Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 179 Recenzije tistimi, ki tega naziva ne morejo imeti. Intermediarne strukture so torej tiste, kjer lahko posameznik prena{a svoje osebne vrednote na razli~na podro~ja dru‘be in jih tam uveljavlja, torej gre za silo, ki sooblikuje dru‘bo oziroma za aktivno sodelovanje pri produkciji in obdelavi smisla. V pluralnem okolju tako postane jasno, da nobena interpretacija oziroma tolma~enje ne more zavzeti pozicije edino veljavnega in pravega, kar za posameznika na eni strani pomeni svobodo izbire, na drugi strani pa tiranijo mno{tva alternativ. Institucije posameznika razbremenijo vsakodnevnega osmi{ljanja sveta in ga oskrbijo z vzorci, po katerih lahko uravna svoje vedenje: pluralizem neprestano vsiljuje alternative, alternative silijo k razmi{ljanju, razmi{ljanje spodkopava temelj vseh ina~ic nedotaknjenega sveta - namre~ njegovo samoumevnost (str. 42). Da se ne bi ponavljali, pa vendar: je ‘ivi pesek res tisti temelj, na katerem gradimo? Gregor Starc Francis Fukuyama: Konec ~love{tva: posledice revolucije v biotehnologiji. Tr‘i~: U~ila International, 2003 267 strani (ISBN 961-233-495-1), 7.990 SIT prevod Ur{ka Pajer ^eprav apokalipti~ni prevod naslova knjige Francisa Fukuyame v bralcih zbuja raznovrstna predvidevanja o dramati~nem samodestruktivnem koncu na{e vrste, nam avtor ‘e po nekaj prebranih straneh da vedeti, da {e zdale~ ni tako ~rnogled. Pravzaprav bi se dobesedni prevod originalnega naslova moral glasiti Na{a post~love{ka prihodnost, saj je to tisto, o ~emer Fukuyama zares govori. Obstoj ~love{tva namre~ nikjer ni postavljen pod vpra{aj, problematiziran pa je razvoj znanosti in predvsem biotehnologije, ki lahko pripelje do popolne reorganizacije dru‘be, kot jo poznamo danes. Aldous Huxley je leta 1932 napisal knjigo Krasni novi svet, George Orwell pa sedemnajst let kasneje {e knjigo 1984. Obe sta v svojem ~asu gotovo u~inkovali zelo futuristi~no, danes pa lahko bralce presenetita le {e s svojim neverjetnim prero~anstvom, saj so nekatere stvari, ki so se takrat zdele nemogo~e oziroma utopi~ne, danes ‘e celo zastarele. [e posebej je v polno zadel Huxley, katerega delo je tudi obvezno ~tivo leto{njih maturantov in zaradi tega trenutno tudi ena od najbolje prodajanih in branih knjig na Slovenskem. Huxley je namre~ ‘e leta 1932 predvideval razvoj tehnologije za spo~etje otrok v epruvetah in legalno mamilo soma, ki osre~uje ljudi in ustreza sodobnemu zdravilu prozac. Na drugi strani pa je Orwell sicer pravilno napovedal razvoj informacijske tehnologije, vendar je nekoliko zgre{il pri opisu politi~nih posledic tega razvoja. Predvideval je namre~ razvoj telekrana, v steno vgrajenega prikazovalnika, ki je isto~asno sprejemal in oddajal sliko iz vsakega gospodinjstva, jo posredoval V elikemu bratu, s tem pa omogo~il popolno kontrolo nad ljudmi ter ukinitev njihove zasebnosti. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Razvoj informacijske tehnologije je pripeljal do interneta, ki ima velik potencial decentralizacije politi~ne oblasti, in ob tem, da omogo~a zgolj pi~el nadzor nad po~etjem posameznikov, omogo~a predvsem nadzor Velikega brata samega, ki ga ljudje s pomo~jo interneta neprestano opazujejo in na primer silijo vlade k objavljanju vseh informacij o njihovem delovanju. Kljub temu da v Huxleyjevem prijaznem novem svetu vsakdo dobi, kar si ‘eli, je ta svet pravzaprav grozljiv. Ljudje so nenehno sre~ni in zdravi, vse je dosegljivo, ni ve~ vzrokov za hrepenenje, ni ve~ moralnih odlo~itev, ni ve~ trpljenja, a kar je najhuje, tudi ni ve~ nikakr{nega odpora. To pa pomeni, da so ljudje obvladani in tako podvr‘eni popolni kontroli. ^e je Orwell opisal doseganje kontrole z represijo, je Huxley opisal kontrolo, ki poteka na mnogo bolj subtilen in navidez nedol‘en na~in - z zapeljevanjem. Ali to kaj spominja na sodobno potro{ni{tvo? DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 179 Black 180 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 Recenzije Fukuyama priznava, da sku{a s svojo knjigo pokazati, da je imel