Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 25. JOLIET, ILLINOIS, 23. FEBRUARJA 1915 LETNIK XXIT. zmagoslavni v Galiciji in Bukovini. a bitka se vrši severno od linije Nadworna-Kolomea, v Jugovzhodni Galiciji. Rusi v Karpatih zopet odbiti Nemci poraženi pri trdnjavi Osovec na Rusko-Poljskem, tako da se zdaj umikajo proti Vzhodni Prusiji. Neki angleški prevozni parnik z vred pogreznjen. vojaki Dunaj, is. febr. _ Uradna poročila, dvori!? "a DunaJu. Pravijo, da so po unevnem trdem bojevanju Avstrij- <,*Vzeh mesto Kolomejo v Galiciji. Pod 1 ^speh je bil pr>dobljen včeraj rusk P° sP'ošnem naskoku' na "Pre6 I-)°St°janke'" Pravi poročilo. Rus'Pre ' smo> da niso umikajoči se Uior razstreli'i mostu čez reko Prut. strn- 2m mož ter zaplenili več Pušk in lahkih topov. z ,arPatih se bojevanje nadaljuje Štiri ' - ,jutostj° Prav do Vyszkova. v našc°rC0"ad,aljnjih ujetnikov J'e Prišl° Avstrijci zavzeli Černovice. N^0s"d0n' febr. - List "Evening galiju• J6 Prejel iz nekega mesta ob 17 f ' b°jn> fronti brzojavko z dne ki se glasi: mestoS's° zaPUstili Černovice, glavno Pedu "kovine, po polnoči v dobrem Vražn'k SO mostove davi- So_ ^rijce n patroIe, sestavljene iz Av-ltm»iu ' grov 'n Nemcev, so dospele redili < Po'em- Prebivavci so jim pri-mesan sprejem'." Navdušeno pozdravljeni. iičnsaSbhringt°n' D" C- 1& febr- - Brez" nanjih Z°Javka dunajskega urada zu-Nšnje ri' ki danes dospela v tu-žnanja avstr°-°Krsko poslaništvo, na-mesta Ra?eclbo ^ernovic' glavnega četah RU ine> Po avstro-ogrslcih "Avstr rZ°Javka se glasi: raltale :ogrske čete so danes vko- •»'vavcev rnov'ce in so bile od pre-2 navdušenjem pozdravljene.' • Berlin is t V >*dan0 u ebr" — Danes v Berlinu vilo n,cir.fL100 naznanilo pravi, da šte- ^etnci ujeli 64,000 Rusov. ruskih ujetnikov, ki so prišli nemške roke na Vzhodnem Pruskem in severnem Poljskem, znaša sedaj 64,000 mož. Poročilo se glasi: "Blizu Tauroggena in v krajini seve-rozapadno od Grodama se zasledujoče nemške čete bojujejo s sovražnikom. Neki ruski oddelek, poražen blizu Kol-na, je bil ojačen severno od Lomze po svežih četah. Sovražnika smo potem zopet napadli. "Spopadi blizu Plocka in Racionca so bili odločeni v prid Nemcem. Do-sedaj smo ujeli 64,000 Rusov ter zaplenili 71 topov, več nego 100 strojnih pušk, tri bolnične vlake, nekaj zrakoplovov, 150 vozov polnih streliva, nekaj svetlometov ter brezštevilne kare, napolnjene z blagom in konji." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 18. febr.—Generalni štab ruske vojske je izdal sledeče poročilo: "Na desnem bregu reke Vistule se je bojevanje vršilo v skoraj istih krajih z veliko srditostjo. V krajini ob reki Njemen smo .zadeli samo ob pa-trole sovražne. "V Galiciji smo odbili napad ob fronti Khava-Vikoroč z veliko izgubo za sovražnika. Dalje vzhodno je sovražnik napadel v okraju Lubne Stu-dene. Pri odbitju tega napada smo ujeli deset častRikov in 1,400 mož ter zaplenili tri topove. "Ob fronti od Kozjovske do Vysz-kove gore so Nemci podjeli več odločnih 'napadov v smeri Vyszkove gore. Vsi ti napadi so bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Skoro cel bataljon smo uničili z bajonetom; o-stali Nemci so bili ujeti." Avstrijci obstreljujejo Belgrad. Lonclori, 19. febr., 3. ura zj. — "Daily KRALJ FERDINAND IN KRALJICA MARIJA. b5P African Pre8a Asaoclatlon. ol)javr Rumun nand- novi rumunski vladar, moč, ki se mora ž njo Kr:,i: na t,.; \\2 . ,si sočuvstvujejo. Vendar pravi neka brzojavka, so divje ploskali izjavi g. Vivianija. Berlin poroča francoske poraze. Berlin, 19. febr. (Brezžično v Say-ville.) — Veliki glavni stan je danes izdal sledeče naznanilo: "Francozi so bili izgnani iz strelskih jarkov, ki smo jim jih prepustili dne 16. febr. ob veliki cesti, držeči iz Ar-rasa >v Lille. "V Champagni so močni francoski oddelki hudo napadali naše postojanke, a brez uspeha. Nadaljnjih sto ujet nikov je prišlo v naše roke. Nekoliko strelskih jarkov, ki smo jih odstopili sovražniku dne 16. febr., smo spet pridobili. "V naznanjenem francoskem naskoku na Bournilles in Vauquois smo ujeli 5 častnikov in 479 mož. "Vzhodno od Verduna, blizu Com-bresa, so bili Francozi po pridobljenih uspehih kratke trajnosti poraženi; morali so se umekniti z velikimi izgubami. "V Vogezih smo z naskokom vzeli "višino 600", južno od Lussa, in zaplenili dve strojni puški." Angleiki parnik pogreznjen. Berlin, 21. febr. — Poročilo je danes dospelo v Berlin ,da je bil pogreznjen Nemžki odgovor. Washington, D. C., 19. febr.—Nemški odgovor na ameriško protestno noto je v vladnih krogih prej pomnožil nego zmanjšal bojazen zaradi možnosti zapletljajev, dasi tudi splošno priznavajo, da je prijazni glas odgovora napravil ugoden vtis in vzbudil upanje, da se vendar še posreči, priti do sporazuma glede zaščite nevtralnega bro-darstva. Največjo važnost pripisujejo na videz temu, da nemška vlada odklanja vsako odgovornost za to, kar se utegne pripetiti kaki nevtralni ladji v opas-nem pasu. Tudi svarilo, da bodo položene mine, so močno razpravljali. Čeprav so o načrtih zavezne vlade strogo molčali, je vendar postalo oči-to, da pričakujejo odstranitve težkoč od skorajšnjega britanskega odgovora na protest proti uporabi nevtralnih zastav. Bržko bodo britanska vlada ia njene zaveznice dale določno zagotovilo, da se njihove ladje nimajo posluževati zastav nevtralnih dežel, bode odstranjena tudi glavna nevarnost za varnost ameriških parnikov v pasu pomorske vojne, ker bi bili podmorski čolni potem dolžni, netralne parnike ustaviti in preiskati, predno jih uničijo, če bi bilo to po načinu naklada upravičeno. Nevarnost bi bila potem omejena izključno na mine. Napetost v Washingtonu. Washington, D. C., 19. febr. — Dasi je odgovor nemške vlade na svarilo Združenih Držav, da se njihove ladje ne smejo napasti v. pasu blokade (za-prtije), vzbudil v vladnih krogih prav resno mišljenje, vendar se vzdržuje upanje, da pride do sporazuma o tem, kako bi se ameriško brodarstvo zavarovalo. Dejstvo, da Nemčija odklanja vsako odgovornost za to, kar se utegne pripetiti nevtralnim ladjam v vojnem pasu, in izjava, da so bile v blokadnem pasu položene mine, nista malo povišali resnosti položaja. Nemški odgovor kar najbolj preteh-tavajo in z napetostjo pričakujejo u-radne izročitve istega. Dokler ,ne fcot de uradno predložen, hočejo v vladnih krogih o slučaju molčati. neki angleški prevozni parnik z vojaki in spremljajočim parnikom. Prepozno je dospelo poročilo za po-jasnitev v jutrnjih časnikih, vendar objavljajo vest vsi listi na prvi strani z velikimi črkami, obenem s poročili o potopu drugih ladij po minah ali podmorskih čolnih. V Londonu so potop prevoznega parnika prejkone pritajili. Ladja zadela ob mino. Berlin, 21. febr. — Danes izdano naznanilo vojnega urada se glasi: "Blizu Nieuporta je tieka sovražna ladja, prejkone mine iskalna ladja, zadela ob mino in se pogreznila. Sovražni torpedni rušivci so izginili, ko so bili bombardovani." Mirovno posredovanje? Amsterdam, 21. febr. — Mednarodni mirovni odbor je naslovil na kraljico Viljemino prošnjo, naj ponudi posredovanje v nadi, da se sklene premirje v svrho pogajanja za mir. Prošnja je podpisana od 100,000 ljudi, vštevši podanike vojskujočih se dežel. Panamska razstava otvorjena. San Francisco, Ca!., 20. febr. — Pa-namo-pacifiška mednarodna razstava je bila otvorjena danes opoldne po predsedniku Wilsonu. Predsednik je pritisnil na gumb v Beli hiši v Washingtonu, kar je dalo tukaj električen signal k formalni o-tvoritvi velike razstave. Navzoči so bili tam člani njegove vlade ter califor-nijski senatorji in kongresniki. Izza ranega jutra do 9. ure dopolu-dne, ko je bila razstava otvorjena, se je zbralo pred razstaviščem na tisoče obiskalcev iz vseh delov sveta. Dve-stotisoč ljudi je bilo v paradi, ki se je pričela ob 9. uri, in do U. ure je bilo i'zdanih že 298,000 vstopnic. Razstava bo otvorjena cjo dne 4. dec. t. ., to je 288 dni. Izvzemši razstavke, znašajo stroški za razstavo približno $50,000,000. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. V stari domovini je nastala velika draginja radi vojske, a denarja ni mogoče dobiti in tudi ne dvigniti iz nekaterih bank, če ga kdo ima vloženega. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomočj. Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta: Zlatomašnik Plut. Iz St. Paula, Minn., z dne 18, febr. poročajo: V ponedeljek je preč. msgr. A. Plut v Shakopee lahko obhajal svoj zlati mašniški jubilej. Slavnost se je vršila po sporedu — žal pa se je jubi-lar ni mogel udeležiti. Padel je v petek po stopnicah in je moral na svoj častni dan ostati v postelji. Slavnosti sta prisostvovala med drugimi preč. g. nadškof Ireland in preč. škof Trobec. Preč. g. nadškof je imel slavnostno pridigo. Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za.. .. 10 " " 15 " "" 20 " " "..... 25 " 50 " " 100 " " ".,.'. 200 " " '<.... 500 " " "',.,.. 1000 " " "■'.... ....$ l.OO .... 2.00 .... 3.00 .... 4.00 .... 4.95 .... 9:50 .... 18.00 .... 36.00 ..... 89.00 .... 175,00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. FEBRUARJA »13. Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek ki petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto...... $2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne posiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. tedna so imeli: Antič John, Arh Jožef, Cunič Steve, "'Jožefa Svetega", Kojles Martin, Kovojčič Frank, Palčič Tony, Pleše Franjo, Pušnik Franc, Timčik H., Znidaršič Ana. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second clasi matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 22. febr. — Osmina po rajnem našem župniku, Rev. John Kranjcu, je bila zadnji petek zjutraj v naši cerkvi sv. Jožefa. Sv. mašo za-dušnico je opravil naš začasni g. župnik, Rev. John Plevnik. — Rev. Simon Lainpe, O. S. B., indijanski misijonar v Cloquettu, Minn., nam je pisal dne 15. febr.: Ravno prejel naznanilo, da je č. g. Kranjec umrl. Bog mu daj večni mir in pokoj! R. L P. Žal, da ne morem biti pri pogrebu. S. L. — Pogrebu.Rev. John Kranjca zadnji torek so med drugimi zunanjimi rojaki prisostvovali tudi sledeči gg.: Iz Chicago Heights—stric Rev. Kranjca, Jakob Kovač in Marko Bajuk, sa-loonar; iz I.a Salle —• Anton Kostello, mirovni sodnik; iz So. Chicage — Geo. I.aich in Mrs. Kučič, saloonarja; iz Chicaga—Martin Nemanich, saloonar. — Vpisovanje udov Družbe sv. Mohorja se vrši v našem župnišču sv. Jožefa. Letnina za Ameriko znaša en dolar. Požurite se vsi tisti, ki hočete dobiti jeseni lep književni dar. Cas je samo do dne S. marca! — Danes praznuje naša župnijska šola Washingtonov dan, kakor tudi vse druge šole v mestu in po celi deželi. — V korist slovenskim vojnim ranjencem se uprizori "Deseti brat" v Jolietu. Tako je bilo sklenjeno v seji, ki so jo imeli včeraj popoludne v Ster-novi dvorani nekateri naši diletantje. I)an uprizoritve še ni določen. Prihodnja seja bo v sredo zvečer istotam. — Spomnimo se naših trpečih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini s tem, da jim pošljemo kak dolarček, zlasti zdaj, ko so cene denarju tako znižane. Nikdar jim še niso bila darila tako potrebna, ko sedaj.. Najsigurneje, najhitreje in najceneje Vam to stori "A. S." Glejte oglas cen na prvi strani. —• V sredo, dne 24. t. m., bo sv. Matija, ki led razbija, a če ga ni, ga naredi. Od zadnjega torka naprej smo imeli južno vreme, vendar je še prezgodaj za prihod pomladi, in že nam vremenoslovci spet obetajo mrzlejše dni in nov sneg. — Ponarejeni dolarji. V soboto do-poludne je jolietska policija prijela nekega Johna Kozliča, rodom Ličana, starega 28 let, ki je v severnem delu mesta opeharil mnogo saloonarjev s ponarejenimi dolarji. Aretiranec je izjavil, da je prišel v petek iz Chicage, odkoder je prinesel ponarejeni denar. — Pisma na pošti koncem zadnjega Butte, Mont., 14. febr. — Cenjeno uredništvo! Upam, da natisnete teh par vrstic v naš list o delavskih razmerah tukaj v Butte. Delavske razmere so zelo slabe. Tukaj je delo zelo težavno v rudnikih, pa še tega se ne more dobiti. Tukaj jih je čez 5,000 (reci pettisoč) brez dela, ki bi radi delali, pa ne morejo ničesar dobiti. Zatorej svetujem cenjenim rojakom Slovanom širom A-merike, da ne hodijo semkaj za delom in se ne dajo zapeljati od kakih želez-ničnih agentur, ki samo denar iz žepa delavcem vlečejo. •Pozdrav vsem zavednim Slovanom. F. Zalogar. Cannonsburg, Pa., 16. febr. — Spoštovani g. urednik: — Namenila sem se tudi jaz tnapisati mal dopis v nam priljubljenem A. S. Zato prosim, g. u-rednik, malo prostora v vaših predalih Čimbolj čitam vaš katoliški list A. S., tembolj prihajam do prepričanja, da je vaš list najboljši list za slovenske delavce ,kakor tudi za dekleta in žene v Ameriki. V njem beremo najbolj odkritosrčna poročila o sedajni evro-pejski vojni, zanimive dopise o delavskih razmerah in drugem po naselbi nah, razne novice iz stare nam mile domovine, podučljive cerkvene govore za vsako nedeljo in druge razne spodbudljive članke iti povesti. Nobene slovenske katoliške hiše bi ne smelo biti v Ameriki, da ne bi vanjo zahajal A. S. in Ave Maria. Dober list je dober tovariš, slab list je pa slab tovariš. Slabega tovariša se moramo kolikor mogoče ogibati. Slovenski pregovor pravi, vem, da ste ga že slišali: Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Torej, drage slovenske matere, zlasti nam je neobhodno potreba katoliškega berila, da tem lažje svojim otrokom že v zgodnji mladosti vcepimo sv. katoliške vero in mili nam narodni jezik. Edino le od nas je odvisna sreča ali nesreča naših otrok. Naravnost nezmiselno pa je, če kdo pravi: vera peša. To pa ni res! Le tisti more to reči, ki nikoli cerkve od znotraj videl ni. Pojdi ob nedeljah pogledat, če za druzega ne, pa samo iz radovednosti: videl bodeš pri obeh sv. mašah polno cerkev vernikov, pa ne samo delavcev, ampak so tudi visoko učeni možje, na primer doktorji, uradniki raznih družb in drugi. Vsako nedeljo pristopajo k obhajilni mizi, ne sami neumni, ampak visoko čislani ljudje. Saj še Anglež pravi, ko te sreča, ki morebiti je protestantovske vere: Why, you go in church? Good boy!" Kako se te more tedaj drzniti zasmehovati kateri naših Slovencev, če te vidi, da greš v cerkev?! Slovenska poroka ni bila kot ena ta predpust, še ta je bila bolj siromašna, vendar pa za novoporočenca prav vesela. Zadovoljna sta, da sta le po katoliško poročena, ne tako kot v nekaterih krajih, kjer pravijo: in nomine patre, vzemi jo na kvatre. Za priči sva jim bila Toni Bevc mlajši in moja malenkost. Poročil ju je tukajšnji polki duhovnik popolnoma brezplačno, za kar se mu v imenu novoporočencev srčno zahvaljujem. Proti koncu mojega dopisa ponavljam tiste zlate besede, ki jih je v prvi številki Glasilo K. S. K. Jednote prineslo: Mir z vami — preblagi dušni mir, mir v naselbini, mir v vsaki slovenski hiši — mir, srečo in zdravje. In tebi pa, nam priljubljeni A. S., želim, da nas bi kmalu obiskoval vsaki dan, in Ave Maria pa vsak teden. Mary Bevc, naročnica A. S. in A. M. po duhu velik prijatelj mogočnih voj skujočih se vladarjev; in da vsaki želi zmagati, kakor tudi jaz vsem želim najboljši uspeh in srečo; da se pa nerad zamerim in vtikam vmes, da bi jo ustavil; sicer pa, ako le ne bo mira dolgo vrsto let, da bom pa po duhu iz Kraljičnega mesta primoran opo minjati za mir in odpreti oči pravičnosti po moji skušnji dolgo vrsto let bridkega življenja v tej deželi. Pozdrav vsem rojakom po Ameriki, posebno srečo pa iz celega srca želim edinemu našemu vladarju v stari deže li — F. J. I. Franc Jakše, c. o. Towson, De Queen, Ark. De Queen, Ark., 14. febr. — Dragi mi list Am. SI.! Iz Kraljičnega mesta, kamor sem ubežal 29. jan. t. !., iz strahu pred mrazom in vojno, naznanjam, da tukaj imamo prav lepo, prijetno, gorko vreme. Nekateri že sadijo krom ■ pir in vse drugo pride na vrsto. V noči 31. jan. smo imeli velik naliv, grom ii« tresk, 4. februarja naliv, kot 11. febr. zopet. Dežuje tukaj v nalivih s sapo vred, in spere dobro hribčasto zemljo, ki je rtijava ilovica ,s peskom in v nekaterih krajih kamenom (šoder) mešana, velikim in malim vsake vrste drevjem poraščena. Cena zemlje tukaj okoli je od $15.00 do $20.00 aker ne izboljšana; zboljšana $40.00 do $60, kar se mi vidi vse preveč. Govoril sem pa s supt. od Dirks Lumber Co., 28 milj od tu. Ima 15,000 akrov "logse" sekati, in takoj ko vojna preneha, namerava veliko žago pričeti in delati za 600 uposlencev, in želi naseljence upo-slovati. Zemljo proda 1 do 2 milji od mesta Diflfs in žage, bodisi mal ali elik kos, $10 do $15 aker na 5 let plačevati na 8 odst., in več milj proč $2.50 do $5.00 aker. Kraj je zdrav tukaj, to mi vse zatrjuje, in zemlja dobra po hribqvitih krajih,N^avna zemlja ni tako varna. Kateri rojakov se zanima za ta okraj in posel, ali kateri katoliški slovenski duhoven, da bi se kolonija ustanovila, naj mi piše, bom naznanil pričetek. Premisli pa naj si vsak, da tukaj so hujše nevihte in vro-ina, kot na severu. Letine