V  Kazgled po šolskem svetu. — Učkeljišče je dal na lastne stroške sezidati papež Pij X. v Frascatti blizu Rima. Zgradba je stala tristotisoč lir; založena je tudi zadostna vsota za vzdrževar.je zavoda. Izpiti se bodo vršili po državnili določbah. — Vodstvo zavoda bo poverjeno Salezijancem. Prvi gojenci bodo one sirote, ki jih je papež sprejel v oskrbo po potresu v Kalabriji in Siciliji. ~ Vseučilišče v Zagrebu je v preteklem zimskem tečaju štelo 1045 slušateljev, roed ttmi 684 juristov; iz Dalmacije jih je bilo 121. iz Istre pa 16. — Semestri. ki jih »aš dijak prebije na zagrebškem vseučilišču, se mu vštejejo, kakor če bi bil na kateri avstrijski univerzi; le končni izpiti ne veljajo. Kakor čujemo, pojde prihodnje leto tudi več slovenskih abiturijentov v Zagreb; pq 2 ali 3 tečajih se vrneio na avstrijske univerze. — Samomor v šolski dvorani. V Velikein Varadinu se je ustrelil v šolski dvorani s službeno puško goienec tamošnje honvedske kadetnice Bela Fabaj, in sicer iz strahu, da ga spode z zavoda. — Umrl ie na Dunaju profesor na živinozdravniški visoki šoli, dvorni svetnik dr. Schindelka. — Katoliški zavodi v Skadru. Skadcr hna približno 30.000 prebivalcev. od katerih je 3000 katolieanov, 2000 pravoslavnih in 25.000 albanskih mohamedancev. Nad katoličani ima protektorat Avstrija, ki jim je postavila katedralo za 5000 ljudi. zgradila bolnico in šolo, ki jo imajo v svoji oskrbi frančiškani, in zavode, ki jih vodijo jezuitje. S stavbo semenišča, zavetišča in samostana jezuitov so pričeli že leta 1842., ali toliko, da ie bilo zidovje dograjeno iznad temelia, pa so ga Turčini porušili. Isto se je ponovilo leta 1856. Šele ko se 3e pojavila avstrijska vojna ladja, je zavladal mir. Leta 1859. je začelo semeiiišče svoje delovanje. Njegovi gojenci so vselej nekaj semestrov študirali v Inomostu. Jezuitje v Skadru imajo danes tiskarno v Skadru, ki je izdelala leta 1911 prvi laško-albanski slovar. Za izobrazbo katoliške mladine v Skadru skrbi šestrazrcdna šola in pa obrtna šola, v kateri se poučuje v nemškem, Iaškem, francoskem in albanskem jeziku. — Nadvojvoda vseučiliščnik. Nadvojvoda Maks, siin rajnega nadVojvtode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe, ki ie na Dunaju obiskoval gimnazijo in ki vkratkem maturira, je izjavil. da želi obi- kovati predavanja pravne iakultete na liiiajskem vseučilišču in napraviti predpisane državne izkušnje in rigoroze, da postane doktor prava. Če mu to ugode, bo to prvi slučai. ko nadvojvoda v naši državni polovici popolnoma absolvira juridične študije. — Štrajk na češki medicinski iakulteti v Pragi. Slušatelji češke medicinske fakultete so sklenili stopiti v štrajk, ker vlada vkljub ponovnim obljubam' še vedno ni razširila lokalov. — Dela za Dom srbske naučne akademije v Belgradu je belgrajska stavbna banka ustavila in vladi pogodbo odpovedala. Zahtevala bo tudi odškodnino. Vzrok so neke pomanjkljivosti v dotični pogodbi z vlado. — Nova madjarska šola v Slaivoniji. Pleternici pri Požegi so zgradili Madari novo šolsko poslopje. V to šolo bodo ozili vlaki otroke železniških uslužben;ev in uradnikov, ki pa so rodom po preežni večini Hrvatje. V Slavoniji se dviajo madjarske šole kakor gobe po dežju. "iladina pa, ki hodi v tiste šole, je hrvaa, zakaj Madjarov v Slavoniji tako ni. n baš zato, ker jih ni, a da bi nekoč bili, rade Madjari Hrvatorn rnadjarske šole. - Po ameriško. V Pittsburgu štrajka 5.000 šolskih otrok, ker se je ravnatelj "eater spozabil z neko služkinjo. Deca so t demonstrativnem obhodu po mestu noili zastavice z napisom: »Proč z Heatom!