Huxley navsezadnje prav. Na eni strani ga skrbi ~love{ka narava, ki bi jo biotehnologija lahko v prihodnosti povsem spremenila, na drugi strani pa ga jezi trenutno dogajanje okoli biotehnologije, ko celotna razprava poteka na ravni abstraktne etike postopkov. Pri tem sta se izoblikovala dva tabora: eni bi prepovedali skoraj vse, drugi pa bi dovolili skoraj vse. Medtem ko se oboji pri~kajo, pa znanstveniki vztrajno razvijajo tehnologijo. Tehnologija je torej tu, navodil o tem, kaj se z njo sme po~eti, pa ni. Usmeritve za bodo~i razvoj bi zaradi tega morale biti bolj prakti~ne, konkretne in zaradi tega kompromisne. To naravnost kli~e po zakonski regulaciji in kontroli, ki pa morata biti izdelani izklju~no za to podro~je. Kontrola nad uporabo jedrske tehnologije je bila na primer prisotna ‘e od vsega za~etka in razmeroma dobro deluje, kontrola nad informacijsko tehnologijo je bila prav tako prisotna ‘e od za~etka, a je ovirala razvoj in ni odigrala svoje vloge. Biotehnologija pa je kontrolo prehitela oziroma se ji je izmaknila. Na Kitajskem, kjer je detomor deklic tradicionalno vsakdanja stvar, v o~eh zahodnjakov pa brutalna praksa, je na primer biotehnologija ljudem omogo~ila, da ‘e ob za~etku nose~nosti ugotovijo spol otroka, in ~e z njim niso zadovoljni, lahko ‘enske splavijo. Eti~no gledano sta obe stvari enako sporni - detomor in splav, ker imata enak kon~ni u~inek, vendar pa je detomor zakonsko sankcioniran, medtem ko se umetna prekinitev nose~nosti izmakne zakonu. Kitajska namre~ izvaja na~rtno politiko omejevanja rojstev in tak{ne prakse celo spodbuja. Rezultat je veliko ve~ mo{kih novorojencev, ki bodo v prihodnosti zaradi pomanjkanja ‘ensk in deprivacije seksa verjetno bolj zagrenjeni, nasilni in tekmovalni, s tem pa ogro‘ajo~i za svoje sosede. Posledice bodo nedvomno politi~ne. Podoben zaskrbljujo~ primer uporabe biotehnologije najdemo tudi v ZDA. Ve~ kot 10 odstotkom odraslih Ameri~anov zdravniki predpisujejo zdravilo prozac, ki zelo spremeni osebnost in izbolj{a razpolo‘enje. Uporabljajo ga za odpravljanje klini~ne depresije in vse skupaj niti ne bi bilo tako problemati~no, ~e bi bila diagnoza klini~ne depresije jasna. Povzro~a jo namre~ pomanjkanje hormona serotonina, vendar nikjer ni dolo~eno, kako nizka mora biti ta raven, da se pacientu lahko predpi{e zdravilo. Vse skupaj temelji na subjektivni zdravnikovi oceni simptomov, kar pomeni, da zdravnik oceni, kdaj je kdo bolan. Tega, da pred 100 leti tak{nih bolezenskih stanj {e niso poznali, ni potrebno posebej poudarjati. Nevarnost pa se skriva ravno v tem. Prozac namre~ odpira vrata kozmeti~ni farmakologiji, ko nekdo zdravilo jemlje zgolj zato, da bi se po~util bolje kot dobro oziroma da ne bi bil nikoli ‘alosten. V~asih se zdi, kot da sodobna farmakologija deluje po formuli: Na{li smo zdravilo, zdaj moramo najti le {e ustrezno bolezen. Fukuyama se zato upravi~eno spra{uje, ali je ob~utek nesre~e res bolezen, ki jo je treba zdraviti s prozacom, tako kot so jo v Huxleyevi zgodbi zdravili s somo. ^e je, potem lahko v prihodnosti pri~akujemo, da bo kot patolo{ko stanje ocenjena tudi nizka inteligentnost in bodo star{i z genskimi posegi odlo~ali, kako inteligenten naj bo otrok. To pa bo za seboj spet potegnilo cel kup politi~nih posledic. Tak{ni posegi bodo verjetno dragi, kar bo pomenilo, da si bodo inteligentnej{e otroke lahko privo{~ili premo‘nej{i star{i. Tako bodo na umetni na~in ohranjali svoje prednosti in ekonomski polo‘aj svojih naslednikov. ^e bodo ti otroci vedeli, da so ‘otroci izbire’, sestavljeni iz najbolj{ih genov, bodo vedeli, da njihov uspeh ni posledica sre~e, pa~ pa dobrega na~rtovanja star{ev in da so potemtakem do svojega uspeha upravi~eni. Postali bodo aristokrati prihodnosti, katerih zahteva po privilegiranem polo‘aju bo izhajala iz narave in ne iz dru‘benih norm, kot je pri nekdanjih aristokratih. Znanost, razvoj tehnologije, narava in politika so med seboj nelo~ljivo povezani, na kar ka‘ejo tudi vpra{anja, ki jih Fukuyama odpira skozi celotno knjigo. ^eprav bi pri~akovali, da bomo ob koncu knjige dobili tudi jasne odgovore na vsa postavljena vpra{anja, temu ni tako. V zadnjih dveh stavkih pravi takole: “Ni treba, da smo su‘nji neizbe‘nemu tehnolo{kemu napredku, kadar ta napredek ne slu‘i ~love{tvu. Prava svoboda pomeni svobodo politi~nih skupnosti, da za{~itijo vrednote, ki so jim najdragocenej{e, in prav to svobodo moramo izkoristiti v lu~i prihajajo~e biotehnolo{ke revolucije.” Omenjena stavka pa zastavljata ve~ problemov, kot jih razre{ujeta. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 180 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 181 Recenzije Kdaj napredek slu‘i ~love{tvu in kdaj ne? Katere so tiste politi~ne skupnosti, ki lahko {~itijo svoje vrednote? Katere so najdragocenej{e vrednote? Odgovore bo treba poiskati drugje, kljub temu pa knjiga postre‘e z obilico primerov, ki lahko slu‘ijo kot odli~na izhodi{~a za nadaljnjo razpravo o uporabi biotehnologije in polo‘aju znanosti v vsakdanjem ‘ivljenju ljudi. Mojca Su{nik ur. Selma Sevenhuijsen, Alenka [vab: Labirinti skrbi: pomen perspektive etike skrbi za slovensko socialno politiko/ Labyrinths of care: the relevance of the ethics of care perspective for Slovenian social policy. Ljubljana: Mirovni in{titut, In{titut za sodobne dru‘bene in politi~ne {tudije, zbirka Politike, 2003 111/117 strani (ISBN 961-6455-13-3), 2.900 SIT prevod Polona Mesec Etika skrbi je v svetu ‘e uveljavljena kot politi~en pojem, kot teoretski koncept in dr‘avljanska praksa, medtem ko v slovenskem prostoru lahko opazimo razumevanje skrbi kot nujnost, kjer mora oseba, ki neguje brezpogojno in brez vklju~evanja negovane osebe prevzeti dolo~eno skrb (pa naj gre za skrb za bolne, starej{e, otroke ali koga drugega). Knjiga je zbir {estih besedil, ki s pomo~jo koncepta etike skrbi in metode Trace (“izsleditev”) analizirajo razli~ne politi~ne dokumente, ki so {e kako pomembni za socialno, dru`insko, zdravstveno in stanovanjsko politiko v Sloveniji. Namen metode Trace, ki jo je razvila Selma Sevenhuijsen – sourednica in avtorica uvodnega prispevka v knjigi – “je, da od besede do besede raz~leni normativne podmene in vrednote v politi~nih dokumentih in jih ovrednoti s perspektive etike skrbi” (str. 8). Te`ko bi izpostavila katerikoli tekst zaradi njegove pomembnosti, saj je vsak zase pomemben zaradi na~ina in dokumenta, ki je predmet analize. Kljub temu pa ni primerna prilo`nost, da bi o vseh besedilih razpravljali v globino in dol`ino, zato se bom bolj posvetila le nekaterim besedilom. V prvem prispevku Selma Sevenhuijsen bralcem in bralkam predstavi bistvene pojme v perspektivi etike skrbi, temeljne moralne pojme etike skrbi (pozornost, odgovornost, kompetentnost, odzivnost, zaupanje in asimetri~na recipro~nost), pri ~emer seznanja s primerom sodobne nizozemske socialne politike in drugim. Avtorica dovolj odprto ozna~i aktivno dr‘avljanstvo kot “vabilo, da si ljudje {irok niz dejavnosti interpretirajo po svoje, kot dr‘avljani, se pravi kot ~lani politi~ne skupnosti” (str. 14-15). Od ljudi, ki sooblikujejo politike, ali pa so na drugih dru‘beno odgovornih polo‘ajih, dr‘avljani in dr‘avljanke lahko upravi~eno pri~akujejo, da se bodo aktivno in odgovorno odzvali na razli~ne pobude. Prav tako se odgovornost za svoja dejanja pri~akuje od ~lanov politi~ne skupnosti, torej od dr‘avljanov in dr‘avljank samih. Pomembna se mi zdi tudi ugotovitev, da mora dr‘avljanstvo temeljiti na pojmih odnosnosti in medsebojne odvisnosti (kar so hkrati temelji etike skrbi). S tem meri na kolektivno delovanje in na tako imenovano prakso skrbnega dr‘avljanstva, v kateri ljudje delujejo kot tisti, ki skrbijo in kot tisti, ki so skrbi dele‘ni, ter predvsem, kjer ljudje v medsebojnem dialogu razvijajo kakovostno dru‘beno skrb. Menim namre~, da je praksa dr‘avljanstva v slovenskem prostoru vse prej kot to vzajemno razmerje. V drugem besedilu Vesna Lesko{ek predstavi rezultate analize Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 v Sloveniji. Glavna ugotovitev je, da je sicer sam program bil DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 181 Black