se mi izvrstne vidijo. In sedaj pričenja zeleneti in trava iz zemlje rasti. Tudi kokoške prav dobro obrodijo brez vsega. se same hranijo in izvrstno jajca dajejo ravno sedaj. Vse se zanima in me poprašuje, kako dolgo bode vojska? Odgovarjam, da jaz sem jo odsvetoval, ne je pričeti nikjer ali kjerkoli, ter da sem pa Indianapolis, Ind., 15. febr. — Slavno uredništvo! Malo se oglašamo iz tukajšnje slovenske naselbine. Nas je tukaj več sto Slovencev iz Avstrije in nekoliko tudi Hrvatov in Nemcev. To pa nas najbolj teži, do dela ni dobiti. Nekateri že po več mesecev ne delajo; kateri pa delajo, pa malo zaslužijo. Pa zdaj se že pomalo na boljše obrača, zdaj že katerega bossi pokličejo v fa-brike. Kadar je slab čas, tedaj so bossi gospodi proti delavcem; kadar pa pride čas, da se bo dobro delalo, tedaj bomo pa mi delavci se oblekli v bossova oblačila in menjali še kak zlat po deset dolarjev. Najbolj pa nas zanima tukaj evropsko klanje, pa tukaj mi drugega ne vemo nego kar v časopisih beremo, in pa če iz starega kraja kateri kakšno pismo dobi od svojih ljudi. Pa to jaz obžalujem, da tisti dopisniki, ki pišejo v Glas Naroda, morejo take čenčarije notri pisati. Kateri ima kolikaj razuma, tak si mora raztolmačiti, da to ni res, kar piše Glas Naroda. Ti dopTs-niki pišejo, da je Avstrija mačeha, in pa da kako se slabo tam godi, da nobenih pravic- ne da Slovencem. Pa ti dopisnik Glasa Naroda, ali oziroma vsi dopisniki Gl: N., kake pravice pa mislite da bi morala dati Avstrija Slovencem? Ali morebiti, da bi vsak bil davka prost? Jaz pa mislim, da take države ne dobite, čeravno zelo povzdigujete rusko mogočno carstvo in Srbijo in Francijo, da še tam ni tako; tukaj v Ameriki vem, da ni tako. Dragi dopisniki Glasa Naroda, če je vam znano, da se v onih državah tako dobro godi ,jaz vas obžalujem, da ste si tako velike stroške sem v Ameriko delali. Koliko bi bilo bližje vam ostati tam v onih državah! Zdaj bi že bili lahko z Rusi 1914 o Božiču na Dunaju in v Berlinu, tako ko ste pisali v Glas Naroda, da bodo Rusi o Božiču na Dunaju in v Berlinu. Pa Božič je že minil, Rusov pa še ni na Dunaju in v Berlinu. Pa jaz mislim, da čisto se pa niste zmotili: Ruse imajo na Dunaju — toda ujetnike! Ali mislim, da to le malo vas boli; če pa bo vas kaj zelo bolelo, pa kar na Rusovsko" ali v Srbijo, pa še v Francijo, da si boste potožili svoje bolečine in težave. Saj onih državah boste potlej grofi in baroni, se boste vozili s štirimi konji svetli kočiji, tako kot grofom gre čast. Jaz pa tako mislim, da vi dopisniki Glas Naroda ne boste delili Avstrije tako, kot mislite: tedaj bi šele v ene slabe roke prišla, ko bi vi jo vladali. Tebi, Amerikanski Slovenec, pa želim obilo naročnikov. J. R., avstrijski Slovenec. pak ne kakor poroča G. N. Po takih poročilih bi ne bilo več nobenega Avstrijca. Torej presodimo zmeraj! Vprašam g. Zbačnika, zakaj si se tako grdo zaletel v A. S. dopisnike? V Pittsburgu se tudi nahaja ljudi, ki nemško ne znajo in slovensko so pozabili, in vsi so taki: kjer mu je lepše, tam je za več časa. Pa tu tisti mislijo organizirati člane za Slovensko ligo. Mi delavci jih pak poslušamo in se jim v pest smejemo, kadar se menijo, kako bodo denar kolektali za Slovensko ligo, in po sklepu mirovne pogodbe gosposko živeli, brez vsakega trpljenja. Vsak človek, ko je enkrat dovršil 24. leto, si presodi sam. Kakor če pastir koze zgubi in projdejo nevidno domov, on jih pa po loži išče, tako se bo tudi Slo venska liga kam neznano izgubila in Avstrija bode ostala na mestu. Vprašam g. Blatnika, zakaj vpije za slovensko revolucijo, kakor lev ko gre na lov? H koncu dopisa pozdravljam vse dopisnike A. S.; tebi, list, pa veliko na ročnikov in predplatnikov. Pozdrav! Geo. Verbanec, 5151 Ruby St. So. Chicago, 111., 20. febr. — Cenjeno uredništvo Am. SI.! Naznanim zopet žalostno novico, da je nemila smrt pobrala rojaka Kumarja, oziroma so-brata. Bil je zaposlen v plinarni in je bil smrtno ranjen 17. febr. Bil je član društva sv. Jurija J. S. K. J. in pa društva "Delavec" N. P. J. Pogreb se je vršil 20. febr. ob 9. uri v cerkvi sv. Jurija s peto sveto mašo, in društva so ga spremila in mu izkazala zadnjo čast. Tem potom izrekamo naše sožalje žalujoči soprogi in otrokom. Naznanim tudi, da je bil te dni neki zastopnik Glasa Naroda tukaj in je ponujal list in je slabo naletel po mojem mnenju. Mene ni bilo doma, ko je v našo hišo prišel; ako bi bil jaz doma, bi mu vrata pokazal in mu pokazal Scent st. in Greenbay ave., da tam je dosti Srbov, da naj gre, da ga bodo radi sprejeli, ki se toliko zanje poganjajo. Bral sem tudi malo od Slovenske lige. Torej rojaki širom Amerike, ne dajte se na limanice tem tičkom, zakaj oni se malo brigajo za Slovenijo. Tako vam jaz povem, da vam je jako malo za Slovence v starem kraju, vi gledate le, da bi bilo za vas dobro. Pozdravljam vse čitatelje lista in či-tateljice širom Amerike. Tebi, list, pa obilo novih naročnikov in predplač-nikov. / Avstrijski Slovenec M. Golobic. Little Falls, N. Y., 18. febr. — Cenjeni gošpod urednik! Prosim, priobčite moj odgovor v vašem cenjenem listu, sledeče: Ti skrivni dopisnik v G. N. iz Little Falls-a, zakaj pa ne prideš s polnim imenom na dan? Ali se me mogoče sramuješ? Ali imaš mogoče Strah pred menoj? Ne boj se, ker s takimi hinavci, kot si Ti, sploh ne maram imeti nič opravka. Samo to ti povem: jaz bodem vztrajal pri svojem stališču, če se Ti še toliko zaletuješ v mene. Če pošteno misliš za ligo, se Ti ni treba pred nikomur skrivati, tako kot se jaz ne, čeravno nisem zanjo. Če pa nisi odkritosrčen, je pa boljše, da Te ni na eni in ne na drugi strani. Kakor ste vi drugi, tako sem tudi jaz svoje mnenje povedal. Če so pa moje besede (več sadu obrodile, kakor Vaše, je to dokaz zavednosti tukajšnjih Slovencev, ker se" bolj zavedajo kakor Ti, skrivni dopisnik. F. D. Pittsburgh, Pa., 16. febr. — Cenj. g. ur., dovolite malo prostora za ta moj kratek dopis. O delavs'.-ih razmerah nimam kaj poročati, ker smo zmeraj pri slabem, kakor sem že zadnjič omenil. S podpornimi društvi smo dobro utrjeni. Čitamo dovolj vsakovrstne časopise. Najbolj se ni i dopade edini katoliški list v Ameriki, A. S. Edino ta nas vodi na pota pravice. Že sem mislil, da se bode skoraj končalo kruto govorjenje o naši zmagonosni Avstriji. Pa če eden molči, že drugi klati. Tudi naša stranka ne more molčati, ker presodi krivico. Že enkrat je pisano v G. N. o črnovojnem naboru do 60. leta, torej je pobran zadnji mož?! Kdo pa tiste demonstracije dela v beli Ljubljani? Gotovo ne otroci in žene, kaj pa še sivi starčki, ker še hoditi ne morejo, kakor poroča Blatnik v št. 37 in večkrat poprej. In prva vest v G. N. in še drugih listih je nasproti Avstriji, in kar pravi dopis iz St. Paula, Minn., št. 38 in drugi dopisniki v istej št. Oh, nesprevidni Hudje! Pre-varili ste se grdo, ker ste zašli na Blatnika limanice. V vodo padate in ste se popadli ržene slamke, na njej ne ie obstali. Namreč veseli ste vsakemu avstrijskemu porazu. Velika laž je v tem poročilu. Seveda padajo, am- Sublet, Wyo., 17. febr. — Cenjeno uredništvo! Kot naročnik lista G. N. sem poslal dopis, kateri pa ni bil pri-občen, kakor .sem jaz pisal. Najbolj važne članke je spravil v svoj koš. Zato sem se namenil poslati ga na uredništvo A. S. in upam, da ga boste priobčili. Kakor se čita po raznih listih, imamo zelo slabe čase povsod. Tukaj v Ameriki je brezposelnost povsod velika, in vedno bolj nas izkoriščajo kapitalisti. Slabejše čase pa imajo sedaj še v Evropi. Ne oziram se samo na Slovence, ampak vsi narodi, kateri so zapleteni v vojno, so pomilovanja vredni. Ker so zdaj v zimskem času dolgi večeri, in tudi delamo bolj počasi, pa pridno prebiram razne časopise, posebno o dogodkih v vojni in razne druge članke. Vedno se pričkajo dopisniki po listih zaradi te svetovne vojne. Vsak misli, da ve prav. Nekateri trdijo, da je Avstrija povzročiteljica vojne; nekateri, da je Nemčija; drugi spet, da je kriva Srbija in Rusija; jaz pa pravim, da vse. Prva je zakrivila Srbija, ker Avstriji ni ugodila, da bi se uvedla preiskava zaradi umora prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Drugič je zakrivila Rusija, ker je zmi-raj ščuvala Srbijo, naj se ji ne poda, sicer bi Srbija sama ugodila Avstriji zahteve. Nemčija pa je Avstrijo na-šuntala, naj Srbiji napove vojno. In to je bil pričetek. Francija in Nemčija pa sta bili že poprej sovražni. Pripravljene pa so bile vse dobro, samo pravega vzroka ni imela nobena država začeti. To pa