GLASILO Leto XI. DELOVNEGA KOLEKTIVA C 0_L_0 R MEDVODE NOVEMBER 1982 2 6 3 -Z) b U ŠT. 11 (124) r i p;u /ar i \do S . \ LM. IM !■«»*•>' .. ..... _________ ; ■ 1 iia»iM—M .. ■ B ib1 Ik : i VZTRAJALI BOMO NA TEJ POTI Devetindvajest let mineva od tistih zgodovinskih dni konec novembra 1943. Datum, vpisan v simbol države, zgodovino in zavest narodov in narodnosti Jugoslavije, pomeni začetek novih in boljših medčloveških odnosov, pogum in odločno vztrajanje do končne zmage, brez kompromisov in vračanje na preživelo. Mnogi med nami so občutili, da pomeni tudi trpljenje in odrekanje, vendar za svetal cilj svobode in neodvisnosti. Slogo in moč delavcev, kmetov, izobražencev in meščanov danes lahko vidimo na vsakem koraku. Tovarne, mesta, vasi, ceste, obdelana polja, stroji, šole vrtci, domovi in še mnogo drugega. To so sadovi našega dela. Vendar, prav potihoma se prikrade vprašanje, koliko in kako kvalitetnega dela. Spodbuja ga vsakodnevno spoznanje, da je izposojeno treba vrniti in se odreči prevelikim željam. Odložiti te želje na čas, ko bomo več ustvarili. Z več dela in izdelki, v katerih bom prodal več lastnega znanja. In končno, barvajo tudi drugod po svetu, ne samo doma. Imam tudi sodelavce: dogovorili smo se, le vztrajati moramo, saj vsi vemo, da je to pravi in edini način, da bomo bolje živeli in imeli več z delom prislu-ženega. Stal sem oni dan pred krajevno skupnostjo, pomislite, za kos papirja (kupon). Delil sem pikre opazke, stiskal Zobe in moj ponos je bil u-žaljen. Misli so se mi ustavljale pri besedah: delegat, potrošniški svet, delegacija, komisija, skupščina itd. Nič slabega nisem mislil o njih, le spomnil sem se, da mi je vse to preveč oddaljeno in s svojimi močmi nisem nič prispeval prek teh organov, da mi ne bi bilo treba čakati v vrsti. Moj užaljeni ponos pa se je smejal. (Nadaljevanje na 2. strani) Rezultati poslovanja DO Color od 1.1. do 30.9. Za planiranimi smo z doseženimi rezultati poslovanja v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1982 zaostali za približno 14 odstotkov oziroma 370 milijonov din, če govorimo o celotnem prihodku ter 42 odstotkov ali približno 90 milijonov din, ko gre za poslovni sklad. Celotni prihodek dosežen v enakem obdobju lanskega leta je bil presežen za 16 odstotkov ali približno 310 milijonov din, medtem ko je dohodek zaostal za 5 odstotkov ali 25 milijonov din, poslovni sklad pa za več kot 50 odstotkov -nziroma 1'30 milijonov din. J i . Pri ocenjevanju poslovanja v obravnavanem obdobju pa ne kaže upoštevati zgolj omenjenih rezultatov in ugotovitev. Dejstvo je namreč, da so se med letom bistveno spremenili (zaostrili) pogoji gospodarjenja ter da je prav zaradi tega primernost planskih dokumentov, kot sredstev za spremljanje, uravnavanje in ocenjevanje poslovanja dejansko manjša. Zato bomo skušali v eni prihodnjih številk objaviti ugotovitve primerjave rezultatov poslovanja DO Color z nekaterimi sorodnimi OZD. Ce primerjamo med seboj rezultate gospodarjenja posameznih pretečenih trimesečij letošnjega leta, lahko ugotovimo, da je bilo najuspešnejše III. trimesečje, kateremu sledita II. in najslabše I. trimesečje. Čeprav je bil dosežen za 6 odstotkov ali 40 milijonov din manjši celotni prihodek kot v II. trimesečju, pa je bil doseženi dohodek večji kar za petino ali približno za 35 milijonov din. To je posledica zmanjšanja deleža materialnih stroškov in amortizacije v strukturi CP od 81,3 odstotka v I. na 79,7 odstotka v II. in 73,9 odstotka v III. trimesečju. Na račun tega, kakor tudi deloma nižjih zakonskih obveznosti, se je čisti dohodek v primerjavi z II. trimesečjem povečal za približno 45 od- (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi z delom