Zborovanje kat. političnega društva v Konjicah. [Izviren dopis.] Pieteklo nedeljo, 10. t. m., vršilo se je zborovanje kat. pol. društva v Konjicab v najlepšem redu. Društvenikov domačib in tujib se je toliko sešlo bilo, da je piostorna sobana v nadžupnijskem poslopju že skoro pretesna bila. Po kratkem nagovoru g. prvosednika so se društvenikom razlagali sklepi dunajskega zbora avstrijskib katoličanov. Kakor na Dnuaju, tako so 8c tudi tukaj od kmetskega ljudstva vsi sklepi z navdušenjem sprejeli. Posebno je zanimalo vrle naše kmete, slišati sklepe zastran s o 1 e in d r u ž- binskih (socijalnih) razmer, ker te stvari vsem do živega sezajo. Vnovic potrjeni prejšnji odbor si bo prizadeval, da se bodo vsaj nekteri sklepi tudi dejanjsko zvrševali, na kolikor se namreč to s pomočjo domoljubnib, konservativnih kmetov storiti da. — Obžalovanja vredno je, da peščica spo- '' sobnih narodnjakov v trgu našim prizadetjem nasproti roke križem drži. Narodnjaki v gosposki suknji sicer obžaljujejo, da je vse politično življenje zamrlo, da se, — kakor koncem maja v Konjicah — skoro nihčer več za volitve v srenj- j 8ki zastop ;ne zmeni; da bi se pa li narodnjaki nam pridružili in v edinem pol. društvu tega okraja ' z nami vred za napredek ljudstva se trudili; to ', pa ne! In zakaj rie ? Zato ne, ker se še niso izkopali iz predsodkov, ki jih je framasonski liberalizem z bedastimi nastavkami: ,,klerikalec", ,,ultramontanec", ,,fevdalec itd." po svetu raztrosil in fedcraliste razdvojil. Spominjajč se te žalostae prikazui moram naravnoč izpovedati, da nas je močno osupnilo, kar smo v ,,Gospod." štev. 22. v vvodnem članku brali. Govoreč o prihodnjib volitvah v kranjski dež. zbor odkriva rGosp." svoje nade, da nemškutarji Slovencev ne bodo zmagali. nTeruu nam je porok", — pravi dalje — nnova edinost in zastopnost, katera je tudi na Kranjskem po večletni, res neumni razprtiji zopet zavladala". — Iz tega bi bilo sklepati, daje pri nas; kakor tudi na Kranjskem, v poglavitnib reček, ki so konservativce in liberalce ločile, popolno sporazumljeDJe navstalo, in da so liberalci do prepričanja prišli, kako ,,neumno" da so ravnali, ko so na vse pietege ,,raz: prtije" delali. Oj, da bi le res to prcpričanje bilo zavladalo! V konservativnem časniku se menda nihčer od konscrvativne strani ne bo drznil trditi, da je ona ^neumno razprtijo" delala. Poslednje Matične volitve cudno razsvetljujejo ,,zastopnost" na Kranjskem! Se bolj jo vtegnejo posvetiti pri nas pribodnje volitve v dež. zbor. Katero točko dunajskih sklepov bi podpisal pii nas Ie eden našib sedanjib liberalnib poslancev? — Nam konservativnim Slovencem ostaja le alternativa: Da tirjamo po svoji vesti od prihodnjib kandidatov pritrjenja velevažnim dunajskim sklepom kat. zbora ali ne. Če nočemo ali se ne upamo tega tirjati, vrzimo vse katol. načela med staro šaro inv prepustimo vse politično delovanje liberalcem. Ce pa tega nočemo, moramo pri tera ostati, kar je dunajski zbor avstrijskih katoličanor sklenil, in prepričali se bomo, da so te reci našim dosedanjim kolovodjem razun Hermana ,,noli me tangeie" ali pasje mleko. Želeti je torej, da se ne pisari o ^neumni razprtiji", dokler se liberalci do živega ne prepričajo, da je res silno neumno, nemškim liberalcem na ljubo prikiinavati postavam, ki kat. Cer- kvi roke z»vezujejo. Želeti je, da ,,Gospod." razpravlja ia tehtao pojasnjuje sklepe duaajskega zbora ia skuša, sloveaski ,,iatelegeaciji" pokazati, da sledajič le aarodaosti in aarodnemu blagru škodaje, kdor se kat. aačelom vstavlja ia jo z aemskimi liberalci mah». Kdor pravi A, mora reči tadi B. Kdor je z Bemskirai liberalci sklepal solske postave, raora tudi tuolčati k strasaaskim stroškom, ki se vsled teh postav za sole izmetavajo. — Dokler pa tega prepričaaja ni, je vse drago nfauler Friede", iz katerega aavadao le ae bujši boj aastaae. Rekoh! Dr. J. Ulaga. Priporočba izmtno vrlega cerkvenega lista. nTheologiscb-praktische Quartal-Scbrift" se cerkveai časaik, kterega že 28 let v četitletaih zvezkih 8—9 pol obsegajočih izdajajo profesorji bogoslovja v Liacu s pomočjo aekterih drugib bogoslovskih pisateljev. Kakor iz letošajih 2 že izišlib zvezkov vidimo, razpravljajo se v tem časaika posebao djaaska (piaktičaa) vprašaaja iz aravae, liturgike ia cerkveaega (aajbolj zakoaskega) prava v prosti ia agodai pisavi pa po zaaastveBem aačiau. Posebea ozir se jemlje aa času primeraa bogoslovska vprašaaja ia težavae slučaje, ki se dahovaika deadeaes vtegaejo pripetiti v dušaem pastirstva. Po spričevaaju Liaškega mil. skofa je v ajihovi škofiji ta časaik že veliko storil, da so sp pravi aazori v bogoslovskih vedab bolje razširili ia vtrdili, da so se dnšfli pastirji v težavaih slučajib pravilac obaašali, da se itnenitaiši dogodki v kat. Cerkvi dostojao ceaili, ia da se je marljivost ia ljabezea do bogoslovskih aaakov med duhovaištvom gojila, sploh ta časaik je veliko storil ondi za aajsvetejše cerkveae koristi. Za to bi aa ta časaik s temi besedarai radi opozorili tadi sloveaskc dahovaike. Celoletaa aaročaiaa 3 fl. 50 kr. se pošilja aa: Redaktioa der Quartalschrift ia Liaz. Haracbstrasse Nr. 9.