« Starši dece so pri obhodu stali alir. — To mora bitj »zrela« ta ameria deca! —c. — Japonci so pred nami v skrbi za igieno pri šolski mladini. Celo na ljudskih Iah imajo že zdravnike, na višjih pa spazdravnik k učnemu osobju, in v minirstvu za uk je poseben oddelek, ki skrbi šolsko higieno. Na vsakega zdravnika Pride približno 500 otrok, preiskuje pa zdravnik vsak razred po večkrat na mesec. —Nemci iz Slavonije za — madjarsko ^Lo. Kakor javljajo iz Indjije v Slavoniji, je šla pred par dnevi v Budimpešto deputacija Nemcev prosit upravo državnih železnic, da osnuje v Indjiji madjarsko višjo šolo. Madjarska ljudska šola je že tam, sedaj hočeio Nemci iz Indjije imeti še višjo madjarsko« šolo. V Budimpešti so obljubili deputaciji, da bo želji Nemcev po možnosti ustreženo. To se reče — da! — Občni zbor vseučiliščnega drušiva y Solnogradu se je vršil 13. aprila t. 1. Zborovanja se je udeležilo obilo odlične gospode in tudi velika vojvodinja toskanska Alice. Kardinal Katschthaier je pozdravil navzoče in poročal, da je papež jako zavzet za katoliško univerzo, in tudi kardinali, ki poznajo naše avstrijske razmere, podpirajo to zadevo. Blagajnica stoji dabro. L. 1912 je društvo imelo 208.212 K dohodkov — skoro za 100.000 kron več kot 1. 1911. Koncem 1. 1912 je znašalo društveno imetje 4,253.807 K. Vendar pa društvo še ne more misliti na to, da bi odprlo tekom 1. 1913. univerzo. — Za reciprociteto hrvaškega vseučilišča v Zagrebu. Hrvaški in srbski akademiki zagrebškega vseučilišča so izdali nastopni oklic: Odmika se nam pamen vseh naših potreb najbolj tedaj, ko se vidimo upehane, majhne, slabe ko z zdravimi očmi ugledamo, kako daleč smo od naSih sanj — idealov kraljevine Hrvaške. Načelo narave je, da vse, kar živi, brani svoje življenje in se upira smrti z vsemi svojimi silami. Najlepše je življenje naroda, a kaj pomeni borba za narodno življenje. nam glasno govore mrtva usta bolgarskega, srbskega in črnogorskega vojaka. Ko nam ni usojeno, da branimo Hrvaško z^orožjem, smo pozvani, da jo branimo s peresom in z besedo, da se žrtvujemo na vsakem koraku, da pozivamo one, ki smo jih postavili v saboru, naj so trdni zidovi, ki hočejo ustaviti vsa hrvaška vprašanja, dokler se ne rešijo. Pred nami je najnovejša zadeva: reciprociteta hrvaškega vseučilišča v Zagrebu. V proračunskem odseku na Dunaju se je odobr/ila ustaoovitev italijanske pravne fakultete v Trstu na voljo Italije, avstrijske zaveznice proti naravnemu razvftku slovanskega življa na Balkanu. Eni nezakonitosti sledi druga: Hrvatom kakor tudi Srboin in Slovencem na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu se v istem odseku, da bi mogli svobodno, izvršivši izpite v Zagrebu, zavzeti službena mesta, bilo v Dalmaciji, bilo v Istri. Vprašanje reciprocitete hrvaškega vseučilišča ne datira od letos. ono je staro vsaj 30 let. Bilo bi odveč, ko bi preiskovali, kaf se le