo bo-rimo, da se svojib uspehov in perspek-tive v najb!ižji bodočnosti od srca ve-sdima in ustvarjamo razpoloženje med najširšinsi množicamj. Ogromno boga-stvo leži pred nasni, ne samo bogastvo zernlje, ampak tudi bogastvo kultur-nib dobrin in !epot, ki jih ustvarja napreden človek in ki leže danes ne-izkoriščene. čeprav jih je ustvaril člo-vek zato, da bi osrečil Ijudi. Naša Partija nam kaže pot v bodočnost, ker koncenlrira vse sile. da jih sami izko-ristimoi Zato naj tudi Ljudska prosve-ta Slovenije v tej splošni borbi za na-daljnjo demokratizacijo našega življe-nja razvija vsak dan na višjo stopnjo demokratJčne inetode vodstva, prapri-čevsinjs in pojasnjevanja. Boriti sc mo-ramo proti bjrokratizmu in vsem admi-nistraiivnira akrepom. ki dnSijo ini-clativo. Ne bojte se napak, or Lmdske prosvete je fe-voliB iz svoje sredine Izvršni odbor, s©-stavljen iz naslednjiih članov: predsed-nik: Kuhar Lovro - Prežihov Voranc? I. pod.predsedii.ik: France Bevkj n. podpred-sednik: Frafnce Kimovec-Žiga? I. taJT^ik: Liška Jankoj II. tejniik: Smasek Emil; go-spodar: Horvat BožidaTj blaggrjndk: Boika Emest. Vsi navedeni člami tvoTiJo seferetaariat ro lps. Kongres je posl-al pozdravne brzojavk« Central-nemu komitejti KPJ in CeiiTra:l-nemu komiteju ICPS, predisedniku IO LPS, pieatelj-u Preiiboveirau Voranca io zaroej-skim Šlovencem Tzvršni odbor Ljudske prosvete Je na-gradil najboljše Ijadskoprosvetne aktive IOLPS je v avgustu 1949 razpisal tekmovanje Ijudskoprosvetnih organiza-cij na čast II. kongresu Ljudske prosve-te Slovenije. Razpisanih je bilo 17 na-grad za posamezne panoge ljudskopro-svetnega dela v času tekmovanja in za uspebe. ki so jih dosegli okrajni odbori Lftudske prosvete v razvijanju Ijudsko-prosvetnega dela v celoti od leta 1945 dalje. Tekmovanje je bilo zaključeno dne 15| decembra 1949. IO LPS je na svoji seji dne 27. januarja 1950 skleni! med drugim ra^deiiti naslednje nagrade: OO OF v Ptajn nagrado 20.000 din za veebinsko in estetsko zgledno raz-stavo (ker ni noben od festivalov izpol-nil vseh v tekmovalnem pravilniku pred-pisanih pogojev, je podelil IO LPS le delno nagrado podobni prireditvi ki je dosegla največji uspeh, to je okrajni oospodarski raTStavi v Ptujti)'. KJajjznica v Bakovcih (Ptui) nagradc 100.000 din za prkiobitev velikega šte-vila bralcev in orqani?:iranfe bralnih večerov