je bila prilika za vse. Pa tudi kapitalisti so pripomogli k temu, ker zdaj si polnijo svoje žepe. Zato jaz ne bom zagovarjal nobene države ,pač pa se mi smili ubogi narod, posebno slovenski, ker je bil že poprej zatiran od vseh drugih. Tudi nisem mnenja, napadati enega ali drugega, pač pa bi rad omenil moje mnenje in več tu živečih rojakov. Čital sem že več dopisov I. B. in drugih, kako napadajo Avstrijo in Nemčijo, ker sta napovedali vojno, ližejo pa zmiraj samo Srbijo in Rusijo. Čez vsa tisočletja so bile vojne, še popred, ko avstrijske vlade ni bilo. Zatorej bi bilo treba delovati na to, da se vojno orožje odpravi. Zatirani smo res tudi od Nemcev, pa več naših rojakov se živi in si svoj kruli služi v Nemčiji, kakor pa v Srbiji in Rusiji. Razmere za ubogega delavca pa niso v Srbiji nič boljše kot pa v Avstriji, še manj pa v Rusiji. Tudi je omenil I. B. in več drugih, ki se strinjajo ž njim, da bi se Slovani združili in si ustanovili svojo vlado, ker nas zatirajo Nemci in nam ne dajo pravic, katere bi morali imeti. Tega pa smo si Slov ani v Avstriji največ sami krivi. Zato je treba, da bi se združili slovanski narodi in skupno delovali. Zakaj so pa poslanci? Kadar so volitve, treba je voliti v poslansko zbornico prave može. Ko sem bil pred par leti v stari domovini, so bile ravno državne volitve. Kako so agitirali vsak za svo jo stranko! Zakaj jim gre, to si vsak lahko razumi, ker vedno delujejo na to, da ima gospoda vedno bolj mastne plače. Pri nas je bil takrat izvoljen po ljudskem mnenju najboljši kandidat za državnega poslanca. Čez nekaj časa pa so se v državnem zboru poslanci stepli, namesto da bi kaj potrebnega ukrepali za kmečko in delavsko ljudstvo. Potem je bil državni zbor razpuščen in so bile drugič volitve. Pri nas je bil izvoljen ravno tisti, pa vendar ni za iias napravil nič, kakor za sebe letnih 6 tisočakov. Torej je treba delovati na to, da se narod združi in voli prave može v državni zbor, da bodo skupno delovali za slovanski narod. Tudi se zdaj -čita v vsaki št. G. N. o tej Slovenski Ligi in da bi rojaki prispevali za to Ligo, toda teh bo mislim bolj malo. Da bi si ustanovili slovansko vlado, zato sem tudi jaz, toda tega nam ni treba misliti. S tem si samo glave belite in sejete dobro seme na kamenita tla, katero ne more obroditi nič sadu. Torej rojaki, premislite dobro: zakaj se vojskuje ena ali druga država? Ne mislite, da bi se države vojskovale samo za ogromne stroške. Po končani vojni bo vsaka država zmagovalka dobila svoj plen. Ako Rusija zmaga, dobi severne Slovane, Srbija bi lahko dobila na jugu Hrvaško; če bi se Italija priklopila zaveznikom, lahko mi pripademo k Italiji, in zavezniki na zapadu bodo tudi zahtevali svoj del. Toda zdaj se še nič ne ve, katera bo zmagala, čeravno je I. B. že večkrat pisal, da že Avstrije ni več. ' Ne mislite pa tega, da bi vojskujoče države kar tako nam pustile slovanske dežele, da bi si ustanovili potem stoji vlado. Tudi nam ni treba misliti, * bi sprejeli iz Amerike slovenskega »' stopnika k mirovnemu pogajanju. B* pa je treba slovanski narod združiti 9 skupno delovati, potem nam je upa* boljše bodočnosti pod eno ali driB* vlado. Naročnik. DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. ^ Sestavljen po izvirnih poročilih voj nega ministrstva s ozirom na tretjt zborno poveljništvo (corps) py1 terem službujejo izključno skoraj sam' Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, SP0.' nje-koroškega, tržaškega i. t. d. Pe® polka; naših lovskih bataljonov, dr* gonskega in domobranskih P°lk° ^ Slovenci drugih oddelkov in v0'n mornarice, skupno nad 4000 iffljj Vkupno je dozdaj navedenih nad ponesrečencev v vojski. Pri neka ^ vjetih je navedeno, kje se nahajajo^ vjetništvu a pri nekaterih padlih eden je celo grob, kjer so P0^0?*™' Cena za 2. in 3. zvezek je 35 cento^ za vse tri do zdaj izšle zvezke, k' 0 gajo 200 stranS, pa samo 50 cen • Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New y Kdo želi razprodajati imenike, n ^ ( še po pogoje. lmo eVi Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica «,000,000 kron. Prihranki 7M.0M kr** Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, M«tkovtf°« Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. _ __—— Priporoča se za vse bančne posle* Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredo0'* nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, 9°'B in Hercegovino, Albanijo, Črno goro. Grško, Rumunijo, SrbiJ* Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- i^lffil ^KSK&KKHi&ifiiaK m !fi ffl ffi ES K IS « * *1 Buchanan-Daley C0, Desplaines and Allen Sts. JOLIET, aM"0' 1 Les za Stavbe in Prefli°£ i Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENd TELEFONI 597 i Square Deal Vsakemu ssagSSS^ S W ffi » ffi S Hi W » Sfi H « SWfi m _ Prvi in edini slovenski pogrebniški i Ustanovijo L 1893. Anton Nemanich iti Si*1 in« 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. J®liet' , Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, Id je ede« * „ 0f mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« najlepia ▼ J* tvaike vozov« in kočije. Na pozive m poslaii vsak iti ponoči ia poda«** ^dl* Kadar rabite kaj t aaii stroki se oglaait« ali tolofoMJ*«-toL 2375 [ia N. W. 544. Naši keiisa* » ^ felarai m Storaao AMERIKANSKI SLOVENEC, 23. FEBRUARJA 1915. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ništva v Konštantinovski. — Iz Kur-ska na Ruskem se je oglasil France Bohinc podomače Mežnarjev iz Zaloga pri Cerkljah. O njem ni bilo glasu od 25. avgusta. Žena in drugi domači so ga že kot mrtvega objokovali. Sedež: Joliet, 111 | Sedaj piše. da je bil ranjen in ujet in da leži v Kursku v bolnišnici. — V sosednji vasi Lahovčah je pisal iz ruske- ODBOR: Predsednik........*......Georee Stonich, 813 N. Chicago St.. ... _ „ ,..,., Podpredsednik ...........Stephen Kukar, 1210 N. Broadway ga Ujetništva Janez Zorman, ki je bil Tajnik...................... Josip Klepee, 1006 N. Chicago St. . , . . ačen kot mrtev. Tuinik ...................... r____r___,____- w Zapisnikar........ Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 M. uiunoi. i — Oglasil se je iz ruskega ujetništva NADZORNIKI: Jernej Škofic, doma iz Ilovke pri Kra- Anton Sral, Jr...............................110» M. Broadway nju, ki se je pogrešal od 18. avgusta 1. Nicholas J. Vranichar........................1215Summit St. p:c.i :„ „;cmn v.: llnrliln 7? H,,; Jos. M.Grill..................................1308 N. Broadway I. 1 isal je pismo, KI je nouuo uni. Glasilo: Amerikanski Slovenec. Zato vsi, ki pogrešate kakega svojca: Geslo: ."Vse za vero, dom in narod." čakajte s potrpežljivostjo in upanjem! Ta organizacija sprejema v svojo sredo ifiože, žene, dekleta in mladeniče iz — G. dr. Rok Jesenko se nahaja v vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepri- ruskem ujetništvu, canja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod- . Poro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. ~ Znanemu kolesarju Francu Grehi vsaka slovansko l-itoia Družine, ker so vs,ed rane> kl Je dob" na b0JIscu. a slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. --------, . nasa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša | amputirali nogo. Kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati. — V srbskem ujetništvu se nahaja rezervni praporščaTc pri pehotnem polku štev. 22, Anton Lušin. Padel je na severnem bojišču 21. novembra nad. rez. p. 4. "Deutschmei-ster" Mihael Bayer v 38. letu starosti. Pa poklicu črkoštavec se je izučil pri Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. ] KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE Slekr;iakemU r°jaku in rojakinji' če nam P°šlje 5c (petT Cent0v)T Vnar I B ambe rgu" i n j e"š luž bo val v"več_tiskar ■ Pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 1». | nah v Ljubljani, Ptuju, Mariboru in drugod. Bil je nekaj časa tudi c. kr. orožnik. Pred vojaško sodnijo v Ljubljani | je bil obsojen sobni slikar Fr. Motz iz Gorice, 24 let star, radi motenja I javnega miru na leto dni ječe. — Umrl je dne 26. jan. v Št. Jerneju na Dolenjskem po daljšem bolehanju gosp. Fran Bakše ml., mesar, gostilni čar in posestnik, v najlepši moški dobi, še ne 37 let star. Umrl je 78 letni organist in cer- iz stare domovine. sedaj še prazne govorice o 2glfU' LiublJanski "Slovenec" z dne piše)a"vP.iše:. Dunajska "Information" širile S0 se po Dunaju zopet Berlinnajrazl.ičneiše govorice o miru. jev sel nHJ b' bil dospeI Poseben car-grej, ' . \ltd- — Lenoba je vseh pre-di za"latl m lenoba tudi pametne ljubo več,'16 k neumnostim- Vojna ne obsebi ° .trpe'a' to se razume samo-končn' Saj tudi tridesetletna vojna noma° mi!?!!la; toda vsak, ki ni popol-stvari ? -0ČJ1.' mora vendar uvideti, da le, da a?as še niso tako .daleč dozore-Pogaja .l nudile podlago za mirovna s taking' se tore^ ne da titi. j^1. nesmiselnim igovoricami moje tuj; ltnogrede bodi omenjeno, da bij, Vest o bolgarskem ultimatu Sr- -VjP0'n?ma neresnična. PešPolk ' izkazi iz8ub- Izgube 17. 