delegacij in političnih organizacij v delovni organizaciji nisem najbolje seznanjen, zavedam pa se, da zastopajo predvsem proizvodnjo in s tem moj o-sebni in družbeni standard. In ko sem nehal razmišljati o današnjih časih pred dnevom republike? Imam sodelavce, skupaj bomo več in bolje delati, toda ne samo v času, ki ga ura označi na kartico, ampak bomo tudi s predlogi in mnenji vplivali na odločitve znotraj DPO in delegatskih skupščin. Le tako bomo svobodno odločali o sadovih našega dela. Vztrajali bomo na tej poti! SN stotkov, vrednostno pa za več kot 40 milijonov din, kar je povzročilo tudi sorazmeroma visok poslovni sklad. Ta je bil v III. trimesečju dosežen v višini 72,3 milijona din kar je za približno 20 milijonov din več kot v I. in II. trimesečju skupaj. Masa sredstev za osebne dohodke je bila povečana za 4, sklad skupne porabe in rezervni sklad pa vsak za 22 odstotkov. Vzrokov za dosežene rezultate je več. Najpomembnejši je, ob sorazmeroma dobri oskrbi s surovinami, zagotovo selektivni proizvodni prodajni program, katerega rezultati so bili opazni že v II. trimesečju, v III. pa so prišli še do večjega izraza. Uresničevanje tega programa je pripeljalo med drugim do okrepljenih reprodukcijskih povezav, kar je opazno v precejšnjem povečanju posrednega izvoza (zagotavljanje deviznih sredstev s strani kupcev naših proizvodov na podlagi izvoza Skupnega izdelka), pa tudi premagovanju likvidnostnih težav. V zve- zi s tem moramo omeniti še ponovno proizvodnjo nekaterih že znanih proizvodov, katerih prodaja je bila dokaj uspešna ter uvedbo novih cen odobrenih s strani Republiške skupnosti za cene v avgustu, za barve in lake oziroma juliju za smole. Pogoji in razmere za poslovanje v IV. zadnjem trimesečju ne bodo lažje kot so bile doslej. Pričakujemo namreč lahko, da bodo sprejeti nadaljnji omejitveni ukrepi predvsem na področju kreditno denarne politike pa tudi na področju zunanje trgovine. Poleg tega, da se bomo pripravljeni v čimkrajšem času prilagoditi nastalim spremembam, bomo morali poskrbeti tudi za sprotno in dobro izpolnjevanje vseh ze sprejetih nalog, pri čemer gre prednostno mesto vsekakor izvoznim nalogam in nalogam pri uresničevanju investicijskih projektov, s katerimi bosta doseženi še boljša produktivnost in rentabilnost poslovanja, Bojan Dolar KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ZA OBDOBJE OD 1. DO 9.1982 DO »COLOR« MEDVODE Zap. št. Element Izkazan v 1981 1982 Indeks 1. Dohodek na delavca din 811.148 772.938 95 2. Dohodek v primerjavi s povpreč. uporabi j. sred. °/o 46,20 34,82 75 3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca din 616.802 465.531 75 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 53.00 34,74 66 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom . % 69,70 57,68 83 6. Akumulacija v primerjavi s povpreč. uporabi j. sred. % 24,49 12,09 49 7. Osebni dohodki in sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje din 20.767 28.172 136 8. Čisti OD na delavca — mesečno povprečje din 12.933 -17.585 136 9. Izločitve iz oseb. dohodka na delavca — mesečno povprečje din 4.889 6.409 131 10. Izločanje iz dohodka na delavca din 108.747 135.264 124 11. Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabo sredstev % 25,96 14,74 57 12. Povprečno uporabljena sredstva na delavca din 1,755.616 2,220.064 126 13. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi % 136,10 127,Š3 94 14. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi št. obr. 2,24 X 1,99 89 15. Izguba na delavca din — — ‘ 16. Del dohodka v primerjavi z načrtovanim dohodkom % 135,32 82,55 61 17. Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtovanim % 100,40 98,33 98 18. Povprečno število zaposlenih po stanju na koncu meseca abs. znes. 663 658 99 COLOR 2 OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1.1. DO 30. 9.1982 Besedilo TOZD Smole TOZD Premazi DSSS DO Color CELOTNI PRIHODEK 707,048.532,05 1,481.498.225,37 73,233.365,85 2,261.780.123,27 PORABLJENA SREDSTVA 541,279.722,49 1,208.075.589,89 20,063.419.— 1,769.418.731,38 DOHODEK RAZDELITEV DOHODKA ZA: 165,768.809,56 273.422.635,48 53,169.946,85 492.361.391,89 PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD 3,182.117,85 9.461.090,05 4,855.397,65 17.498.605,55 — prispevek za stanovanjsko gradnjo 338.538,80 1.009.538,20 519.773,20 1.867.850,20 — prispevek za starostno zavarovanje kmetov — za štipendiranje v Ljubljana-Siška 116.514,05 347.413,45 170.498,75 634.426,25 92.270,75 274.953,50 134.661,20 501.885,45 — komunalnim skupnostim 265.048,15 790.385,80 387.871,70 1.443.305,65 — zdravstvo 2,073.206,30 6.157.195,55 3,191.858,20 11.422.260,05 —-invalidsko in pokojninsko zavarovanje • 193.789,10 575.242,05 289.221,25 1.058.252,40 ■— zaposlov. in soc. varnost delavcev 42.512,55 126.728,45 73.360,70 242.601,70 — prispevek za požarno varnost 60.238,15 179.633,05 88.152,65 328.023,85 PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE 7.006.841,35 13.779.277,45 1,231.684,55 22.017.803,35 ZG ŽTP Ljubljana, prispevek za pokrivanje stroškov Prispevek za invalidsko in pokojninsko 1,766.880,45 3.629.949,75 5.396.830,20 7.255.462,95 zavarovanje val. pok. 2,169.922,50 5.085.540,45 SIS izobraževanja 2.337.340,25 3.355.259,15 838.751,25 7.031.350,65 SIS raziskovalne znanosti 732.698,15 1.208.528,10 265.678,15 2.206.904,40 Prispevek za druge republike — ostali 127.255,15 127.255,15 DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE 5.086.035,50 7.449.509,85 855.419,90 13.390.965,20 — davki iz dohodka SRS in druge republ. 3.583.122,35 5.241.420,30 855.419,90 9.679.962,55 — vddni prispevek 1.267.874,05 1.854.656,40 3.122.530,45 — solidarnostni prispevek 235.039,10 353.433,15 588.472,25 DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST 30,282.117,90 43.373.068,10 73.655.186.— — delovne organizacije skupnih služb 29,466.909,35 4002.184,65 71.269.094,— — za delovno skupnost Kemija 815.208,55 1.570.883,45 2.386.092,— DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE 21,351.661,85 47,091.084,70 812.884,45 69,255.631,— — amortizacija nad predpisano stopnjo 12,000.000.— 24,000.000.— — 36,000.000.— — vodni prispevek (onesnaževanje voda) — članarine 1,047,518,55 179.015,40 1,192.581,45 340.717,50 11.893,95 3.137.— 2,251.993,95 522.869,90 — kazni, takse, sodni stroški 848.— 8.416,50 58.414,50 67.679,— — zavarovalne premije 1,710.000.— 3,045.015.— 155.700,— 4,910.715,— — bančne storitve 146.060,50 896.370,30 923,65 1,043.354,45 — povračila stroškov plač. prometa v Jugoslaviji 243.566,45 422.720,95 64.798,60 731.086,— — za uporabo mestnega zemljišča 259.962,75 709.646,40 66.593,35 1,036.202,50 — prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino 29.654,40 75.737,35 105.391,75 — obresti 4,196.283,05 13,760.303,15 17,956.586,20 — financiranje ljudske obrambe — nadomestilo OD delavčem, ki v delovnem času 364.691,40 601.529,80 116.973,90 1,083.195,10 30.598,45 opravljajo dolžnosti na področju obrambe 5.301 — 16.693,45 8.604.— — ostali prispevki po predp. drug. republ. — rudarji — štipendiranje 67.712,90 67.712,90 71.317,50 124.458,75 98.622,75 294.399.— — nepovr. sred. za komunalno gradnjo. — prisp. za usp. zemljišč za družb, organ, kmet. proizvodnjo 600.136,40 1,076.626,20 159.509,85 1,676.762,60 1,477.084,20. 