od tedaj do danes podvzelo, ko se še ničesar ni doseglo. — Poikazati hočemo torej. koliko smo napredvali, ako vsi kot eden stavimo zahtevo: hrvaško vseučilišče mora biti izenačeno z avstrijskimi univerzami, ker vlada, ki jernlje od naroda davek v novcu in krvi. mora znati, da je to volja onega, ki ta davek daje. Pustimo one čase, ko smo prosili. danes zahtevamo in zapovejmo; častnejša je smrt junaka kot življenje kukavice. Ta čas je naš, pokažimo, da se ga zavedamo! — Umrl, je v Zagrebu ugledni hrvaški učitelj Oskar Dlirr. Vrlemu možu blag spomin! — Šolstvo v Bolgariji. V kulturnem oziru je Bolgarija prva država na Balkanu. Od leta 1878., ko je postala samostojna, se je javno šolstvo hitro razvilo. V šolskem letu 1910/11 je bilo v celem kraljestvu 4719 ljudskih šol s 453.592 otroki, to je 76 odstotkov vseh šoloobveznih. Za Ijudsko šolstvo1 je izdala država v omenjenem letu 16 in pol milijona frankov. V zadnjih osmih letih se je najelo 26 milijonov posojila za zgradbo modernih šolskih poslopij. Poleg državnih šol so tudi konfesionalne, katoliške v Plovdivu in v okolici, protestantovske, misijO'nske in židovske. Za vzgajanje učiteljskega osobja ima Bolgarija devet učiteljišč. Prehod od ljudske šole v gimnazijO' tvorijo progimnazije s tremi razredi. Njihov učni načrt je podoben našim meščanskim šolam. Francoščina in nemščina sta relativno obvezna predmeta. Vseh progimnazij je na Bolgarskem 316 s 55.512 učenci. Tudi gimnazije, ki imajo pet razredov, so1 moderno urejene. Razločujejo tri tipe: humanistične gimnazije z latinščino in grščino, samo z Iatinščino in brez starih jezikov, francoščina in nemščina sta obvezni. Vseh moških gimnazij je 18 z 9660 dijaki, ženskih pa 13 s 5176 diiakinjami. V drugih pedagoških učiliščih je bilo leta 1911/12 dijakov 1923, dijakinj pa 1883. Statistika pravi, da se največ talentov nahaja med nižjimi sloji. Zgodi se, da si ubožni dijaki popoldne služijo svoj kruh v tvornicah, pi- sarnah itd. Pa tudi drugih zavodov, ki se prištevajo k srednjim šolam, je veliko, Omenjamo le trgovske, poljedelske, umetniško-obrtne in glasbene šole, katerih podlaga soi progimnazije. K visokim šolam se štejeta univerza in tehnika. V letu 1911/12 je bilo na treh iakultetah (zgodovinsko-iilološka, matematiško-fizikalna in juridiška) 2116 dijakov ter 70 učnih oseb. Od inozemskih višjih zavodih je najvažnejši francoski kolegij v Plovdivu. —Aktivitetne doklade bogoslovskim prolesorjem v semeniščih je naučno ministrstvo' po^ odloku z dne 31. marca 1913 določil v Brnu in v Lincu z letno 960 kronami; v Št. Hipolitu, Tridentu, Cetovcu, Ljubljani, Budjejevicah, Litmoricu, Kraljevem Gradcu, Przemyslu, Tarnovu, Sianislavu, Gorici in v Zadru z 840 kronami; v Miariboru in v Briksnu s 720 in< v Weidenauu s 600 kronami. — Madjarska šola v Zagrebu. V Zagrebu se ima ineseca septembra letos otvoriti madjarska ljudska, oziroma meščanska šola za otroke madjarskih in madjaronskih železničarjev. Ogrsko trgovsko ministrstvo ima za otvoritev šole že tudi dovoljenje hrvaške deželne vlade v rokah. — Albanske šole se odpirajo. Te dni so dunajski li^ti z vidnim zadoščenjem konštatirali, da so Srbi v svojih novih pokrajinah za vojne zatvorjene albanske šole pod odločnim pritiskom