9. stot a'v.Mrtvi- Moštvo: Biščak Fr, Čermeli p ane (15.-10.-5.-11. 1914); Xl5:iol_rranc' 16- stotnija, iz Budatij 2. stot'7 to I9l4); FaJ'diga Franc- stot jI J ostojne; Gerden Karel, 12. -5. 'u in!" Vida> okraj Litija (15.-10. krškeKa Golob Anton, 2. stot, iz Uršnega Sela; Rožanc Janez, 15. stot, iz Cerknice; Rudolf Janez, 2. marš-komp, iz Mirne na Dol.; Turšič Anton, 4. marškomp, iz Cerknice; Ur- banč Alfonz 9. stot iz Krškep; Ur- Lik y Motniku Jožef Bervar. Po bane Franc, 1. marškomp, iz krškega kojnik je za skromno plačo siužboval zvesto in vneto celih 49 let ter je bil odlikovan s častno svetinjo. Bil je pravi katoliški mož, vzoren kot dru- I h *iren p raja d5.-10.-5.-ll. 10..—g jra"c. 2. stot, iz Kompol (15.-U radovl'--, 4); Media Janez, 16. stot. 1914)- Ohi uSa okraja (15-10.—5.-11. okrai'lCr Franc- 13» stot, iz Hraš, pranc nnj (15.-10._-5.-ll. 1914); Poje Račič'Al„.'S!ot'. (15.-10.-5.-11. 1914); n (15 -10 JZlr' 2' stot" iz krškega okra-i'st°t bM • I9,4): Rebolj Janez. Slejko p* °ravč (15.-10.-5.-11. 1914) 10S -i i st°t-. h Bukovja (15.- st0t-. iz n - ); Stazinsky Anton, 2. H- 1914X caS1C na (15--10. do 5,-10- do V i, pfel Janez- 15- stot. (15-5t,i,£L>«4)i Turk Viktor, 9. ar Jožef 2 Ja P z K1 -?Cbevcc Ka^l. I- 4 ' 9' stot 2 T?rSkega: Dolinš<* JO" stotmaršk°mp F rCdeŽa; Duh Janez> ^Ore «'ina Franc, 2. stot, Govednik Peter, 2. stot, Anton, 9. stot, iz ^arel, 2. stot, iz Jožef V Pn Kai»niku; Hoe-stot ega okra' marškomp, iz ko- .. .... Ja pri Kranju; Kocjan okraja; Valenčič Franc, 4. marškomp, iz Kilovč. 22. domobranska topniška divizija. Poročnik Heber Franc, mrtev (padel I ^'"V- - - „ 1 _ ' • t • zinski oce in gospodar. 23. oktobra): Cimerman Anton, iz Lju tomera, mrtev; Hollas Herman, ra- — Nesreča. Ko je lSletni hlapec Fi- njen; Omovšek Peter, ranjen; Saver- lip Zupančič v Podlipovici, občina Ko tal Alfred iz Litomeric, mrtev; Senkyr lovrat, stopil v sobo svojega gospodar- Jožef, ranjen; Silly Andrej, ranjen; ja, je padla na dosedaj nepojasnjeni Zepančič Viktor, iz Kranja, mrtev. način s stene nabita puška in se spoži- T- _ , /T „ . la. Strel je zadel Zupančiča v desno Iz Przemysla. (Iz Retec pri bkol- . •, » 1 • \ T Ti 1 - »i t n°g° in 8a težko ranil, ji Loki.) Iz Przemysla pise Miha Jenko, da se nahajajo v trdnjavi nje- — Zasledovan orožnik. V Ljublja govi tovariši:- Anton Barle iz Sore št. ni je bival pred kratkim neki Jernej 4, Andrej Knific iz Gorič (Grilov), Pirš, upokojen orožnik, rojen krog 1. Anton Okršlar iz Preske, Janez Nach- 1850. Nosil je duhovsko obleko. Za- tigal iz Skaručine, Kovač iz Skaručine, sledovala ga je policija, da mu prepove vsi so zdravi, in pozdravljajo domače, nositi duhovsko obleko. Zdaj je odšel kar naj njih domači tem potom zvedo, drugam, baje v Gorico. ker jim pisati ne morejo. Dopis je prišel po "Fliegerpost Przemysl, Jaen- — Samoumor ali nesreča. Dne 26. ner 1915" št. 15 308. jan. je vzel Franc Zupan iz vasi Leše, okraj Radovljica, na postaji Otoče — Vrla rodbina. Posestnik Matija vozni listek v Ljubljano. Pol ure po Sajovic iz Orehovelj pri Kranju in zneje sta ga našla dva železniška u njegova žena Marija imata sedem si- službenca 25 metrov od postaje nevar nov, ki so vsi spoznani sposobnim za no poškodovanega. Zupan je kmalu vojake. Izmed teh je šest mobilizira- | nato umrl. nih, najmlajši, Jakob, pa služi kot kaplan v Št. Rupertu nad Laškim in do — Umrli so v Ljubljani: Josip Vr-sedaj še ni bil poklican k vojakom, hovec, dimnikarski mojster, 50 let. — Najstarejši, Franc, rojen leta 1875, ži- Neža Testen, kuharica-hiralka, 47 let. vi že en mesec v ruskem ujetništvu; —Amalija Kunšt, delavka v tobačni Janez, rojen leta 1877, je v Ljubljani tovarni, 30 let. (k. k. Lir. Nr. 27 Al. G. B.); Matija, _ jz Sore Dne 27 januarja Je u_ rojen 1. 1880. (k. u. k. Fest. Art. Reg. mr, y Sor; posestnik in krčmar Ja„ez. Nr. 4); Anton, rojen leta 1885, sluzi Luštrek> po lloma5e Starmanov Janez, pri 17. pešpolku. Dne 8. septembra je Bo,eha, j{, enQ ,et0 B;, je do zadnje. bil ranjen v Galiciji (med Grodekom ga hjj)a pri zayestj in je tudi zclo yda. in Lvovom) in se nahaja se vedno v nQ jn .gkreno prejel sy zakr'ame„te. ljubljanski bolnišnici; Alojzij, rojen Pokojnik je imel zelo do^ro srce in je leta 1887, je bil potrjen pn zadnjem bH jako odkritosrčen. Škoda moža v čmovojniskem prebiranju 111 se sedaj najboljših lctih; ki je iegel v prezgod-vežba v Ljubljani. Oženjem so trije: nji grob kot ..žrtva sorske afere", ka Franc, Matija in Jožef. Težko pogre- kof je sam opctovano trdil, šata 65Ietni oče in mati pridne delavce, pa iz ljubezni do cesarja in zaupajoč — Posledice potresa v Ljubljani v Boga prenašata potrpežljivo vse te- Strokovna komisija deželnega gledali-žave ter izročata svoje sinove božje- šča je dognala, da je razpokala vsled mu in Marijinemu varstvu. | zadnjih potresnih sunkov cela skupina kipov genija na pročelju tako, da jih — Štiri sinove v vojski ima Franc foo treba iz ozirov 11a javno varnost Podgoršek v Škaručni, in sider: Anton, odstraniti s svojega mesta. Dbkler se 36 let star, pri 5. dragonskem polku; ha skupina ne odstrani, o.stanc gledali Franc, 34 let star, pri 17. pešpolku; Uki hodnik za promet zaprt. Jakob, 33 let star, pri 7. top, polku in Tr Andrej, 27 let star, pri pijonirjih v - Umrl« so v Ljubljani: Olga Ur-ptuju . bančič, hči kovaškega mojstra, 3 mesece. — Matevž Kastelic, hlapec, 56 Vojaška odlikovanja. Poveljstvo iet. — Ivan Mojškerc) bivši tovarniški balkanske armade je podelilo srebrno delavec, 17 let. — Fran Vrtnik, čevljar, hrabrostno svetinjo I. razreda deset- 68 let. — Pavla Zlatnar, soproga želez nikti Alojziju Zaplotniku, srebrno lira- niškega pristava, 22 let. — Uršula Rus brostno svetinjo TI. razreda pa nared- bivša delavka-hiralka, 85 let. — Va nikom Karlu Sfiligoj, Francu Molk in lentin Pintar, kajžar-hiralec, 55 let. — Luki Pišlar (slugi deželne vlade v Josip Blescics, pešec hondvedskega Ljubljani), četovodjema Jožefu Kren pešpolka št. 6. — Frančiška Tomšič in Jožefu Šile ter desetnikom Antonu hči mizarskega pomočnika, 15 mesecev. Peterlin iz Kamnika, Rudolfu Kumpf TT , . , in Jožefu Perko. Vsi navedeni služijo I ~ Umrla je v Mirnu nagle smrt. kopal. Po poklicu je bil ljudskošolski učitelj. — Od divjih lovcev ustreljen. Iz Celja poročajo, da je 20. jan. našel posestnik Jožef Butulen lovskega paznika Luko Jusu mrtvega ob potoku. Jus je ležal z glavo v vodi ter imel nekaj ran. Skoro gotovo je postal žrtev lovskih tatov. — Kako je bil pokopan slovenski junak v tujini. V Bad Kreuzen. na Gornjem Avstrijskem je umrl slovenski vojak Matevž Postrpinjak. Kakor poročajo njegovi slovenski tovariši, je imel prav lep pogreb, katerega se je udeležilo tamošnje gasilno in veteransko društvo z godbo ter mnogobrojno občinstvo. Tovariši so mu napravili osem vencev. En venec je imel slovenski napis: "Zadnji pozdrav vojskujočemu se bratu." Pri zaidnjem blagoslovu so odmevali trije močni streli. — Roko so mu odrezali. Franc Hladjak od Sv. Andraža v Slovenskih goricah piše dne 15. januarja svojim staršem iz ljubljanske bolnišnice: Dragi mi starši, ljube mi sestre! Nočem prikrivati svoje nesreče. Bil sem težko ranjen od šrapnela na bojnem polju. Zato se zdaj zdravim v tukajšnji bolnišnici. Previdnost božja je hotela, da mi je ohranila življenje, a usoda je hotela, da sem izgubil roko. Dragi domači! Ne žalujte radi tega. Kristus je rekel: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!" Zato smo tudi mi vojaki dali, če treba, tudi življenje, zlasti pa svoje moči in svoje ude v blagor domovine. "Vse za vero, dom, cesarja! Za cesarja blago kri!" Srečen oče, srečna mati, ki ima sina na ojski v obrambo naše domovine. Braniti moramo slovenske svetinje ter nad se slavno habsburško rodovino. U-pam ,da pridem kmalu domov. Takrat se ustmeno bolj obširno dogovorimo. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš udani sin in brat. — Dr. Janko Sernec. Brat celjskega zdravnika dr. Jankota Sernec, ma-ribor. odvetnik dr. Vladimir Sernec je dobil od posredovalnice Rudečega križa uradno obvestilo, da je njegov brat dr. Janko Sernec dne 7. jan .v srbskem ujetništvu umrl. Vzrok smrti ni naznanjen. Govori se, da je umrl na koleri. Dr. J. Serner je bil kot zdravnik radi svojega znaja in izredne ljubez-njivosti visoko čislan in zelo priljubljen med našim ljudstvom. hišni posestnik Franc Mayer, star let. HRVATSK8. ..J — Za najnižje dnevne cene denarjs in druge podrobnosti o pošiljanju denarja v staro domovino, čitajte ogla* "A. S." na 1. strani. — Umrl je v Zagrebu poročnik zagrebškega pešpolka 281etni Stojan Prešern, najmlajši sin stotnika A. Pre-sherna. Ob Drini je bil že dvakrat ranjen, a je vselej ozdravil, sedaj je podlegel vnetju slepiča. — Sestanek hrvaških poslancev. Splitski "Dan" piše 21. januarja v u-vodniku: "Hrvatska Misao" je izrazila misel o sestanku vseh hrvaških poslancev. Kot časnikarji pozdravljamo iz srca to namero. Tudi nekateri srbski poslanci so hodili v Zagreb in na Dunaj in so imeli svoje dogovore. Podobno so storili poljski in rusinski poslanci. Enake interese ima v dobi vojne tudi hrvaški narod in potrebno je, da se zberejo na dogovor njegovi zastopniki, da ne bodo novi dogodki marsikoga presenetili. Kakor stoje stvari sedaj, predstavljajo pravaški poslanci večino ljudstva širne hrvaške domovine. Imajo tudi svojo vrhovno upravo skupno s Slovenci. Treba je, da se snidejo čimprej v Ljubljaoi ali Zagrebu in pridejo glede položaja na čisto. — Po besedah "Hrv. Misao" bodo pri hrvašltffcm vprašanju sodelovali tudi zastopniki drugih strank. Najbrže se bo to vršilo na Dunaju. — Hrvat — namestnik mestnega poveljnika na Dunaju. G. M. Martin pl. Radičevič je bil imenovan za namestnika. mestnega poveljnika na Dunaju. FARMA NAPRODAJ 40 akrov zemlje v slovenskej naselbini eno četrt milje od šole, 2 in pol milje od mesta. Farma je dobra ia ravna, na njej je hiša in štala. Jako lepa prilika za Slovenca. Cena $1,000. Polovico mora plačati takoj, ostalo na 8 let. Več pove: Jos. Moravanski. Box 94, Harrietta, Mich. 16t2m. .lie ,, . . —J > iwtjaii krj^; KoderJ a iz Boh' Srcd" s^kega „,Uer Anton. 9. stot st0t"7e8a okra'ia-T°n* 9" stot-stot t G°riškeL ^ ^ Janez' 2" 1 -Iv*-- • - Umrl je v Mozirju lesni trgovec g. Feliks Tribuč. - Umrl je v Mariboru kurjač juž železnice Jan. Mlaker ,star 39 let. — V bolnici v Plznu je umrl jurist Rihard Korošec iz Maribora na ranah, dobljenih na severnem bojišču. - Težko je obolel na karpatskem bojišču g. Adolf Bervar, edini sin g. Karola Bervar, hišnega posestnika v CeljU. Dunne predložil poslanico. Springfield, 111, 17. febr. — David E. Shanahan je bil danes izvoljen za stalnega govornika (speaker). Urad stalnega klerka je dobil Bert McCann iz Bloomingtona. V današnji seji državnega zakono-dajstva je bila predložena tudi poslanica guvernerjeva. Obsežni spis pa ni bil prečitan, nego odkazan v natisek v 10,000 iztisih. G. Dunne se je po trudil, v poslanici razložiti in podrob no opisati to, kar utegne biti po njegovem mnenju v prid uspešnemu raz voju države Illinois. Tako je predvsem priporočal krajevno samoupravo vseh javnih porabnosti in gradnjo vodne poti, ki se imajo zanjo izdati bon-di v znesku milijona dolarjev. Pazite na bre> vredne ponaredke in glejt« da dobiti pristni Richteijev Pain-Expeller z znamenjem Anchor Trate Mark, kot kai« slika. Cena 2* in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišit« ponj. FiOicllw & Co. 74-80 Washington Street New York. JOSIP ZALA.lt JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St. Joliet, HL izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko «trok* spadajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. Nov potres. — Poveljstvo 97. pešpolka se je izročilo poveljniku Egidiju Adamovič, dozdaj pri 15. pešpolku, ker se je poverilo dosedanjemu poveljniku 97. pešpolka baronu Knopp pl. Kirchwald poveljstvo neke brigade. — Prepoved prodajanja mleka na trgih. C. kr. namestništvo v^Trstu je vsled predloga mestne občine izdalo odlok, s katerim prepoveduje prodajanje mleka na javnih trgih in to že od 1. februarja 1915. S tem je revnejše prebivalstvo v tržaški okolici in v mestu zelo prizadeto. — Šole v Celovcu zapro. "Tages-post" poroča, da zapro v Celovcu ljud ske in meščanske šole, pa srednje šo le, da dobe prostora za črnovojnike. Šole ostanejo zaprte približno en mesec. — /V Celovcu je umrl zasebnih in Rim, 16. febr. — V istem okrožju osrednje Italije, ki je bilo pred nekaj tedni prizorišče strašne potresne nesreče, je včeraj zopet silen potres prestrašil prebivavce. V raznih mestih je bilo mnogo oseb usmrčenih in mnogo hiš zrušenih. Pet žrtev eksplozije. Richhill, Mo, 18. febr. — Pri neki plinovi eksploziji v prostorih družbe "Atlas Coal Mining Co." je bilo pet rudarjev usmrčenih. Ma la ii sola rati STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca z« okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Bolečine v hrbtu in straneh. Čitajte kaj ga. Rosie Skroch, 1824 So. 14th St, St. Louis, Mo. priporoča tistim, ki trpijo vsled bolečin v hrbtu in straneh, omotico in splošno slabostjo: "Sedaj sem zopet popolnoma zdrava, skozi upliv Severovega Zdravila za obisti in jetra. Preje nisem nikoli mislila, da si bom kdaj zopet pridobila svoje prejšnje zdravje. Bila sem tako slabotna, da sem mogla tri mesece ostati v postelji, stati nisem mogla radi omotice. Imela sem tudi bolečine v hrbtu in straneh. Vaše zdravilo za obisti in jetra mi je doneslo zaželjeno olajšbo." — Poskusite Se-verovo zdravilo za obisti in jetra (Se-vera's Kidney and Liver Remedy) za zdravljenje vnetja obisti in mehurja, zadrževanja vode ali gosto vodo, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtu vsled obistnih neprilik. zlatenie in kislega želoda. Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijske tiskarno ▼ Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO. m pri domačem črnovojniškem polku št. zvečer gospa Alojzija vdova Faganeli vo?Kveder t,' 2" 8tot" iz M°kro-takner j an e\H Stot" iz Pre- ^ati'2N*klcJa\ ^egat Jernej, 2. Špfali-1 KranW Lipovšek '5ič m""'-2' Stot" iz Osilni- iSlc 'lUblia " marškomp, iz Nn ' ' ,ot Ska °k0lica: Pe*nik >^•14. 8t z Črnega vrha; Pelič 12 nCZ' 4. .LT'eVSkeKa okraja; - 4- mlrJu Golice; °točar A Stot- iz Trebe-Ja,lez. 2. stot, iz 27. Poleg tega je bilo vsled hrabrega ro->' Stanič, znana krčmarica in posest-zadržanja pred sovražnikom veliko mca stara 46 let; sestra odve mka dr. 1 Staniča. Isti dan zjutraj bila je na gradu pri spovedi irf pri sv. maši. — Padel je na severnem bojišču I Njen pokojni soprog Iv. Karol Faga nadporočnik 55. pešpolka Aleksander neli je umrl tudi pred 11 leti nagle Schischkar, nečak tajnika "Kranjske | *qirti v Gorici na ulici, hranilnice" g. Raj. Schischkarja. Pa del je pri junaškem naskoku na ruske pozicije zadet od sovražne krogle v glavo. Za svoje junaško delo na boji šču je bil že predlagan za odlikovanje. — Iz srbskega ujetništva se je oglasil nadporočnik R. Schulz, sin bivšega uradnika v deželnem muzeju v Ljubljani. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Jožef Horvat iz Dol. Sušic pri Toplicah; odkar se je začela vojna, ni bilo nobenega poročila o njem; vojaki, ki so 1 rihajali domov, so pa pravili, da je mrtev. Sedaj se je na veliko radost cele družine javil iz ruskega ujet- C ŠTAJARSK« 1 — Umrl je č. g. Vinko Zolgar, kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru. — V ruskem ujetništvu se nahaja rezervni praporščak g. Anton Dobnik, abs. iur. iz Braslovč v Savinjski dolini, odkoder piše, da se mu dobro godi. —Socialnodemokraški poslanec Hor-vatek umrl. Iz Maribora poročajo, da je ondi umrl socialnodemokraški deželni poslanec Albert Horvatek. Hor-vateka je zadela srčna kap, ko se je fMain-End CIGARETTES 10 for S Cents VSE ŽIRA kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete Cigareta, ki vas bo zadovoljila Izgotovljena," da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili drugih, ako želite cigareto bre*. ustnika. Naprodaj pr' vseh prodajalcih. JV LORILL ARDV COMPANY Jew York City i Joliet Citizens Brewing North Collins St., Joliet, 111. I JPi-jte "E13s: Brand" piV* I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenici Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopo!d Lenard (Dalje.) In srce se mu je krčilo od grenkega čustva, katero vzbuja človeška nehva-ležnost. Saj se je vedno potegoval za tega Kalija in ga branil celo takrat, ko ga je Gebhr mučil cele