497.306,45 820.267,90 CISTI DOHODEK 296,543.200,74 RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA: 98,860.035,11 152,268.605,33 45,414.560,30 — za osebne dohodke 24,692.201,80 73,193.814,85 39,672.723,55 137,558.740,20 — za inovacije — — — DEL ZA SKUPNO PORABO — Od tega za: — druge namene 2,300.300,— 7,185.750,— 3,578.015,60 13,064.065,69 — stanovanjsko izgradnjo 2,154.111,55 6,570.068,85 2,163.821,15 10,888.001,55 SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad 4,144.220,25 6,835.565,90 — 10,979.786,15 DEL ZA POSLOVNI SKLAD 65,569.201,51 58,483.405,73 — 124,052.607,24 COI/OR 3 IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. DO 30. 9. 1982 Doseženo 1. L—30. 9. 81 Doseženo 1. 1.—30. 9. 82 Indeks 1981 = inn Plan 19821?d®ks lnn 100 plan = 100 TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 607.239.695 707.048.235 116 772.837.500 91 2. Dohodek 162.058.842 165.768.810 102 177.205.500 94 3. Čisti dohodek 125.649.438 98.860.035 61 116.821.000 85 Od tega: osebni dohodki 18.758.034 24.692.202 132 25.598.000 96 skupna poraba 3.086.526 4.454.412 '142 4.280.000 104 rezervni sklad 6.051.471 4.144.220 68 4.430.000 94 poslovni sklad: 97.753.407 65.569.202 67 82.513.000 79 4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS) 109.543.789 93.963.744 86 108.583.620 87 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 1,291.940.677 1,481.498.225 115 1,789.935.000 83 2. Dohodek 316.442.907 273.422.635 86 365.676.000 75 3. Cisti dohodek Od tega: 234.385.403 152.268.605 65 229.027.000 66 osebni dohodki 54.102.836 73.193.815 135 .74.702.000 98 skupna poraba 9.384.726 13.755.818 147 12.586.000 109 rezervni sklad 10.911.073 6.835.565 63 9.142.000 75 poslovni sklad 159.986.768 58.483.406 37 132.597.000 44 4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS) 179.939.011 110.979.140 62 182.963.380 61 DSSS 1. Celotni prihodek 54.979.921 73.233.366 133 74.215.000 99 2. Dohodek 39.822.068 53.169.947 134 53.579.000 99 3. Cisti dohodek 34.101.749 45.414.560 133 44.929.000 101 Od tega: osebni dohodki 29.636.734 39.672.724 134 39.590.000 100 skupna poraba 4.465.015 5.741.836 129 5.339.000 108 4. Akumulacija (amortizacija) 1.772.038 3.501.270 198 2.825.820 124 DO COLOR 1. Celotni prihodek 1,954.160.293 2,261.780.123 116 2,636.987.500 86 2. Dohodek 518.323.817 492.361.392 95 596.460.500 83 3. Cisti dohodek 394.136.590 296.543.200 75 390.777.000 76 Od tega: osebni dohodki 102.497.604 137.558.741 134 139.890.000 98 skupna poraba J6.936.267 23.952.066 141 22.205.000 108 rezervni sklad 16.962.543 10.979.785 65 13.572.000 81 poslovni sklad: 257.740.176 124.052.608 48 215.110.000 58 4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS) 291.254.839 208.444.154 72 294.372.820 71 Prispelo embalažo je treba čimprej raztovoriti . . . Stari in novi del šaržirnice Colorjev Janezek Rodil se je že nekaj let nazaj v samoti jesenskega dopoldneva tako od malice na poldvanajsto. Med zmedenimi mislimi je pokukal v svet in se takoj spet skril za steno molka. Minevala so leta, tovarno so pretresale krize in rekonstrukcije, doživljala je debela in suha leta, iz. tovarne barv in lakov je slednjič zasijala pod varnim okvirom SOZD kot proizvodnja sintetičnih smol etc, Janezek je ves ta pomembni čas varno predre-mal, niso ga motile ■ ne Smole, ne Premazi, se manj Skupne službe. Ni mu bilo do tega, da bi hodil vsak dan točno ob 6. uri na delo. Saj ne da bi bil len, le njegovemu igrivemu bistremu umu se je taka duševna krutost zdela preveč okupatorska, že pred štirimi leti je v njegov svet zanesel odmev, pojem gibljivega delovnega časa. Vmes je še nekajkrat prebral zapisnik Z delavskih svetov ali zborov delavcev o spremembah, ki bi mu bolj ustrezale, vendar se kaj več ni trapil s temi novostmi. Zdaj, na jesen, tik pred inventuro, so pomotoma tudi