avstrijske vlade zopet odprli. Glejte si no, kako energično zna avstrijska vlada nastopiti v Albaniji! In to je taista vlada, ki zapira češke šole na Dunaju in ki Slovencem ne da nobene šole v Trstu! — Vseučiliški docent dr. Bogumil Vošnjak predava v letnem tečaju na zagrebški univerzi: »Avstrijsko izborno pravo«, 3 ure in »Savremene državne teorije«, 3 ure. — Na Hrvaškem nianika učite!.jev. V požeški županiji so morali zapreti 10 ljudskih šol, ker manjka učiteljev. Vlada je sklenila reaktivirati umirovljene učitelje in učiteljice. — Samomor turškega dijaka v Parizu. V Pschorrovi restavraciji na Boulevardu Strassbourg v Parizu se je ustrelil 231etni dijak Nichterem. Zapustil je pismo1, v katerem izvaja, da se je usmrtil, ker ne more preživeti sramote svoje domovine. — Visoko šola zakcnskih znanosti. Profesor doktor W. Hassall v Monakovem hoče ustanoviti univ-erzo1 Ijubezni; ne morda zaradi ljubezni do Ijubezni, ampak čisto preprosto zato, ker je v Nemčiji od leta do leta manj porodov. Gospod doktor Hassall je slavnostno proglasil. da je ljubezen temelj rodovin in posebno velikih rodovin, no, kar tudi nihče ne taji. In zato smatra za svojo rodoljubno dolžnost, da bi mlade Nemke in mlade Nemce temeljito naučil Ijubezni. da bi se potem ustvarile srečne rodovine. Moramo pa pripomniti seveda, da gospod doktor Hassall ni pripoznal naslova »univerza ljubezni« za pravega in je krstil svojo šolo: »Hochschule der Heiratswissenschaften«, kar zveni nenavadrro harmonično in ljubko. Visoka šola zakonskih znanosti bo imela petsto slušateljev, oziroma gojencev. Najbrže boste pripomnili, da petsto gojencev ni za petinšestdeset milijonov jNemcev tako veliko1. Vedite torej, da bo teh dvestopetdeset gojenk in dvestopetdese gojencev po absolvirani visoki šoli ljubezni razširjevalo čilo propagando za misli dokorja Hassalla. V celi državi bodo oznanjevali slavo Ijubezni. Naučil bo ljubiti tudi one. ki tega »še« ne znajo, kakor tudi one. ki tega več ne znajo. In rav- ncfako, kakor učijo pronrovirani profesarji švedsko gimnastiko, ravnotako bodo poučevali o Ijubezni promovirani absolventi »Hochschule der itd....« Na teji visoki šoli se bo poučevalo s po-močjo ekseplikativnih projekcijskih slik. Na teh slikah pa ne bo prav nič irivolnega. Gojencem in gojenkanr se bodo stavila pred oči statistična data, diagrame in podobne grozovitosti. Poleg tega bodo posebni proiesorji učili svoie učenke in učence o ilirtu in koketnosti. Dr. Hassall piše v svoji brošuri, da sta koketnost in ilirt »predsobi salona ljubezni«. Biologi in zoologi bodo predavali pri učenih konierencah o rudimentarni koketnosti plemen. Poleg tega se bodo ustanovili posebni kurzi za psihologijo zapelfivosti. Profesorji z zlatimj očali, s sivimi brkami in plešami bodo pojasnje- | val učenkam in učencem zakone pasio- I nalnih nasprotij; kai imajo rade zlatolaske i pri črnolasih, kaj imajo radi1 boječi pri ¦ strastnih in junaških, kaj imajo radi veliki pri majhnih. Vršila se bodo tudi predavanja, kako se človek navadi ljubezni tudi pri antipatičnih osebah. kar je delikatno poglavje, tudi o> ljubezni po poroki. Skratka, doktor Hassall bo naučil svoje kompatriote kult Ijubezni ne samo pred zakonom, ampak tudi po zakonu.