dni, slednjič niu je pa še rešil življenje. Nelka je bila vedno dobra zanj in je plakala nad njegovo nesrečo, a oba sta ž njim ravnala kolikpr mogoče dobro. On je pa zbežal! Saj je vendar sam rekel, da ne ve, kje leže selišča Vahima in da bi jih ne mogel najti, pa je vseeno zbežal! Stanko se je spomnil afrikan-akih potovanj v Port-Saidu in pripovedovanj popotnikov o neumnosti zamorcev, ki pomečejo proč tovore in ibeže celo takrat, kadar jim na begu grozi gotova smrt. Brez dvoma mora tudi Kali, ki ima edino orožje su-danski meč Gebhra, lakote umreti ali pa, ako pade spet v jetništvo dervišev, postati plen divjih zveri. "Ah, nehvaležneš in norec!" Nato je začel Stanko premišljevati tudi to, koliko bo potovanje brez Kalija zanje težavnejše in sitnejše, in koliko bo več dela. Moral bo napajati leonje in jih vezati zvečer, zapenjati Šotor, delati zeribo, med potjo paziti, da ne bi zgubili potrebščin in prtljage z rečmi, odirati in rezati ubite zveri — vse to, kar je doslej delal mladi zamorec, bo sedaj prišlo nad njega. On si je pa moral priznati, da v nekaterih rečeh, na primer kako se'žival deva iz fcože, nima niti najmanjšega pojma. "Ha, težko," rekel je sam sebi, "a treba bo!" Medtem se je pokazalo solnce na obzorju in — kakor je navada pod ravnikom — zdanilo se je v enem trenotku. Nekoliko pozneje je začela pljuskati voda pod šotorom, katero je pripravila Mea, da bi se umila deklica, kar je pomenilo, da je Nelka že vstala in se oblači. Kmalu potem se je prikazala oblečena, toda z glavnikom v iTOki in z lasmi še nepočesanimi. "Kaj pa Saba?" vprašala je. "Ga še ni." Ustnici deklice sta začeli trepetati. "Morda se še vrne," rekel je Stanko. ■"Saj se spominjaš, da ga v puščavi časih ni bilo po dva dni, potem je pa" vedno pritekel za nami." "Rekel si, da ga pojdeš iskat?" "Ne morem." "Zakaj, Stanko?" "Ker vaju ne morem pustiti z Meo sami v soteski." "Kaj pa Kali?" "Kalija ni." Nato je umolknil nevede, če naj ji pove celo resnico, ker se pa stvar ni dala prikrivati, je mislil, da je bolje takoj pojasniti. "Kali je vzel Gebhrov meč," rekel je, "in je šel ponoči ne ve se kam. Kdo ve, če ni zbežal. Zamorci store večkrat kaj takega, celo na lastno izgubo. Žal mi ga je.. . toda morda bo ne spoznal ,da je naredil neumnost in..." Tu je pretrgalo govorjenje veselo lajanje Sabe, katerega je bila polna soteska. Nelka je vrgla glavnik na tla in mu je hotela teči nasproti — toda trnje zeribe jo je zadržalo. Stanko ga je pričel naglo razmetavati, preden pa je naredil izhod, poka-«al se je Saba, za njim pa Kali, ki je bil ves moker in svetel od rose, kakor po največjem dežju. Ogromna radost se je polastila obeh otrok in ko je Kali, ki ni mogel dihati od utrujenosti, stopil v zeribo, je Nelka vrgla svoji beli ročici na njegov črni vrat in ga je pričela objemati z vso silo. On pa je rekel: "Kali noče videti "bibi" plakati, to-fej Kali najti psa." "Dobri Kali!" odvrnil je Stanko, ter ,ga potrkal po rami. "Ali se nisi bal srečati ponoči leva ali pantra?" "Kali se bati, toda Kali iti," odvrnil je deček. Te besede so mu še bolj pridobile srca otrok. Na Nelkino prošnjo je vzel Stanko iz vreče vrvico steklenih jagod, katere mu je pri odhodu iz Om-durmana dal Grk Kuliopuli, in okrasil i njimi Kalijev vrat, deček je bil pa ves srečen vsled tega daru, ter je pogledal z velikim ponosom na" Meo in rekel: "Mea nima jagod, Kali imeti, ker Kali je "Veliki svet". Tako plačilo je prejel črni deček za svojo požrtvovalnost. Saba je bil pa hudo kregan in drugič, o( lkar je bil pri Nelki, je slišal, da je strašilo grd in da, če še enkrat naredi kaj takega, bo moral hoditi na vrvici, kot majhno ščene. On je mirno poslušal in je samo na dvoznačni način mahal z repom, Nelka je pa trdila, da se 11111 iz oči vidi, kako ga je sram in da je gotovo postal ves rdeč, samo da se mu to ni mpglo videti, ker ima gobec pokrit z dlako. Fotem je sledil zajutrek, obstoječ iz izbornih divjih fig in antilopinega hrbta, med jedjo je pa pripovedoval Kali svoje dogodke, a Stanko je tolmačil jia angleški jezik Nelki, ki ni razumela ki-svahili jezika. Kakor se je pokazalo, je tekel bivol jako daleč. Ker je bila noč brez meseca, je bilo Kaliju težko najti sled. K sreči je dva dni poprej deževalo in zemlja še ni bila žejo trda, vsled česar so se kopita težke dalje. Popoldne se je pa pričelo spet oblačiti in od časa do časa je padel majhen dež, ki je vse razpokline in globine v tleh napolnil z vodo. Kali je napovedoval velik naliv, torej je prišlo Stanku na misel, da soteska, ki se je zoževala vedno bolj, ne bo dovolj varno skrivališče, ker se lahko spremeni v potok. Sklenil je torej prenočevati zgoraj; ta sklep je pa razveselil tudi Nelko, zlasti ker je na razgled poslani Kali vrnivši se povedal, da se nahaja v bližini majhen gozd iz raznega drevja, v njem pa veliko majhnih opic, ne tako grdih in hudobnih kakor pavijani, katere sp srečavali doslej. Ko so prišli torej do mesta, kjer so skalne stene bile nizke in so se lahno nagibale, zavili so' s konji po njih in, preden se je stemnilo, so se že uredili na prenočišču. Nelkin šotor je stal na visokem in suhem prostoru pod velikim kupom termitov, ki je popolnoma zapiral pristop od ene strani in s tem olajševal napravo zeribe. V bližini se je dvigalo mogočno drevo s široko razprostrtimi vejami, ki so bile pokrite z gostim perjem, kar je bila dobra streha pred dežjem. Pred zeribo so rastle posamezne gruče dreves, dalje pa gosti gozd z velikimi debli, nad katerimi so se dvigali visoko vrhunci nekih čudnih palm, podobnih velikanskim pahljačam ali pa raz-Samo dolgonoga Mea, ta tiha in po- 'vitim pavjim repom. Stanko je zvedel nižna duša, je zavidljivo pogledovala od Kalija, da je pred drugo deževno na ovratnik mladega zamorca in na dobo, torej v jeseni, nevarno prenoče-obroč Sabe in je mislila z žalostjo v vati pod temi palmami, ker se njihovo duši; pgromno sadje naenkrat odtrga in pa- 'Ta dva — sta 'veliki svet', jaz imam da z velike višine s tako silo, da lahko pa samo meden obroč na eni nogi." , ubije človeka in celo konja. Sedaj je XXIII. Naslednje tri dni so jahal živali globoko pogrezala v zemljo in puščala globoke sledi. Kali jih je iskrfl pomočjo velikega prsta na nogi in je šel dolgo. Slednjič je bivol padel in moral je biti takoj mrtev, ker ni bilo videti nobenih sledov boja med njim in Sabo. Ko ju je Kali našel, je Saba požrl že velik kos sprednjega dela bivola, toda dasiravno že ni mogel več jesti, vendar ni maral dovoliti, da bi se približali dve hijeni in nekaj šakalov, ki so stali okrog in čakali, dokler ne dokonča silnejši ropar svoje pojedine in ne odide. Deček se je pritoževal, da je pes renčal tudi na njega, toda on mu je nato zagrozil z jezo Velikega gospoda bibi", potem ga je prijel za obroč in potegnil od bivola ii} izpustil šele v soteski. Tako se je končalo pripovedovanje nočnih dogodkov Kalija, potem so pa vsi dobre volje sedli na konje in odja-hali dalje. vedno po soteski in šli neprenehoma kvišku. Dnevi so bili večinoma pekoči, noči pa enkrat hladne, drugič soparne. Približeval se je deževni čas. Izza obzorja so se prikazovali tuintam oblaki, beli kot mleko, toda gosti in težki. Ponekod je bilo videti že plasti dežja in dolge mavrice. Tretjega dne zjutraj se je eden teh oblakov pretrgal nad njihovimi glavami kot sod, s katerega je padel obroč in jih je poškropil s toplim in obilnim, toda na srečo kratkotrajnim dežjem. Potem je pa spet nastalo lepo vreme in zamOgli so potovati dalje. Jerebice so se spet prikazovale v taki množici, da jih je Stanko streljal, ne da bi stopil s konja in je na ta način ustrelil pet kosov, ka rje bilo, vštevši tudi Sabo, več kot dovolj za vse za enkratni obed. Potovanje v svežem zraku nikakor ni bilo težavno, obilica divjih živali in vode je pa odstranjevala strah pred lakoto in žejo. Sploh jim je šlo bolje, kot so pričakovali, radi tega Stanka ni opuščala dobra volja in ko je jahal poleg deklice, se je ž njo veselo pogovarjal, včasih se pa tudi šalil: "Veš kaj, Nelka," rekel je, ko so za trenotek ustavili konje pod velikim krušnim drevesom, s katerega sta Kali in Mea trgala veliko, ogromnim melonam podobno sadje, "včasih se mi zdi, da sem blodeči vitez." "Kaj pa je to, blodeči vitez?" vprašala je Nelka in obrnila k njemu svojo krasno glavico. "Davno, davno, v srednjih vekih, so bili taki vitezi, ki so potovali po svetu in iskali dogodkov. Borili so se z ve-Ijkani in zmaji, in veš, vsak je imel svojo damo, za katero je skrbel in katero je