njega obvestili, da je sonce vzšlo tudi z.a tiste, ki so jim oči zjutraj še dremotne in duh mlahav. Dvignil se je, pretegnil preležane ude, globoko zajel sveži jutranji zrak in zdaj je tu: mnogim v veselje, nekaterim pa trn v peti (meni, da če že iti, bo pa vsekakor postal). Ko se je dodobra sprehodil po tovarni, si ogledal zapuščen obrat na Rakovniku, že skoraj rekonstruirano mešal-nico, razrezane cisterne v Medvodah, sveže razkopano dvorišče za sintezo, bi bil rad povedal nekaj vtisov tistim, ki jim usoda tovarne ni in ne bi smela biti deveta skrb. Napotili smo ga na sejo CDS, kamor pa reveža brez uradnega vabila niso pustili. Taval je od pisarne do pisarne, od oddelka do obrata, povsod so ga, nadležneža, odganjali. Nazadnje, vsega obupanega, je našel član uredniškega. odbora, ga povabil s seboj in mu obljubil vso pomoč. Janezek je odgovornim od Zvitorepca povedal, kje vse ga čevelj žuli. Dogovoriti so se še, da se ho fant pri njih redno oglašal. Za začetek ima Janezek za Colorjevo srenjo, predvsem pa za tiste, ki so kakorkoli neposredno odgovorni, dve vprašanji: 1. Kje je in kaj dela Color-jeva mladina? 2. Kako to, da imamo v Co-lorju več na seminarjih izobraženih kulturnih animatorjev, pa v zadnjem času vlada kulturni molk. Kdo predlaga za kulturno delo ljudi, ki niso pripravljeni ali ne morejo z dobro voljo delati? Naj povem še, da je moj jezik oster in svojih bodic nimam namena skrivati! Ta pa srečno, Janezek! Točenje barve nekoč — in tudi še danes . . . Novo vakuumsko planetno mešalo v liniji za kit... Zidar Vinko ima vedno polne roke dela ... Izpostava, ki bi morala biti postavljena v Piranu že nekaj mesecev, (naše razvojnike?) še vedno čaka pred obratom vzdrževanja ... COLOR 5 Tudi pri nas sprememba delovnega časa Glede na energetsko krizo smo morali čimprej preiti na urejanje spremenljivega delovnega časa, ker je to smiselno in ekonomsko opravičljivo. Koordinatorij DO je na 37. seji dne 25. in 26. 10. 1982 v zvezi z u-krepi izvršnega sveta SR Slovenije sprejel sklepe, katere so potrdili DS TOZD in DSSS o uvedbi premičnega oziroma gibljivega časa, s katerim smo pričeli 1. 11. 1982. Izdana so bila tudi navodila o u-porabi ur za registriranje časa ter tedenskega in mesečnega obračuna kontrolnih kartic. Vzporedno pa so dali DS v javno obravnavo osnutek pravilnika o izvajanju spremenljivega delovnega časa. Javna razprava traja do 15. 11. 1982. Na podlagi vseh pripomb bo komisija, ki so jo imenovali DS, pripravila predlog pravilnika. Pravilnik o izvajanju spremenljivega delovnega časa mora biti sprejet do 31. 12. 1982, uporabljati pa bi se pričel sl. 1. 1983. Osnovna zahteva mora biti, da delovna organizacija po uvedbi spremenljivega delovnega časa ne bo poslovala slabše kot prej. Zagotoviti je potrebno uspešno funkcioniranje vseh njenih dejavnosti in služb. Spremenljivi delovni čas delimo na: premični delovni čas in gibljivi delovni čas. 1. Premični delovni čas je: 6.00 ± 30 min. do 14.00 ± 30 min. 14.00 ± 30 min. do 22.00 ± 30 min. 22.00 ± 30 min. do 6.00 ± 30 min. za vse delavce, ki delajo na delih in nalogah v neposredni proizvodnji ter delih in nalogah, ki so na proizvodnjo neposredno vezani. Delovna obveznost 42 ur mora biti izpolnjena tedensko (prenašanje viškov ali manjkov ur v naslednji teden ni dovoljeno). Razpored posameznega delavca v okvir premičnega ah gibljivega delovnega časa določi vodstvo TOZD oziroma DSSS. 2. Gibljivi delovni čas je od: 7.00 ± 30 min. do 15.00 ± 30 min. za vse delavce DSSS razen gasilce ter za delavce obeh TOZD, ki ne delajo na delih in nalogah v neposredni proizvodnji in delih in nalogah, ki niso' na proizvodnjo neposredno vezani. Obvezna navzočnost na delu je od 7.30 do 14.30. Viški in manj ki delovnih ur v trajanju največ 8 ur se lahko prenesejo v naslednji mesec, v katerem pa morajo biti izravnani. Spremenljiv delovni čas in s tem uporaba registrirnih ur zahteva tudi nov način vodenja evidence prisotnosti na delu. Delavci, ki delajo v režiji, izračunavajo čas prisotnosti na delu sami, evidentičar- 6 COLOR ke oz. vodje pa vodijo občasno kontrolo nad pravilnim izračunom. To nalogo je treba opravljati tedensko, in sicer praviloma vsak ponedeljek oziroma prvi delovni dan naslednjega meseca za pretekli mesec. Kontrolne kartice iz predalnikov smejo odnašati in nato vračati samo evidentičarke ter jih dalje posredovati posameznim delavcem v izračun. Enak postopek izračuna velja tudi za delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji, samo da za te delavce izračun opravijo evidentičarke. Vsa določila v zvezi s spremenljivim delovnim časom bodo vpisana in obrazložena v pravilniku o spremenljivem delovnem času. Toliko časa, dokler ne osvojimo pravilnika o spremenljivem delovnem času, pa se poslužujemo izdanih navodil: Uvedba vsake novosti nas tako ali drugače preseneti. Še posebej pa je vselej težek vsak poseg v naše ustaljene navade. O spremembi delovnega časa pišemo posebej, naši sodelavci pa so o tem povedali naslednje: Nace Sovdat, tehnik v razvoju: »Osebno mi je tak gibljiv čas všeč, saj si sam svobodno določam prihod na delo. Sicer pa je bil že skrajni čas prilagoditve, predvsem z energetskega stališča. Kar sc varčevanja tiče, vidim rezerve predvsem v tehnološkem postopku, ne pa v žarnicah. Pri oblikovanju novega delovnega časa sem osebno sodeloval, ter menim, da je pozitiven.« — o uporabi ur za registriranje časa in — obračun kontrolnih kartic. Spremenljive oblike delovnega časa zahtevajo mnogo dogovarjanja med sodelavci v istem delovnem procesu. Poleg dogovora o delovnih postopkih in metodah se morajo sporazumeti tudi o času svoje prisotnosti na delovnem mestu. Zaradi večje odgovornosti vsakega delavca za funkcijsko sposobnost njegovega delovnega mesta in s tem povezanih potreb po nadomeščanju, se povečuje kvaliteta komunikacij. Delavec pa je tudi bolj pripravljen za informiranje svojih sodelavcev o problematiki svojega dela in za sprejemanje informacij o drugih delovnih mestih. Tako izboljšana delovna klima olajša dogovarjanje med sodelavci tudi o. delovnem času. Boris Gabrič Marta Kerenčič, tehnik v razvoju, tozd Smole: »Sprememba delovnega časa je zadosti ugodna, čeprav na prvi pogled ne vidim posebnih prednosti, če nekaj minut kasneje pričneš z delom. Mislim, da bi obvezni delovni čas morali skrajšati od 7 na 6 ur, pa tudi izhode med delovnim časom bi morali drugače urediti, saj ne vem, če je dopust po minutah v redu koristiti. Posebnega varčevanja z elektriko pa tudi ne^vidim, če 15 minut kasneje prižgemo luči.« Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Kako delamo po novem? Športna sobota Sedele smo ob cockti. Kave tako zgodaj še niso kuhali. Bile smo same, prvič brez kegljaških sotovari-šev. Pa ne, da nas ne bi hoteli spremljati in spodbujati. Žal je bila delovna sobota. Kegljišče se je polnilo. Na ženskih obrazih je bilo videti (bolj ali manj) izraze živčnosti. Občinsko prvenstvo pač ni kar tako. Glasno ponavadi rečemo: važno je' sodelovati, ne pa zmagati. Tiho pa vsaka premišljuje o čim boljšem rezultatu. Sodniki so z majhno zamudo poklicali prve tri dvojice na hladne kegljaške steze. Majhen aplavz, rahli spodbudni nasmehi onstran stekla, še pogled na stroge sodnike in težke krogle so zdrsele po izrabljenih stezah. Keglji so kar vztrajno stali. Večkrat so se premaknili za nekaj centimetrov, ne da bi padli. Neuglašeni glasovi padajočih dam in kmetov niso obetali nič dobrega. Kje je naš Srečko s tolažil-, nim: »Samo da poka!