branil." "Ali sem jaz takšna dama?" Stanko je trenotek pomislil, potem pa odvrnil: "Ne. Ti si za to premajhna. One so bile odraščene." In niti na misel mu ni prišlo, da morda noben onih blodečih vitezov ni toliko storil za svojo damo, kolikor on za svojo malo sestrico. Zdelo se mu je naravno, da to, kar je storil, se razume samo ob sebi. Toda Nelka se je čutila razžaljeno vsled njegovih besed, stisnila je torej ustnici in rekla s kislim obrazom: "Nekoč si pa rekel v puščavi, da sem nastopila kot trinajstletna oseba? Aha!" "Seveda, enkrat. Toda imaš osem let." "Čez deset jih bom pa imela osemnajst!" "Kaj pa je to! Jaz pa štiriindvajset! V takih letih človek še ne misli na nobene dame, ker ima drugačne skrbi. Seveda!" "Kaj pa boš?" "Inženir bom ali f)a mornar, ali pa, če bo vojska na Polskcm, pojdem se bojevat kot moj oče." Ona pa je vprašala nemirno: "Ali se boš vrnil v Port-Said?" "Najprej se nlovrava obadva vrniti tja." "K očetu!" odvrnila je deklica. In oči so se ji pooblačile žalosti in hrepenenja. K sreči je zletela v tem trenotku nad njimi čreda prekrasnih papig, rujavih z rdečimi glavami in rdeče podšitimi krili. Otroka sta takoj pozabila na svoj poprejšnji razgovor in sta pričela z očmi slediti njihovemu letu. , Jata je zaila nad gručo euforbij in se spustila na sikomoro, ki je rastla v bližini in nakrat so se med njenimi vejami razlegli glasovi podobni klepet-ljivemu posvetovanju ali prepiru. ' "Te vrste papige se najlažje nauče govoriti," rekel je Stanko, "kadar se kje daljši čas ustavimo, vjamem kakšno za tebe." "Kako ti bom hvaležna, Stanko," je odvrnila Nelka razveseljena. "Ime ji pa bo Daisy..." Medtem sta Mea in Kali natrgala sadja s krušnega drevesa, naložila ga na konje in mala karavana je odrinila I bilo pa sadje šele v razvoju in od daleč Dobro znano. Dobra stvar vedno zmaga. Predno se udomači v družini, jo mora temeljito preizkusiti in odobriti mati. Mr. Andrew Yakus pravi sledeče: "Jaz, pisec teh vrst, sem boloval "za želodčno nepriliko več nego štiri mesece zadnje leto. Svetovali so mi uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino in to zdravilo mi je pomagalo — sedaj sem popolnoma zdrav. To zdravilo je dobro znano našim gospodinjam. Andrew Yakus, 1458 Pembroke St., Bridgeport, Conn." Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino je res dobra stvar in pridobilo si je naklonjenost vseh, ki so ga uživali pri delni ali popolni izgubi slasti, slabi prebavi, zapečenosti in njenih zapletljajih, bolečini v drobju. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333- 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. » * * Pri ledveni boli in drugih mišičnih bolečinah poskusite Triner's Liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.—Ad E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. je bilo videti pred solnčnim zahodom pod vrhunci palm semintja švigajoče male opice, ki so se v veselih skokih preganjale semtertja. Stanko in Kali sta pripravila veliko zalogo drevja, da bi zadostovalo za celo noč, ker se je pa včasih dvigal topel veter s silnim pihom, sta pritrdila zeribo z majhnimi koli, katere je mladi zamorec ošpi-čil z Gebhromim mečem in zabil v zemljo. Ta previdnost nikakor ni bila nepotrebna, ker bi sicer silni vihar lahko razmetal bodeče veje, iz katerih je bila narejena zeriba in omogočil napad divjim zverinam. Takoj po solnčnem zahodu je pa veter prenehal, a zrak je postal težek m soparen. Med oblaki so se začetkoma tuintam prisvetile zvezde, potem je pa nastopila popolnoma temna noč, da niti na korak ni bilo videti pred sebe. Mali potniki so se skupili okrog ognja in poslušali kričanje in cvilenje opic, ki so v bližnjem gozdu razgrajale kakor na trgu. Ž njimi se je družilo tuljenje šakalov in raznovrstni drugi neznani glasovi v katerih se je izražal nemir in strah pred tem, kar pod za-storom temne noči vsakemu živemu bitju grozi v pustinji. Naenkrat je nastala tišina, kot bi sejal mak, kajti v mračnih globinah se je razlegalo rjovenje leva. Konji, ki so se .pasli v pobližju na stepni travi, so se pričeli bližati ognju, poskakuje na zvezanih sprednjih nogah, navadno tako bojeviti Saba je pa naježil dlako in se z med nogi zvitim repom pritisnil k ljudem, kakor da bi od njih iskal varstva. Tuljenje se je razleglo vnovič, — kakor da bi prihajalo izpod zemlje — globoko, težko, izsiljeno, kakor da bi s težavo dobivala glas iz svojih mogočnih pljuč. Slo je nizko po zemlji, naraščalo in spet upadalo in prehajalo včasih v zamolklo, ogromno turobno ječanje. "Kali! dodaj goriva!" odzval se ie Stanko. Zamorec je takoj hitel metati na o-genj suhe veje, da je najprej busilo celo snopje isker, potem šele je šinil kvišku visok plamen. "Stanko, kaj ne, da nas lev ne napade?..." zašepetala je Nelka in potegnila dečka za rokav. "Ne. Ne napade. Glej, kako je zeriba visoka.. Ko je tako govoril, je bil res prepričan, da zanje ni nevarnosti, toda bal se je za konje ,ki so se Ivedno bolj pritiskali k plotu in bi ga zamogli pohoditi. Medtem je ječanje narastlo v zateg-njeno, gromeče rjovenje, pred katerim se trese vsaka živa stvar in se celo ljudem, ki ne poznajo strahu, tako tresejo živci, kakor se tresejo šipe od oddaljenih strelov iz topov. Stanko je nagloma pogledal na Nelko in, ko je videl, da se ji trese bradica in ima vlažne oči, je rekel: "Ne boj se! ne jokaj!" Ona je pa odvrnila, kakor nekdaj v puščavi: "Saj ne jokam... samo oči se mi pote! Oj!" Ta krik ji je prikipel iz ust zato, ker je ravno v tem trenotku od strani gozda zagrmelo drugo rjovenje, še su-nejše od prvega, ker je bilo bližjft. Konji so se začeli riniti na zeribo in ako bi ne bilo dolgega in kot.jeklo trdega trnja akacijnih vej, bili bi jo zlomili. Saba je renčal in se tresel kot pero, Kali je pa začel ponavljati s pretrganim glasom: "Gospod! dva! dva!...' dva!..-" Leva pa, ko sta se spoznala med sabo, nista prenehala rjoveti in strašni koncert je trajal v temi brez prenehanja, kajti, kadar je ena zver umolk nila, začela je druga. Kmalu ni m o gel Stanko več razločevati, odkod prihajajo njuni glasovi, kajti odmev je ponavljal v soteski tuljenje, skala je odgovarjala skali, šlo je gori in doli, napolnilo cel gozd in džunglo, prepojilo celo temo z gromom in strahom. (Dalje prih.) W. H. KEEGAN POGREBNI*. Slovenci ▼ LaSalle in okolici: B» dar potrebujete pogrebnika s« obrate na to tvrdko ia prepričami bodite, A boste najbolje postreaeni, ker ta zavod je najboljii ter mnogo cenejM kot drugI V slučaja potrebe reiilnega vos« (ambulance) pokličite nas po telnfe-nu, ker smo vedno pripravljeni — pe dnevi ia ponoči Vaa delo jamleno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KBKOAN, Telefoaa it 100 — vsak tea. C or. 2nd and Joliet St. La Idi, H. POZOR. ROJAKINJE! \li veste, kje je dobiti najbolj*. nto s« p« naj nil ji ceni? Gotovo! V meeefci J. & A. Pasdertž se dobijo najboljie sveie ia jene klobase in najokasnejfte mero Vse po najnižji ceni. Pridite torej te poskusite naše meso. Nizke cene in dobra poetretiba naie geslo. Ne poaabite torej obiskati mm v naAej mesnici ia groeerlji na vohata Broadway aad Granite Streets. PIVO V STEKLENICAH. JOLIBT, ILL!»G® C or. Scott aad Clay Sea. Both Telephones 26. Rojakom priporočamo Redeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ................. Kranjski Slivo.vec, zaboj (12 steklenic) za................... Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za...... Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................»inS® Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za »j«-® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................" '-j Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ..,.................' Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo*'0 skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois- Union Coal & Transfer Co- 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf- Chicago tel. 4311 in io, ne Pa izg bit VČi ku »ti zn P ko sti CMe. Phone 27«. N. W. Phone 111& Chi. teL 3399. N. W. tel. 1237 Louis Wise 2M Jackson St J O LI 1ST, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMOBKE. Sobe v naleta ha Lunek Room*. Naročite zaboj stekleni novega piva, k! se Imenuje EAGLE rn** w- 34» JOHN :.:SlovenskaGo8til«^: vinrt dnrnače in import)'* vino domače m imp«' ^e fino žganje in dišeče s® ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Ola telefona 405. S. Bluff St., Joliet AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. FEBRUARJA 1915.