«? Prve dvojice so zaključile in prepustile prostor drugim, da nadaljujejo njihov boj za čim boljšo skupno uvrstitev. Na pomoč je šla Majda in tiho suflirala. Sodniki niso j bili tako strogi, kot se nam je zde-: lo na začetku. Marjana Plešec, referent uvoza: »Všeč mi je nov delovni čas, saj predvsem zjutraj ni treba paziti na tiste dragocene sekunde ob prihodu na delo. Varčevanju z energijo bi morali resneje prisluhniti in tudi prihranke sproti ugotavljati, kar čimpreje pa bo potrebno tudi urediti možnost izhoda med delovnim časom za nujne opravke, ki jih ni moč opraviti drugače.« Marjan Hribernik, referent prodaje: »Uvedba novega delovnika se mi zdi proti vsem pravilom stabilizacije, saj se energija za ogrevanje in razsvetljavo troši dalj časa, ko pa v skladišču delajo že od pol šestih dalje. Delovnemu času nimam ustrezno prilagojenega voznega re da avtobusa, saj za domov nimam nobene zveze. Imam občutek, da smo efektivni čas nehote spet skrajšali, posebej še, ko v poznih popoldanskih urah dela le. še pe^ ščica ljudi.« Marija Velkavrh, vodja glavne knjige: »Odslej delam od 6.30 do do 14.30 in na ta čas sem se kar lepo privadila, želim pa, da bi poleti delali po starem, torej od 6. do 14. ure. Osebno me bode v oči, da nekateri sedaj seštevajo minute v plus ali minus in jim kar prav pride, da je vrsta pred žigosno uro. Le na čigav račun gredo te minute?« Spile smo še malo coca-cole in pokritizirale natakarico, ki ni kuhala kave. Pa rezultati? Uradnih še ni. Me ; pa vemo, da najboljše nismo bile, najslabše pa tudi ne. Zlata sredina j je najboljša. Če ne zares, pa za tolažbo. Šahovski turnir za mesec november Kljub končani Colorjevi športni olimpiadi se boji nadaljujejo za šahovskimi mizami. Čeprav se je rednega mesečnega j turnira November 82 udeležilo sa-I mo šest tekmovalcev, so bili boji izredno zanimivi. Prvo mesto je ponovno osvojil Lusthaku Fadil za pol točke pred ostalimi. Rezultati: | Lusthaku Fadil j Šuštar Miro Krhlikar Niko Kadirič Ibrahim Jene Roman Lovrenčec Slavko Točke 3,5 3 3 3 2 0,5 M. Š. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešit- vami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošlji- te v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. decembra 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE številka II (1241 leto 11, november 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman Tisk AERO Celje, TOZD graiika/ Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA S« ts rsvfi- J Z D E L 'R 1*11 ss L o P O V R T 1 K R 1 T R P o K || P t **•« O ssr ,.,e6v< Al i ; iViiS t o E O T ss; l/ p esr ski ZY O K O T R P L t r R G- R 1 K Z? r R * fcte? R E R u N R R n t H R o 82? A-t e K R mu* D zv o R — J T R J R RS R tsr izir K C K A/ K s R K o C o O L l T ■z: K U L / Ve" EL Al E s R L O g T o Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo prejeli le 23 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih terenskih tehnikov. Komisija v sestavi Stane Janževič, Andrej Golubovič in Edi Perko je za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Naceta Sovdata, drugo nagrado 150 din prejme Anica Pevec, tretjo nagrado 100 din pa Milka Alidič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo! SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV V domu občanov v Sori je bilo srečanje borcev in aktivistov, udeležencev, novembrske hajke sovražnih sil, ki je imela nalogo dokončno uničiti gibanje NOB v Dolomitih. V teh težkih novembrskih dneh je padlo 15 borcev, zato vsako leto obudijo spomin nanje. Udeležencem srečanja so kulturni program pripravili učenci osnovne šole ter člani KUD.